Štev. 5. Poštnine v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 29. januara 1928. Leto XV. Novine prihajajo vsake nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov, če se do 31. marca plača cela naročnina, 25 D., na posameznoga 30 D., če se do 31. marca ne plača cela naročnina, je cena Novin na skupni naslov 30 D, na posameznoga 35 D. Amerikanci plačajo za Novine štiri dolare i dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga. Naročajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Oglase sprejema samo tiskarna in uredništvo v Soboti Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20 , 1|2 stran 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1,50 D., v »Poslanom« 2,50 D. Takso za oglase plača uprava i da sa vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. V zdrüžitvi je moč. Vnogi zmed nás je že Čüo tisto staro pripovest: Svetopolk, zmožen Slovanski Vladar še je bojao, da razpadne po njegovoj smrti velka i mogočna držáva, štero je on pun modrosti i lübezni srečno ravnao. Zato je na smrtnoj, posteli pozvao k sebi svoje tri siné i njim je dao v roke tri palice, štere so bile tesno vküp zvezane rekoč, naj probajo, šteri je prelomi. Krepki mládi Sinovje so vzéli po vrsti té püšeo palic v svójc roké, nego niednomi se je nej posrečilo zlomiti je. Stári oslableni vladár je pa vzeo v svoje tresoče roke püšèo, ga rárvézao i palico za palicov nalejci prelomo. Vsi trijé sinovje so skoro v ednoj sapi povedali: „Ja tak bi mi tüdi znali spotreti té palice“. „Vidite ravno to sam vam šteo povedati, dragi moji Sinovje,“ njim pravi dale stari moder vladár, „či ščéte biti močni i meti mogočno državo, lubite eden drügoga, podpérati se med seov i bodite vsi trije zdrüženi kak eden i nede na sveti neprijatela, šteri bi vas mogao premagati. Či pa nete zdrüženi ali pa bote živeli cilo v sváji med seov vas tüdi najslabejši neprijatel nalejci zlomi, kak jez s svojov starov že slabov rokov te posamezne palice. “ Té stare, modre reči ešče dnes valájo. Dnes je vsakši samo telko vreden, na kelko sam povzdigne svojo vrednočo. Indašnji časi, gda so meli vso oblast i vse zemelsko bogastvo v rekaj različni ve- likaši i grofovje, so minoli. Inda se je prostomi človeki tak godilo kak je rávno velikaš znao ravnati s svojin imanjom. Či je velikaš dobro gospodaro, se je godilo tüdi prostomi kméčkomi človeki dobro, či je pa slabo gospodár je bio kméčki človek tüdi siromák, nego tožiti se je nikomi nej mogao. Pomali se je to spreminjalo i je kméčko lüdstvo dobivao čiduže več pravic, popunoma se je pa spremenilo to v največi državaj i tak tüdi v našoj, komaj po bojni. Zdaj je kmet na svojoj zemli grof, grof je pa na svojoj zemli nikaj nej več kak kmet. Zadnji falati grofovske zemlé se delijo, s tem je pa že tüdi povedano, da moramo stopiti sami na svoje nogé. Vsigdár ešče vse premalo mislimo na to, da si moramo dnes ešče bole kak inda vse sami pripraviti, ka ščémo meti. Takšega bogástva, kak so meli grofevje, nema zdaj nej eden pa nej drügi. Vidimo pa, da na tistoj zemli, gde je živo prle grof s svojov familijov i ešče sto drügimi Slüžbeni ki i béroši, živé dnes pét jezero lüdi i májó ešče vsi zadosta jesti. Kelko je meo grof za svojo osebo preveč, telko več je po nepotrebnom razmetao. Dnes so razdeljena vsa velka imanja velikášov na mále falate, i čitüdi se zdaj hráni na tej imánjaj dosta več lüdi kak prle, izdak (istoga bogástva nega več vküp i vsakši za sébe je li siromák, jé pa edna pot, po šteroj si tüdi siromácje z malim imánjom lejko vnogo pomorejo i Se njim lehko dosta bole godi, kak či ostanejo samo pri svojem siromaštvi, to je pot zdrüženja. Prosto Siromaško lüdstvo se mora vsigdár na nikši právi način zdrüžiti i živlenje gráta brez primére ležejše i bogše. Ništerne že itak Siromaštvo prisili, da morata po dvá vküp prégati ali ji po več vküp nüca kakši mašin i podobno. Vékša zdrüženja pa, šteri pri nas eščo jako málo poznamo, so Zadruge. Mi poznamo kraje, gde má lüdstvo ešče menje zemlé kak mi v našoj krajini i kakši drügi posebni dohodkov tüdi nemajo, pa li leži živéjo kak lüdje pri nas. V nájvékšoj sili so si poiskali práve istinske prijatele. To so bili po navadi dühovniki, ali pa drügi nesebični vučeni lüdje, Šteri so njim pravili, naj se zdrüžijo. Lüdjé so je bogali, začnoli so devati svoje prišparaš krajcare v domače kmečke posojilnice, Štere so dávale vékši intereš kak drüge, na drügoj stráni je pa v tej posojilnicaj pá lehko vsakši dobo v svojoj nevoli posojilo na máli intereš. Osnovali so si nakupovalne zadruge. Sküpno so si naročah sol, petrolej, živež, kméčko orodje, mašine, umetna gnojila i drügo. Dobili so pri tom vse nikelko falej i ka je glavno, dobiček je ostao njim samim trgovci so pa bili prisiljeni iti s svojimi cenami doli. V prodajalni zadrugaj so odavali vse svoje pridelke vkűp. Živina, svinje, mleko, silje krumpiče, sedo, kokoši bilice vso to trgovino so vzéle v roke zadruge. S tem so doségnoli pri svojoj odaji višiše cene, i blago so Odali vsigdár kak náj hitrej. Pa ka mislite, ka bi prí nas nej bilo mogoče včiniti kaj takšega? Vesélje v našoj králeskoj drüžini. Našoj králeskoj rodbini jé Bog dao drügoga sina. Napovedane je bilo, da se té dogodek po starinskoj navadi naznani v glavnom varaši Belgradi z strelanjom iz štüka, i to Či se narodi sin, zagrmi štük sto edenkrat, či pa hči, pa edendvajseti krát. 19. januara zajtra ob pol dvema, se je začülo v Belgrádi strelanje s štükom. Lüdje so šteli strele, i gda so prešteli že prek edendvajsti, so včasi znali, da je naša kralica dobila sina. Včasi po prvi strelaj, se je nabralo okoli kraleske palače vse puno lüdi i so čakali, dukeč so nej doktorje naznanili, da je ob enoj vöri ponoči dobila kraleska drüžina moško dete, i sta tak kralica, kak dete ščista zdravja. Okoli trétje vöre zajtra je prišeo v králesko palačo belgrajski patriárka i je po právoslávnoj návadi včasi bla- goslovo dete, štero je dobilo začasno ime Andrej. Svéti Andrej ali Andráš je námre patron naše kraleske hiše, i dukeč dete nede krščeno, bo melo to ime. Tak je dober Bog obdáro našo mládo kralesko drüžino že z drügim sinom. Prvi sin je Prestolonaslednik Peter, šteri je zdaj v pétom leti. Naše lüdstvo prej ne vej ka je gimnazija? Kakša dobrota je za njé to, či lehko dajo v dnéšnjl slabi časaj svojo deco v šole, toga prej naši lüdje izdak ne razmijo. Pa či prej Novine večkrat po rédi pišejo od gimnazije, da jo moramo čuvati, ovači jo zgübimo, te prej več níšče nešče Novin čteti. Tak so nam pravile ništerne osebe. Zdaj pa poglednimo, či je to istina! Med svétki so naši dijaki pobérali domá za Dijaško pod- porno drüštvo v Soboti. Novine so pisale, náj naši dijakov nišče ne zavrže, nego njim dá po mogočnosti kakšteč máli dár. I naši dijaki so nábrali med našim siromaškim lüdstvom 7.769 dinarov i 80 lir. S té šume se spoküpijo šolske knige, štere te dobijo dijaki za svoje včenjé k šenki na posodo, siromaškejši dijaki pa dobijo tüdi obleč, obüteo ali pa penezno podporo. Kelko je štera občina pri tom pobéranjí darüvala, se lehko vidi na drügom mesti. Vsi smo pa pokazali s tém, da razmimo ka pomni za našo krajino naša gimnázija i da smo tüdi vsigdar Pripravni jo podpreti, kelko je li v našoj moči. Vsi bogati narodi so si spravili svoje bogástvo sami s svojim razumom i svojov delavnostjov, i tüdi mi že davno Znamo, da bomo meli svojo gimnazijo i drüge dobrote samo te, či vsakšemi deli sami zozidamo dober fundament. Papa Pius X. od krščanski novin. »Starejše lüdi večkrát čüjemo gučati, da so novine nikaj novoga i da so se düšè prle ravnotak rešile brez nóvin. ja prle! Ne mislimo, pa da je čemér slabi novin prlé tüdi nej bio tak razširjeni, kak zdaj i je zato tüdi vrastvo proti tomi, to so dobre novina prle ne tak krvavo bile potrebne kak zdaj. Živémo v drügi časaj kak prlé i obžalüvanja vr dno je, da se dá dnes krščansko lüdstvo z brezbožnimi novinami noriti i zastruplati. Zobston zidate cerkvi, obhajate misijvne, postavite šole! Vsa vaša dobra dela bodo vničena, či se ne vejte v istom časi oprijeti tüdi obrambne kak tüdi napadalno škéri, to je dobri krščanski novin.“ To so reči velkoga glavára naše Cérkvi, šteri reči se mi ešče vse premalo držimo. Začnoti trbej, v tom je ves künšt je pravo naš velki pokojni dr. Krek, oča slovenski zádrug, Lüdje se vsigdár radi bránijo vpelati kaj novoga. Dr. Krek je prišao med njé i je začno, sledkar so se pa od radosti vsi smejali. Nego prle kak pridemo do zádrug so potrebne vsešerom med lüdstvom ete lastnosti: Med nami mora vládati takzvána stanovska Zavednost. Znati moramo, da spadamo Siromaški, kmečki lüdje vküp, nevoščenost pa nezavüpnostg moramo potreti V sebi. V zadrugi morajo vsi njéni člani prenašati sküpno tüdi nevole. Tisti, šteri je v zadrugi samo tak dugo, dokeč má od njé velke oobičke, gda pa trbej za vse vküp kakše male stroške nositi, te pa izstópi iz zadruge, takši rüši dóbrote lüdstva. K vsemi tomi je pa potrebno tüdi preci izobrazbe. Ponovno pravimo: Več čtenjé! Naše dobre Novine, štere želijo prostomi Siromaškomi človeki samo dobro, bi morala meti vsakša hiža v našoj krajini, záto, ka mi dén za dnévom vidimo, da si lüdje v tisti krajaj, gde májó naročene dobre novine, znájo vsigdár bole pomágati i se njim bogše godi, kak tistim, šteri nikaj ne čtéjo. Domače Novine bi morao vsakši meti, šteri pa količkáj premoti, náj si naroči tüdi Mohorske knjige, Domoljub ali Gospodara, različne gospodárske knige i drügo. Se že lehko ustanovijo zadruge tüdi v našoj krajini? So kraji pri nas, gde bi se lehko že brez vsakše brige ustanovila edna ali drüga zadruga. Dani so vsi pogoji, samo začnoti trbej Povemo ešče ednok. Uredništvo naši Novin de šlo dráge vola vsem na roko šteri ščéjo kaj začnoti. Lehko dobijo tüdi posebnoga gospoda iz Maribora, šteri njim vse potrebno razloži. Povemo pa, da je potrebno za ustanovitev to, ka smo malo prle povedali. Kak so pa zadruge v našoj krajini potrebne, toga mogoče ešče ravnotak ne vejmo, kak so drűgi nej znali. Kelko so pa vredne zadruge, znajo tam, gde je že májó i je za nikšo ceno ne zapüstijo. Mi pa či ščémo biti istinsko močni tüdi v gospodarskom poglédi, Znajmo, da je práva moč samo v zdrüženji. Spomnimo se tüdi pri tom vsigdár na tisto lepo staro priliko, štero je slavni Slovanski vladár Svetopolk pokazao svojim trem sinom, pa posine tüdi v naše dni lepše sunce. 2 NOVINE 29. januara 1928. NEDELA. (Po Trej králaj štrta). Vu onom vrejmeni, stopo je Jezuš v ladjico i nasledüvali so ga vučenicje njegovi. I ovo, velko gibanje je nastanolo na morji tak, da so ladjico pokrivali valovi. On je pa spao. I pristopilo k njemi vučenicje njegovi ga zbüdijo govoréči. »Gospodne odslobodi nas, ar se potáplamo.« I Jezuš njim pravi: »Ka se bojite, male vere?« Teda Vstane, zapovej vetrom i morji i grátala je velka tihoča. Lüdjé so se pa čüdivali govoréči: »Što je té, da so njemi pokorni vetri i morje ?“ Navuk: Tüdi v nájvékšem vihéri živlenja smo v boži rokaj. Za koga tüdi pišemo? Mi mámo lüdi, šteri so daleč od naši krájov tam v severnoj pa južnoj Ameriki, pa so nam pisan, da oni nemrejo tak v cérkev kak mi tű domá, i bi strašno radi čüli konči evangelij vsakšo nedelo v domačem jeziki. Novine vdáblajo, radi čtéjo tisto, ka je v njij pisano lepoga od vsakše nedele, nego radi bi čteli lüdi evangelij v domačem jeziki. Zato so nas prosili, náj bi njim to želo spunili. Vsakša številka bo záto od zdaj naprej mela evangelij tiste nedele, na konci mali navuk par rejči od tistoga evangelija, za važnejše svétke bo pa ešče nikelko drügoga lepoga pobožnoga čtenjé poleg evangelija. I stem srčno pozdravlamo vse tiste, šteri radi iščejo božo rejč v naši Novinaj. Pesnik Oton Župančič. Slovensko lüdstvo obhaja te dni pétdesét letnico starosti svojega najvekšega živečega pesnika. Slovenci smo máli národ. Naša zgodovina je na zvünešnje nej bleščéča. Malo smo meli svoji domáči viadárov, velikášov i grofov, v svetli bogati palačaj i v zlatom kinči, od šteri bi lejko pisali lepo zgodovino od zmožnoga vladanja i veséloga, obilnoga živlenja. Dober Bog je pa blagoslovo naše lüdstvo z drugimi velikaši, Šteri so rojeni od naši prosti kméčki mater i májó dár modrosti, vučenosti i dobrotivnosti. Že naša mála krajína má svojega Küzmiča, Ivanoczyja, Miroslava, Kühara i drüge, šteri so med našim lüdstvom več dobri sledov nihali kak vsi grofevje i drügi velikašje na našoj zemli, Či pa poglednemo po vsoj zemli, gde prebiva lüdstvo slovenskoga pokolenja, najdemo telko odebráni, Odlični oseb, da se ešče drügi vékši narodi čüdivajo, gde more vzgojiti takši mali narod, kak je naš slovenski, telko velki mož. Tüdi pesnik Oton Župančič je eden od tisti, na šteroga smo lehko bole ponosni kak na sto siti velikašov z malim razumom. Rojeni je bio od prosti starišov 23. januara 1878. v Beli Krajini, na dolenjem Kranjskom. Zvršo je gimnazijo i višiše profesorske šole nato je bio profesor i zdaj voditeo slovenskoga narodnoga gledališča v Ljubljani. Pesmi, štere je on Spisao so izredno lepe kak tüdi jezik i reči. Njegovo znánje jako obširno i tak je prestavo tüdi celo vrsto najlepši angleški, francuski, nemški, španski i taljanski knig na slovenski jezik. On je tüdi predsednik veči vučeni drüštev. Naši dijaki v šolaj ga morajo dobro poznati i to soboto obhaja tüdi dijaštvo našo krajino spomin 50 leta njegovoga rojstva v Soboti. Cela Slovenija se slovesno spomina toga dnéva, zato njemi tüdi naša krajina pri toj priliki iz srca želej naj njemi nakloni dober Bog ešče vnogo srečni i veséli dnij i naj svoji velki zmožnosti nigdar ne obrné proti božoj dobrotivnosti. Širitelom! Novine so razpošilajo vsigdar že v četrtek, tak da tüdi tisti, k šterim Pošta jako narejci hodi, lehko dobijo Novine že v soboto. Naročniki náj dobijo zato Novin« kem prlé v roke. Či je li mogoče, je razdelite včasi tisti déo, gda Pošta prinesé. Ništerno občine dobijo že v četrtek zadvečara, drüge v pétek, tüdi v najpozadnjejšo občino pa morajo že v soboto tüdi priti. Zato prosimo vse širitele, da dájo vsigdar novina naročnikom do rok najkesnej do nedele predpoldnevom, či je pa li mogoče pa že pred nedelov. Ka so to nova veleposestva? Strašno čüdne reči se lehko zgodijo v našoj Krajini. Po agrarnoj reformi je bilo grofom odvzéta zemla, da jo leho dobijo tisti, šteri na svoji mali falačkaj nemrejo zadosta kritja pridelati za svoj živež. Zdaj so pa prišli lüdje, šteri bi radi mesto stari grofov novi grofevje grátali. To so upraviteli naši veleposestev i njüvi bližanji. Upravitel Jelovšok si ščé spraviti ogromne falate agrarao zemlé v Tešanovci. Njegov brat má že pogodbo za 397 plügov gošče v Tešanovci za 600 jezero dinarov, to je plüg gošče za 1500 Din. I samo s štangami, štere so bile tam posekane se je to že lehko poplačale. Geometer si je ravno tak spravo velik kompleks s hišov, pravni zastopnik má že tüdi na piki celi kompleks v Soboti. Pitamo mi teda, kakši agrárni interesenti pa so to ? Ali mislijo tej lüdje, da pri nasjrejsan lehko vsakši najbole pisana dejanja zvrši, ne da bi što zino proti njemi? Mi ščémo v vso to nikelko posvetiti, obenom pa včinimo vse, da so bodo agrarno zadeve reševale strogo po zakoni. Po Fr. Levstiki. Martin Krpan. Krpan vzeme Počasi mesarico, odseka velikani glavo, nato se pa povrné proti váraši. Bečka gospoda, štera je dozdáj samo ozdaléč glédala, pridere k njemi, tüdi sam casar njemi pride proti, pa ga obine pred vsemi lüdmi, šteri so na vse grlo kričali: ,,Krpan nas je rešo! Hvala Krpani, dukeč bo Béč stao.“ Krpani jo to kaj po voli bilo, da je doségno takšo čast i se je držao na svojoj kobilici, kak da bi mladožence pelao. Vej se je pa tüdi lehko štimano držao; ešče tü prinas, či što kakšo slepo vüš pobije, že ne vej na šteri grm bi jo obeso, da bi jo videlo več lüdi. Gda pridejo v casarske zidine vsi hercegi, vojvodje i vsa prva gos. poda s Krpanom, spregovori naj prle sam casar i pravi: „Zdaj si pa li zbori! Dam ti, ka želeš, zato ka si obládao takšega neprijátela i si rešo državo i váraš velke nadloge i nesreče. Nemam nikaj takšega v casarstvi, da bi djao: ne dam ti, če bi šteo ti meti; cilo Agneško mojo edino hčer, máš na ponüdbo, či si nej Oženjeni." „Oženjeni sam bio, pa sam nej več,“ odgovori Krpan; »Pokojna je mrla, drüge sam nej iskao.« Sam ne vem kak bi, da bi meni ne bilo naopačno, Bogi i dobrim lüdem pa po voli. Vašo deklino sam že vido. Či je ešče tüdi tak razumna, kak je lepa, te se moja stara more skriti pred njov v vsej rečaj. Dobrote je istina včena, tistoga nemo pravo, zato ka je od bogate hiše domá; pa voj smo na Vreji pri svetoj Trojici tüdi nej ravno kodišje; pri nas visi tüdi prek celoga leta kaj povojenoga na drogi. Samo to ne vem, kak bo. — Nesla sva ednok z mojov Gejtov v velki kanjeraj grüške v Trst. Gda sva Šla nazáj, mi je pa ona zbetežala po poti. Tak mi je bilo to naopačno, da Vam nemrem povedati! Raj bi meo, da bi se mi vtrgnoti v cerkvi obej rači za hlače niednok, te, gda bi ravno svejče vužigao. Inači jo ne bilo: sklačo sam jo v kanjer, kanjer na pléča pa sam koráco modro ž njov! Prenesao bi že! vej je Gejtika bila tak mála kak deklina trinajsti lejt — pa ji je nevola mejla tresti že te, gda sva se jemala — žmetna je teda nej bila! nego kama sam prišao, vsešerom so me pitali kakšo kramo tržim. To je šmentano slaba krama, babo po sveti prenašati! Pa či bi se zdaj na cesti pá kaj takšega nadrnckalo. Vašoj hčéri pa meni? Od tü pa do Vreja se pot vlečé kak küreče krvajice. Kanjera siromak nemam, kobilica má pa samo edno sedlo! Pa bi tüdi nej bilo čüdo, či bi zbetežala; vej vsi znamo, da so takše gingavke nej včeno od peti zajtra do osmi večer cika caka, cika caka s konjom. Či se to vse dobro premisli, bo mislim naj bogše, da Vam ostáne mláda casaričica meni pa stári dovca či tüdi pravzaprav ne maram preveč za njega; nego, ka Bog dá, toga se človek ne sme braniti.“ Casarica je pa ešče zdaj nej pozabila košnate lipe nad mramornatim stolom v casarski ogradaj; záto je njé tüdi nej bilo poleg, poslüšala je pa za dverami kak je že návada žensk, štere bi rade vse zvedela. Gda čüje, da casar ponüja Krpani svojo hčér v zákon, pride tüdi ona pa právi: Ne dobiš je nej! Lipo si mi vničo, hčeri ti pa ne dam! Lübeznivi moj mož, lekaj ti je krv malo v glávi zavrela — nemrem ti kaj dobroga praviti — či gučiš takše reči, od šteri sam dobro znáš, da so prazne edna tak kak drüga. Pa tüdi vás naj bo sram, vás, gospoda! Tak je grdo, da se mora kmet za vás vojüvati! Ešče dnes bi lipa lehko stala pa tüdi velikan bi več nej meo glave, či bi ví kaj vrejdni bili. Pa vej tak znam: od tistoga časa kak so moški tak babasti gratali, je vsakša baba nespametna, da ide z moškim v zakon! Istina je, Krpan, rešo si casarstvo pa tüdi Beč si odslobodo; zato pa dobiš lagev vina, šteri drži pétdesét škafov, na to pa sto pét pogáč; devétdesét puranov pa štiridesét osem šunk ti damo. Čüj me dobro! To pa moraš vse domo spraviti v vaš kráj, či ščéš. Odati pa nesmiš nikomi niti drobtine nej tü, nej na poti. Gda boš na Vreji pri svetoj Trojici, te pa lehko včiniš, ka ti je vola. Pá zato ka zdaj nemamo tü nikšega Brdusa več, nede božno, či osedlaš imenitno svojo kozico, šteroj praviš, da je kobilica, pa boš šou pomali proti Vreji. Lepo dam pozdraviti tam vse Vrejčare posebno ešče županovo mater!“ Casarica je to izgovorila pa je šla včasi nato v svoje hrame. Vse gospodo je bilo strašno sram. Ka bi ji pa tüdi ne bílo? Prebito je vse obsegala, li kak takšim ravno ide. Krpan se je držao, da je bio skoro lagojemi vremeni spodoben. Kak da bi se za Babjim kotom tiskalo tak je strelao z očmi pod čemerastim čelom, obrvi so njemi pa sršele raznok kak dve mekli. Bisnjaka ešče kak je bilo tüdi vsem drügim okoli njega čüdno pri srci! Ešče casar sam je splašeno gledao strajnski, casar! Pa zato ka sta bila li vsigdar velkiva prijatela ge casar pomali strsne pa pravi: ,,Krpane, ti samo tiho boj, midva že napraviva, da bo dobro!« Krpan pa nikaj ne poslüša več, nego si vrže na ramo bat pa mesarico, stopi k dveram pa pravi: „Znate ka? Z Bogom! Pa mi nikaj ne zamerite !“ Na te reči prime za klüko pa šče oditi. Casar skoči za njim: „Čakaj no ! Vej si pa daj malo dopovedati ! Za božo volo, vej si pa nej voda!“ (Dale pride). Agrarne zadeve. Uradni dnevi »Agrarne zadruge v Črensovcih« bodo v novom leti tisti, kak so bili v stárom, najmre vsaki prvi četrtek t meseci od osme vöre naprej. Če bi te den bio svetek se prodene uradno poslovanje na drügi den po svetki. Poslovanje se vrli v uradnom prostori pri tajniki Horvat Štefani v Žižkih. Penezi, kak deleži, pristopnine, vloge se sprejemajo tüdi samo uradne dneve i samo v uradnom Prostori. Penezi se smejo izročiti samo blagajniki, Žerdin Martini, od koga dobi vsaki Potrdilo, koliko i t kakši namen je plačao. Ki bi na lansko loto najmenje 10 Din. deleža ne plačao, naj včini to do konca toga meseca, ar ovak se po pravilih mora izkljüčiti iz zadruge, Načelstvo. Tistim, ki so zgübili agr. zemljo zavolo fundušov na veleposestvi grofice Marije Zichy, javlja potom zadruge okr. agr. Urad iz Maribora, da dokeč sn ne zvrši naj tom mmanji revizijo, njim no more datii zemlje. — Na reviziji se pa že dela. Naraščaj kotrig. Število kotrig naglo raste. V najnovejšem časi je pristopilo okoli 200 kotrig iz bogajanske fare, na stotine se jih pa javlja iz lendavske, Štere bodo v najkračišem časi sprejete agr. zadrugo. 29. januara 1928. NOVINE 3. Oglase sprejema od zdaj naprej samo uredništvo Novin v Soboti Kolodvorska ul 123. ali pa tüdi tiskarna. Naročijo i plačajo se teda od zdaj naprej oglasi tü, pa nej več na upravništvi v Črensovci. Murska Sobota. —Eden gospod želej dobiti svetlo sobo v sredini občine ali blüzi gimnazije. Poštüvani ponudniki náj bi se javili pri J. Horvati v brezalkoholnoj gostilni. — Občni zbor dijaškoga podpornoga društva v Soboti se je vršo preminočo soboto, 21. januara pri g. Benki pod Predsedstvom gimnazijskega g. ravnatela. Pri toj priliki se je videlo, da to drüštvo vnogo dobroga včini našim dijakom, da pa má ešče izdak premalo podpore od nás vsej. Člani morajo plačati malo letao šumo za namene toga drüštva, pa mesto da bi melo či duže več članov, je vsako leto menje. Drüštvo je melo v preminočem leti prek 38 jezero dinarov dohodkov, izdalo je pa za knige dijakom, obleč, obüteo i drüge podpore malo prek 30 jezero dinarov. Rado bi ustanovilo drüštvo tüdi takzvano dijaško kuhinjo, gde bi siromaškejši di- jaki i tisti, šteri morajo daleč hoditi v gimnazijo, dobili nikelko topla hrane, ali nema zato potrebni odohodkov. Dužnost nás vsej je záto, da podpiramo to naše jako potrebno drüštvo. — Na Obrtno nadaljevalni šoli v Soboti so otvori tudi ženski oddelek s 1. februarom. Vpisovanje bo v soboto, 28 jan. od 6 do 8 vöre zvečer i 29. jan. od 10 do 13 vöre v pisarni osnovne šole. Opozarjamo vse vajenke, da so dolžne obiskovati to šolo. Slovenska Krajina. — Oda náj hodimo k našim gospodom poslancom? Lüdjé majo navado da hodijo od zajtra do večera z različnimi prošnjami k našim gg. poslancom i ne preštimajo da majo poslanci vnogo dela i je s tem samo motijo i zadržavlejo pri deli, či njim celi dén ne dájo méra. Záto je žela obej poslancov, da náj hodijo lüdje samo pred poldnevom k njim, da tak lehko zadvečara vzemejo drüga jako potrebna dela v roke. - Za invalida. V prihodnjoj Številki objavimo kelko dobrot je včino naš minister dr. Gosar za invalide, i se denok nájdejo med njimi lüdjé, šteri v zahvalo zato širijo Domovino po vesnicaj. Ništerni člani Udruženja pa sirotam neščejo napraviti različni pro- šenj, či so nej naročene na Invalidski glasnik. Na vse té mo mi nikelko pazili. — Cankova. Na Svečnico, 2. februara po Vélkoj sv. meši priredi naše prosvetno drüštvo v šoli predavanje: Zakaj propadajo banke, kmečke posojilnice se pa krepijo? Vableni so vsi posestniki, kak mladeniči tüdi iz sosedni fár. Po predavanji je pa občni zbor posojilnice. — Bogojina. Preminočo nedelo je stopo v sv. hižni zakon Gutman Martin, prilübleni član i odbornik Orla z Puhan Marijov posestnicov. Mi želimo mladomi pari obilen boži blagoslov v novom stani. — Tešanovci. 24. i 31. decembra v preminočem leti je meo pri nas Pomladek rdečega križa pod vodstvom upravitelja Štefana Porédoš lepo božično igro Ribičič i Mir i lübezen z vnogimi deklamacijami i pevskimi točkami. Posebno vesélo sta bila pozdravleniva tüdi učenka lrena Vereš i Franc Lach pri svojem solopetji. Dohodkov je bilo 512 Din, od toga ostalo čisto 251 Din, 111 Din. je pa bilo prostovolni darov. Jako lepo to od tešanovski občanov. — Zaj pravilno gojitev tela je dober že od indašnji časov pravi Fellerov Elsafluid, lepodišeči, šteri da oslablenomi teli nove moči i svežost, oživla živce, krepča mišice i žile. Mazanje i pranje z Elsafluidom krepča trüdne oči, čuva nas od nášasti, influence, gripe, i da moč proti betegom. Nikelko kaplic za notranjo porabo dene dobro želodci i odžene krče i bolečine. V apotekah košta edna poskusna kantica 6 Din, dvojna 9 Din, špecialna 26 Din, ali pa po pošti namenje 9 poskusni ali 6 dvojni, ali 2 špecialne kantice za 62 Din, pri lekarnari Eugen V. Feller Stubica Donja, Centrala 146 Hrvatska. — Naši dimnikari, posebno ešče v okoliši gospoda Erjavca iz Beltinec, hodijo joko nerédno zmetat. Tü hodi eden mladénoc, štori guči štejarsko narečja i se nad vérti za vsakšo malenkost tak obregüje, kak da bi bio on gospodar hiše i podpiše kratkomalo sam vértovo ime v knigo či tüdi je ne] zmeteo. V ednoj občini toga okoliša so se pred kratkim močno vužgale saje pri ednoj hiši. Želimo, da dobijo tildi tej lüdje nikšo kontrolo, ar pláčo dosta bole rédno znájo pobarati, kak pa oprávlati svoj poseo. — Stariši i namestniki naši dijakov, Poglednite zda] pred konferencov pá nikelko za svojimi dijaki. Ob pol edenajsti lehko dobite na gimnaziji od razrednikov vse ka želejta znati od svoji dijakov. — Lotmerk. To nedelo se ponovi že dvakrat tak obilno obiskana igra Ben Hur, štero vprizori domače prosvetno drüštvo. Začetek je ob trej i lehko vsakši ešče po končanoj igri pride pravočasno na železnico. Dobro bi si bilo vstopnice že naprej küpiti — Rekord proizvajanja vör pomeni prilika, da se prava švicarska žepna vöra, Anker, Remontoir, Roskopf lehko dobi že za 49 Din 60 par i švicarska budilnica Anker z triletno v garancijov že za 64 Din 20 par. Za to ceno lehko dobite vöre iz lastne švicarske tvornice vör pri H. Suttner Ljubljana št. 945. Zahtevajte brezplačno velki krasni cenik s slikami, v šterom mate veliko izbiranje vör, zlatnine, srebrnine, pripravne predmete za darila po najnižišoj ceni. — Pomiloščenje. Zavolo vesélja v našoj kralesko) hiši, Je krao podpisao pismo, po šterom se odpüstijo iz temnice vnogi kaštiganci. Prvovrstno posestvo je za prodati. 15 plügov 150 sadnih dreves vse kak leži in stoji pri MAYERHOFER RUDOLF v Svečanih št. 2. Občina SLADKI VRH blizu tovarne. Pošta upravništva. Širitelom pole za nabiranje naročnikov s tov številkov pošljemo. Če šteri žele več pol, naj se javi na upravi v Črensovcih. — Kološša J. M. Sobota. Dobili naročnino i taki odredili, da dobite naše liste. — Franc Kerec, Vidonci. Dobili 15 Din, štere ste 16. jun. poslali po čeki. Naznanite nam hišno številko i to, na koj ste poslali teh 15 Din. En Kerec iz Vidonec hš. 129. dobiva prí Gradi na farofi Novine. Ste ví tisti, ki ste teh 15 Din. poslali ali je šteri drügi ? — J. Svetec, Obožna. Na novo leto 1928. neste ešče nikaj ptačali. Na staro pa naj bo po vašoj želi vse vredi, ne terjamo nikaj nazaj. — Kovač Jožef, Box 124. Arvida Quebec. Canada. Bomo pitali g. Jeriča, pa Vam te damo na znanja. Nam dozdáj nej je zračeno. Oda te to čteli, dobite de rok že tüdi kalendar, šteroga smo Vam poslali. Zavolo evangelioma, ka ga hvále vredno želete v tüjinskom orsagi, smo naznanili g. vredniki. — M. K- Ljubljana, Hrenova 10. V počitnicah se javi pri nas. — Potor Krištofič, Sv. Martin. Eden kalendar smo Vam že prle posleli brezplačno, drügoga pa zdaj tüdi brezplačno, Hvala za podporo. — Bokan, Sv. Jürij. Sprejeli 30 Din. S tem je lanski dug popolnoma poravnan. Hvala lepa, — Širitelom. Stari dug sterjajte! Na novo leto pobirajte naročnino! Do 31. marca vsaki mora nekaj dati, ki pa more, naj vse plača. Mašini neso kšenki, papir je tüdi plačan, delavci tüdi ne delajo k šenki, ar od svojega dela se samo lehko preživljajo, zato vsaki naj plača svoj dug. En mesec je mino, plačati dug ! Ki nema čekov, naj je prosi ! — Ki nema pol, naj ja zahteva ! t Némethy Jánoš. (1859-1928.) Dober Bog je stvoro lelije, da bi imeli znamenje nedužnosti. Stvoro je vijolice, da bi imeli znamenje skromnosti. Stvoro je dišeči ščipek, znamenje goreče lübezni. In stvoro je človeško srce, — prelepi Vrtec, — v šterom zrastejo najlepše rože med rožami, cvetovi človeške hvaležnosti. Navada dobri lüdij je, da pri odprtem grobi ne šparajo z rožami, štere je vzgojila roka skrbnega vrtnarja. Napravijo püšlece in vence in s temi okinčao grob, pa na grob postavleno križao znamenje. Navada dobrih krščanskih pa je, da pri odprtem grobi ne šparajo niti z onimi rožami, štere so zrasle v človeškom srci, z rožami hvaležnosti. Po tej prelepi krščanski navadi Se je ravnala törjanska fara dne 14. januara toga leta, kda smo ostali pri odprtem grobi našega pokojnoga školnika, g. Janoša Némethyja, pri odprtem grobi moža, šteri so sto pa sto naših s trüdapunim delom pripravljali za življensko pot, šteri so sto pa sto naših navčili, kak moremo lübiti in poštüvati Boga, naše roditela in od Boga blagoslovljeno zemlo domačo, na šteri stoji naš mili dom in v šteri nam ja sojeno, da bi imeli večni pokoj. Törjanski farniki so 1869. leta zvolili za svojega vučitela in školnika pokojnoga gospoda Némethyja. V njuvi osebi so dobili moža, šteri je vreden bio toga velkoga zavüpanja. Dobili so vučitela, štori so vzgojili za življenski boj sposobne lüdij, roditele, državljane, ki z razumom in z veseljem spunjavajo dnes svoje dužnosti, Štere njim predpišüjeta boži in človeški zakon. V osebi pokojnoga gospoda Némethyja je dobila törjanska fara školnika, šteri so lübili naš kraj in naše lüdij, — ostali so z njimi in med njimi v dobrem in slabem — pač do groba. Več kak 43 letno vučitelsko in kantorsko delo jih je zmučilo, bili so slabi, betežni, ali itak, ešče v zadnjem tedni svojega življenja so tüdi znali kaj je dužnost, delali so za tisti mali falaček krüja, šteroga so pred vpokojitvijov itak teko pošteno zaslužili. Pokojnikova zadnja želja je bila, naj se njuvoga pogreba vdeleži naša Šolska mladina, deca roditelov, štere Hranilnica i posojilnica v Cankovi daje za hranilne vloge 8% Uradüje se vsako nedeljo po litanijah in pondeljek predpoldne. Za hranilnico, ki obstoja še le 1 leto i pol, pa kaže danes krasen napredek, dobro stojijo Vnogi naši najbokši posestniki z vso svojo vrednostjo. Zaupajte njoj svoje peneze, da bo lehko še nadale pomagala siromakom. so oni včili, lübili in pripravljali za življensko pot. Pravili so, da od starejših itak ne pride nihče na Pogreb starca, bivšega vučitela . . . Zadnjo željo našega pokojnoga školnika smo spunili. Prišla je na njuv Pogreb Šolska mladina, da bi pokazala svojo hvaleznost vučiteli svoji starišov. I prišli so tüdi Odrasli, sto pa sto bivših učencev in s tem lepo peldo dali mladini, kak moramo izkazati hvalo svojim dobrotnikom. Pokojni so mislili, da je naš ogradec v Šterom rastejo cvetovi človeške hvale prazen, da za Njimi že ne bomo mali rož ... Pri njuvom grobi pa se je izkazalo, da je törjanska fara hvaležna, pri sprevodi se je vidlo kelko lüdij si je brisalo skuze iz oči in kolko jih jo povedala tiho poslovile besedo. »Bog bodi dober plačnik za Vašo trüdo, stari törjanski školnik in vučiteo, dober prijateo in oča zlatoga arca. Naj Vam bo lejko zemljá domáča, od štere ste se ne mogli in ne šteli ločiti; vživajo večni mir in večao srečo v zemlji, letaj Vašega življenja vsaki den pila Vaše vroče skuze in dobivala rožo iz Vaših rok. Cela törjanska fara je povedala pri grobi: „Hvala za vse njuve dobrote in večni zbogem !“ 4. NOVINE 29. januara 1928. Prosveta. Prosvetno drüštvo v Črensovci je začnolo držati sestanke v Šoli, a naskori pa je Šolska oblast prepovedala v Šoli držati sestanke, igro i. t. d. Zato jo drüštvo že duže časa ne imelo sestankov, ar je članov dosta i ne mogoče kdešte držati sestankov. I zavolo toga, da drüštvo ne imelo prostorov za sestanke, j« odbor začno z drügim delom. Zbirati je začno knige iz šterij bi člani dobivali potrebno znanost. Odbor je poslao več okrožno s prošnjov za knige na župnišča i tüdi drügim dobrotnikom, Šteri majo svoje knižice. Skoro vsi, kama smo poslali prošnje, so nam darovali več ali menje knig. Od gg. župnika iz Štajera smo tüdi dobili do 250 knig. Tak smo spravili v knižnico precejšnjo število knig. Küpiti do zdaj nesmo mogli nikaj, ar penez drüštvo nema. Članarino, ka smo dobili od članov, smo dali za omar, kde mamo knige. Drüštvo je priredilo proslavo 1100 letnice smrti sv. Cirila i Metoda v dvorišči vlč. g. Klekla 1 tüdi 10 letnico majske deklaracijo. Proslava je bila jako dobro obiskana. Drüštveni odbor je tüdi skleno na svojoj 6. seji od 9. julia, da poskrbi zato, da so postavi vsem tistim, ki so v boji spadnoli iz Črensovske fare primeren spomenik; to miseo so vsi lüdje z odobravanjom vzeli na znanje. I začnolo se je nabiranje od hiše do hišo tak, da bomo na sprotoletje že gotovo imeli odkritje spomenika. Menka ešče nekaj penez, pa je vüpanje, da bodo naši lüdje ešče darovali po mogočnosti. Omeniti tüdi moramo, da je odbor ustanovo vsakši tjeden enodnevno Šolo, šteroj je dao ime „Govorniški krožek." V toj šoli se včijo člani držati govore; predavanja i. t. d. Spoznavajo tüdi posamezne pokrajine s tem, da dosta čtejo. Dale tüdi spoznavajo svetovao znane govornike, politike i. t. d. Predavanje, kak se vzeme snov za govor, i kakše vrste ima- mo govore, pa vodi predsednik drüštva pr. č. g. kaplan Jožef Meško. Tej člani se zato vadijo v govoraj i drügom, da bi kesnej tüdi sami lejko vadili razna društva. Na kratko smo povedali dozdajšnje delo drüštvenoga odbora, od zdaj naprej pa bomo sproti poročali od dela v drüštvi i tüdi od drügi drüštev, štera so v črensovskoj fari. Vse člane pa prosimo, ostante naduže zvesti člani društva i zdaj, kda že knižnica poštüje, radi segajte po knigaj, ar vam samim bo to v najvekšo korist. Knige so vsakovrstne, kakše si što Želej. Cene: Zrnje: 100 kg. (metercent) pšenice 310 Din., žita 290 Din., ovsa 250 Din. kukorice 220 Din., ječmena 260 Din., hajdine 300 Din., prosa 200 Din. Živina: Govenska v Ljubljani kg., 8—10 Din., teoci 12— Din., svinje 16—17 Din. Krma: Sena 50—60 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din 55 par, Schiling 7 D 90 p. Čehoslovaška krona 1 D. 65 p., Nemška zlata marka 18 D. 50 p., Francoski frank 2 D. 20 p., Švicarski frank 10 D. 93 Taljanska lira 2-95 D. K ODAJI je en čevljarski Singer mašin malo nücani, Zavolo preselitvi v Ameriko se po fal ceni oda pri FILO JANEZU v Čikečkojvasi poleg Fokovec. URADNIKA veščega strojepisja in po možnosti tudi stenografije sprejme Dr. SLAVKO VESNIK, odvetnik v Murski Soboti. Aleksandrova cesta 110. Prekmursko kat. podporno društvo sv. Ivana Krstitela. št. 13. spadajoče pod drüžbo sv. Drüžine. Drüštvo je ustanovljeno 15 septembra 1920 1. in je najbolše za Prekmurske Slovence in Slovenke v Chicagi. Zavarüje se lehko od 250 do 500 dolarov. Možki in ženske od 16. pa do 55. leta. Deca od 1. leta do 16. Deca Plačüjejo vsi po ednoj ceni 15 centov na en mesec, a starejši pa po svojoj starosti, či se mladi da notri menje, či starejši več. Seja je vsakšo 4. nedelo v meseci ob 2 vöri popoldne v Cerkvenoj dvorani sv. Stefana, Lincoln, št. po 22. Pl. V slučaji poškodbe Član ali čistoča dobijo za 6 važnejših operacij 75 dol., za zgübo ednoga oka 100 dol., za 2 oke 250 dol., tak ravno za roko ali nogo či je več nej za delo. Za 4 prste na roki ali na nogi 50 del. Odborniki za leto 1927. so sledeči. Predsednik: Ivan Horvat 2050 W. 23 rd, St., podpredsednik : Martin Gabor, tajnik. Štefan Foys 1929 W. 22 nd. Pl., blagajnik : Ivan Denša 2730. Arthington St, zapisnikar: Marko Vouri, nadzorniki: Stevan Horvat, Matjaš Hajdinjak in Mihal Haklin. Drüštva voditeo: Janoš Hren, vratar: Števan Kreslin. To je tista prava žepna švicarska vöraj štero zato najbole hvalijo, küpüjejo i drügim priporočajo, zato ka nájduže traja brez popravka, zato ka čas natančno kaže i spada _k najbogšim švicarskim vörám, či tüdi je tak jako fal. Št. 110. Žepna vöra, ankerovi stroji Remontoir-Roskopf za samo 49 Din. 60 p. Št. 111. Ankerov stroj Remontoir Roskopf garantiran na 3 leta samo 69 Din. 20 p. Št. 105. Prava švicarska budilnica (vekerca) zaneslivi Anker stroj garantiran na 3 leta samo 64 Din. 20 p. po povzetji, ali pa, da se penezi naprej pošljejo. Rizike nega! Ka se Vam ne vidi, to zamenimo, ali Vam pa peneze vrnemo. Po celom sveti poznane IKO vöre v zlati, srebri, nikli, v najlepši oblikah, vöre za na roko, lanceki, prstani, bogata izbira priprávni darov i potrebni predmetov najdete t velkom ceniki s slikami, šteroga dobite brezplačno na zahtevo od Svetovne trgovine vör H. Suttner, LJUBLJANA št. 945 Reumatizem, Bolečine kosti, Bolečine glave, Bolečine zob, Bolečine želodca odstrani najbole INKA vinovica 1 glažek 10 Din. Dobi se v lekarni pri Sv. TROJICI v Dolnjoj Lendavi. 12OOO cepljenega trsja na podlago Rip. Portalis in Göthe 9. Velki Rizling, Poščip, Muškat Silvaner, Žlahtnina, 1 vrsta se dobi pri FRANC SERŠEN trsničar v Veržeju pri Ljutomeru Črna po dogovoru Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Preveč rdeči obraz, rdeči nos, razpókano kožo i roke odstrani najbole mást za obraz i roke „CREME MaJALA“ lice dobi lepo Čisto farbo. Odstranite za vsigdar rdečico z obraza. Creme Majala 12 Din. Žajfa Majala 8 Din. v lekarni pri Sv. TROJICI D. Lendavi. Naročnina ino oglasi se sprejemajo za ,,Novine“ pri 1. HAHN trgovina s papirjev s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino bivše pošte. Mali oglasi. K odaji je malo verstvo v Andrejci 13 plügov zemle v dvema mestoma. Pri hiši 8 plügov to je gorice, njiva in ograd, 5 plügov loga. Küpci se naj zglasijo pria KLEMENT VINCIJI v Moravci, p. Martjanci. Na prodaj je arondirano kmetijsko posestvo: hiša z gospodarskimi poslopji, okrog 20 oralov njiv, travnikov in gozda v Radislavcih v bližini Ljutomera. Posestvo leži na ravnini v zelo rodovitnom kraju. Natančneja pojasnila daje notar v Ljutomeru. K ODAJI so edna nova kola, nikaj nej nücana. Zavolo preselitvi v Ameriko se odájo dri PILO JANEZU v Čikečkojvasi poleg Fokovec. Či želite biti zdravi, či želite, da bodete črstvi, da obdržite svoje lice mladostno zdravo, svojé kože elastično i mehko kak baršun, svole vlasé lepe i bujne, te rabite za dnevno svojega zdravja 1. ELSA ŽAJFE ZA ZDRAVJE MLADOST, štere so ne samo z dišavami napunjene toaletne žájfe, nego majo v sebi tüdi vrastvo, štero ide v Vašo kožo i jo obdrži zdravo, črstvo i mlado, Vi pa izgledate mladostno sveže. Fellerove prave žájfe za zdravje i lepoto so: ELSA-liljasta mlečna žajfa ELSA žumanjcetova žajfa ELSA glicerinska žajfa ELSA-boraksova žajfa ELSA-katranova žajfa ELSA-žajfa za briti Probajte je ! Nigdar več nete šteli meti drügi žajf. Za probo 5 kosov Elsa žájfe 52 Din i to že s pakivanjem i poštov. 2. FELLEROVA PRAVA KAU-KASKA POMADA ZA ČUVANJE LICA I KOŽE, ona gladi grbe i brazgotine, napravi kožo gibko i nežno, odstrani znake staranja i vztvari mladost i lepoto. Iznenadi Vas s kakšov hitrostjov Vam minejo sunčne pege, pokanje kože piščajci, temna farba nosa, mozolčki i drüge napake kože. 3. FELLEROVA MOČNA POMADA ZA RAST VLASI, štera čuva izpadanje vlasi, prerane pišlivosti, odstrani lüske, mekša trde vlasé i je dela gibke i bujne i pospeši rast vlasi. Za probo 2 lončíča edne, ali pa po en lončič od vsakše Elsá pomade s poštov in pakivanjom 38 Din. V Vašem haski je, či pošlete pejneze naprej, zato, ka či Tam pošlemo po povzetji, se stroški zvekšajo za 10 Din, Naslov napišite jasno: Lekarnar EUGEN V. FELLER STUBICA DONJA, Centrala 146. Hrvatska. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik: FRANC BAJLEC.