PODLISTEK. Prijatelji pomagajte! (Cajte, tojte, kaj žganje dela. A. M. SlomSek, 1847) Nobena; strast človeka. toliko ne strati in ne poživini, kakor pijanost. Pijanci zapijejo pamet iri so svoji lastni, pogosto pa drugili ubijalci. Dasiravno takih ubijaicev ne obešajo, božji pravici vendar ne bodo utekli, Le posluSajte! Na Korošjc.em, blizu Kranjskega, Jtopljejo rudarji rudo. Med njimi je delal priden mož, pa ž njinii ni pijančeval; treba mu je bilo skrbeti za ženo in otroke. Rekli so mu, da je skopec. On se pa za. vse to ni zmenil, tudi ni krvavo zasluženega denarja zapijal, kakor njegovi tovariši. Preteeeno zimo izvedo, da bo šel delat v dirugo jamo, ter ga siloma nagovorijo, da jim plača za odhodnico polioek žganja, naj bi bili židane volje. Pa kaj bo polieek žganja za ljudi, ki pijo žganje kakor vodo! — Vložijo in sklenejo svojega tovari&a prav hudo vpijaniti« Siroraak ga je res preveS potegnil, rekoč: saj volja moje denarje! Pa liitro ga je žgjanje goljufalo. Ne držijo ga nogc, ne nosi mu glava; celo jezik se mu ne obrača. Vleže se in hoče pijanost prespati. Hudobneži mu pa ne dajo pokoja, temveč ga po sili z žganjem tako nalijejo, da se veS ne zave. Nato ga s firnimi prti pokrijejo in se nad njim derejo, kakor bi nad mrličem bilje peli. — Oli, le preiiitro se je šala izpreraenila v žalostno resnico! Mož se zdrami, spomni žene in otrok, ki jili skrbi po ofietu ter jjočasi, čeraivno ves tnoker, koleha proti domu. Doma se vleže in ne vstane vcB, in v par dneh ga pogrebci poneso na pokopaliS(v;o; nboga vdova in pa dvoje zapušfeenih sirot za rajnim joka, in stoka. Tako se vražji smeli izpremoni v žalost in jok, in vsem tistim ostro šibo Žuga, ki silijo piti ter sc jim dobro zdi, če tovariga upijauijo. GoreSe so giospod župnikl na 2rnem grobu povedali, da je vsem napravilo globok vtis; pa kaj pomaga, ker se beseda, še tako lepa in sveta, takih brezdušnikov ne prime, ki se je otresejo in potem Se liujše pijejo! Pijanec se še-le izpreobrne, kadar se v jamo zvrne, V 5rne bukve pa zaslužijo, da jili zapišemo, naj jih berejo, ki preradi piti dajejo, pa še raj§i piti sili,jo. Prisiljena reč ne stori dobrega in Bog nas varuj take dobre volje!  trne bukve. (A. M dlomšek: Novici 1816). Strašen ogenj, doma iz samega pekla, sega po naših krajiH. Ne prijema se strelie, ne sten, ampak ljudi. Veliko tisoč in tisoč jili Sasno in veSno gori, ter se jili od leta do leta vefe vnema. Ako se ne združimo, ta kužni ogenj pogasit, nam boCe v kratkem naš zarod ugonobiti. — LJsmiLte se, usmilite se vi prijatelji in pomagajte gasiti! Kje pa je ogenj? — vpraSate. Pri gostilnali in na polju, po sliodih in domačijah — ž g a n j e na mizi in |>o omarah, ki ga liudje ne \x> kupioali, ampak le po poličih čedulje bolj pijejo; in več ko ga spijejo, lmjse gorijo, pamet in zdravje — dušo in telo izgubijo. Povejte, ali ni žganje iz pekla doma — oeitno delo satana? — peklenska pijaža, ki se naSe dni po svetu vozi in ljudi moti? — Hudič je bil od nekdaj goljuf in lažnjivec in jo se. Dandanes ljudi z žganjem goljufa — za premoženje iri poStenje, ki se pri žganju zapravi; goljufa za zdravje in življenje, ki se z žganjem okrajšuje; goljufa za srečo zakonsko in otro^kOj ki se v žganju izimbi; goljufa za časno in vefino veseljo, — pa le taji, da ni žganje Skodljivo. Oj peidcnski lažnjivee, ki to govori in trdi da žganjo piti ni greh! — ,,Potem bi tudi ne bilo greh, jeniati strup." Taka pija&a milo tefe, pravJ sv, Duli, poslednjič pa opeSe k'o strupena kača. Kristus je prišel na svet, dela hudičeva pokončevat; iii mi vsi, ako smo pravi kristjani, si moramo pomagati in ne poprej nehati, dokler žganjepitje fz svoje hiše in vasi, iz Župnije in domacije, ne odpravimo, naj velja kar hofte. BratovšSino sv. Janeza JioSemo pri nas zafeeti. kakor jo po drugih deželah imajo — družbe treznosti narediti i.n si rmož-beseda biti, žganja ne okusiti, ne kupiti, ne prodati, ne ponuditi; ne vzemi v službo ne lilapca ne dekle, ki pijeta žganje; ne težaka, ne rok.odelca najeti, ki brez žganja ne dela; tudi sedeti ne poleg žganjepivca ali pivke, zakaj kužna bolezen je to. Naj reče kdo kar hofie: kdor je Kristusov, naj pomaga, kar je mogofee, da žganje med nami ne bo, kakor v lekiarnali zravon miSnice in pa po tovarnah poleg hudieevega ulja — tamo naj žganje rabijo! Kadar se bo poslednjemu žgajnarju pefcnica podrla, in 'krCmarju, ki to&i v krfimi žganje, poslednja steklenica brinjevoa strla, bode Še-le naše delo dokončano. Poprej ne smemf.) neliati! Bog nain pomagaj! Z>a to vas prosi vaš znani prijatelj Ljubomrtr. SmeSnice, T a t i n g o s p o d a r. Tat je ukradel gospodarju neko jutro ves špeli, ki je visel na podstrešju v sušilnici. Ko pridg doli v vežo, sre<5a gospodarja, k'i je priSel ravno domov. Premeteni tat pa se je hitro izvil iz zadrege. Prosil je gospodarja: ,,Gospod, ali bi smel za nekaj Casa shranili tukaj ta Špeh?" — Gospodar: ,,Le pojdi, od koder si priSel, kaj boš tu-le mastil!" — ,,,Je že dobro", odvrne tat in jo pobriše, kolikor so ga nesle noge in kolilcor mu je dopuščala teža» R a n j e n e c. Gro! padc čez stopnice in se vali doli. Sluga prihiti in zakliče: MAli se je VaSa grolovslča milost pobila?" - ,,Moja milost", refie grof, ,,se ni pobila, ampak' moja glava je vsa potolPena."