The Word of God Božja beseda
Slovenian Religious quarterly January-February-March 2011 Trimesečnik izdajajo Slovenski misijonarji (Lazaristi) v Torontu
Uredništvo in uprava: 739 Brown's Line Toronto, Ont. Canada M8W 3V7 Tel.: (416) 255-2721
Glavni urednik in upravnik: Toni Burja CM
e-mail: antonioburja@rogers.com
Tiska: Golla Graphics Inc. Etobicoke, Ontario, Canada Tel.: (416) 621-5945
Letna naročnina: $28.00 Posamezna številka: $7.00
Poverjeniki:
Montreal: Rev. Franc Letonja CM 3470 Blvd. St. Joseph, Montreal, Que., H1X 1W6 Tel.: (514) 254-8286
Sudbury: Ga. Francka Stopar 26 Severn St., Sudbury, Ont., P3C 2Y7
VSEBINA
Iz koledarja
Poslanica za postni čas.....1
Dobrodelnost in solidarnost .. .2
Radijski misijon...........5
Rojena v času splava.......6
Pričevanje domobranca .. .10
Svetovni drobiž...........12
Molitev za evh. kongres ... .9
Od Atlantika do Pacifika
Iz Župnije Brezmadežne . .14
Pri Mariji Pomagaj .......16
Iz Župnije Sv. Vladimira . .17
Pri Sv. Gregorju..........16
Slovenski kulturni dan . . . .22
Nositi križ za Jezusom ... .24 Otroške molitve-misli.....26
Zahvale..................27
Za dobro voljo............32
NASLOVNICA: Duhovnik sv. Vincencij Pavelski, zgled dobrodelnosti in solidarnosti. Skupaj s sestrami usmiljenkami rešuje 'najdenčke' - otroke in dojenčke, ki so jih 'revne'mamice zapustile ob ulicah velikega Pariza.
POSLANICA ZA POSTNI ČAS
Papež Benedikt XVI. je napisal posebno poslanico, iz katere posredujemo samo nekaj poudarkov.
»Postni čas je za Cerkev dragoceno in pomembno bogoslužno obdobje ..., da bi ga živeli z dolžno prizadevnostjo.«
Papež nato premišljuje o daru sv. krsta, pri katerem smo postali deležni velikonočne skrivnosti, to je, Kristusove smrti in vstajenja. Poudarja, da je krst predvsem dar, s katerim se je začela »radostna in zmagoslavna pustolovščina.«
»Za resno pot naproti veliki noči in za pripravo na praznovanje Gospodovega vstajenja, je najbolj primerno, da se prepustimo vodstvu Božje besede.« Ob tem papež posreduje kratko razmišljanje o evan-geljskih odlomkih petih postnih nedelj. Tako nas spodbuja, da naj vsako nedeljo sproti premišljujemo in se poglabljamo v skrivnost Božje besede, ki more spremeniti naše življenje. Sami se potrudimo odlomke prebirati, premišljevati in se iz njih nečesa novega naučiti. Da bo naša postna pot bogatejša in lepša v Božjih očeh.
V tretjem delu pisma papež osmišljuje in spodbuja post, miloščino in molitev. Opozarja pred nevarnostjo malikovanja z zemeljskimi stvarmi in nas usmerja k temu, da nad vse cenimo in živimo ljubezen. »Bog se je v Kristusu razodel kot ljubezen.« To ljubezen še bolj razlaga v odprtosti za potrebe bratov in sester , ki po svetu trpijo stisko in pomanjkanje.
Ob koncu pisma vabi »h kontemplaciji skrivnosti križa, da bi prišlo do globokega spreobrnjenja našega življenja. To pomeni, da se prepustimo Svetemu Duhu, odločno usmerjamo svoje življenje v skladu z Božjo voljo, se osvobajamo svoje sebičnosti, premagamo nagon po nad-vladovanju drugih in se odpremo Kristusovi ljubezni. Postni čas je primeren za priznanje naše šibkosti, za sprejemanje prenoviteljske Milosti zakramenta pokore in sprave, ob iskrenem pregledu svojega življenja, ter za odločno napotitev h Kristusu.«
...Na tej poti se priporočamo Devici Mariji, ki je rodila Božjo Besedo v veri in mesu, da bi se tako kot Ona potopili v smrt in vstajenje njenega Sina Jezusa in imeli večno življenje.«
Vatican, papež Benedikt XVI.
t&ŠČANSIU DOBRODELNOST
IN SOLIDARNOST_
L— ani jeseni, z začetkom šolskega in veroučnega leta, se je v Cerkvi na Slovenskem začelo pastoralno leto 'krščanske dobrodelnosti in solidarnosti', kot je določila Slovenska škofovska konferenca. To je bilo napovedano na evharis-tičnem kongresu v Celju, 13. junija 2010. Dobrodelnost in solidarnost sta posledica evharistije. Obe izhajata iz evharistične Božje ljubezni in prinašata sadove dobrote
G. Franc Letonja CM Foto C. Soršak v korist bližnjega
Kot geslo ali vodilno misel pastoralega leta dobrodelnosti in solidarnosti so izbrali besede Apostola Pavla: »Nosite bremena drug drugemu« (Gal 6, 2). V Svetem pismu imamo dve lepi podobi o nošenju bremena drugega človeka. Ena podoba je iz Jezusove prilike o usmiljenem Sama-rijanu, druga pa iz Jezusove poti na Kalvarijo, ko mu je Simon iz Cirene pomagal nositi križ.
Slovenski pastoralni svet je v uvodu dokumenta o namenu pastoralnega leta zapisal: »Splošni cilj leta krščanske dobrodelnosti in solidarnosti je umestitev in utrditev karitativne razsežnosti v življenje vsakega kristjana in v vse pore občestvenega življenja.«
Dobrodelnost
Kaj je, kaj pomeni dobrodelnost? Že beseda sama pove, da je to, kar se dela dobro, da je v korist, tudi v pomoč. Je dejanje, ki je povezano z ljubeznijo, z naklonjenostjo, s čustvom ali čutenjem. Dalje pomeni, dajati pomoč revnim, skrbeti za potrebne. Se nanaša tako na organizacije, kakor tudi na posameznike, ki izvršujejo dobra dela ter nudijo pomoč revnim in preizkušenim.
Ko govorimo o krščanski dobrodelnosti, mislimo na dobra dela, ki jih opravljamo z zavestjo in odgovornostjo krščanske ljubezni. Krščansko dobrodelnost bi lahko prišteli k blagrom, ki so 'pot krščanske popolnosti'. »Pod skupnim blagrom razumemo vsoto vseh tistih razmer družbenega življenja, ki tako skupnostim kakor posameznikom omogočajo uresničevati svojo popolnost« (Katekizem kat. Cerkve).
Solidarnost
Kaj je, ali kaj pomeni solidarnost? To je nekaj, kar je solidno, trdno, kar temelji na slogi. Pomeni trden in soliden odnos do nekoga ali do neke stvari, odnos, ki napravlja pot neki dobrini. Pomeni pa tudi združenje. Pomeni složnost posameznikov ali tudi skupine ljudi. Pomeni tudi polno edinost v mišljenju, vedenju, čutenju in ravnanju, da bi prišlo do uresničenja nečesa, kar je dobro, koristno in tudi potrebno, predvsem za normalno življenje posameznika, skupine ljudi ali nasploh človeške skupnosti.
Krščanska solidarnost se napaja v milosti in nauku Jezusa Kristusa. Krščanska solidarnost navaja človeka k zgoraj nevedenim dejanjem zaradi posnemanja Jezusa in njegove ljubezni do nas ljudi. »Solidarnost, ki izvira iz človeškega in krščanskega bratstva, se izraža na prvem mestu v pravičnem razdeljevanju dobrin, v poštenem plačevanju dela in v naporu za pravičnejši socialni red. Krepost solidarnosti udejanja tudi delitev duhovnih dobrin vere, ki so še pomembnejše kakor gmotne dobrine« (Kat. kat. Cerkve).
Dandanes ima beseda ali izraz solidarnost tudi ekonomski in političen pomen, posebej še odkar poznamo gibanje Solidarnost, ki je nastalo na Poljskem kot odgovor na krivice, ki so jih doživljali delavci v 'najbolj pravičnem sistemu'.
Jezus - zgled dobrodelnosti in solidarnosti
Jezus je postal človek, da nam je kot človek razodeval voljo, dobroto, ljubezen in usmiljenje Boga Očeta. Apostol Pavel pove v pismu Filipljanom, da je Jezus »sam sebe izpraznil... in postal podoben ljudem« (Flp 2, 7). Jezus je torej postal 'nam enak' ali, kakor bi lahko rekli, solidaren z nami ljudmi in »se ni ljubosumno oklepal svoje enakosti z Bogom« (Flp 2, 6). In ker je živel življenje človeka, mu ni bila tuja nobena človeška stiska. Ker je kot Bog videl v človekovo srce, se je družil, na veliko presenečenje in razočaranje pismoukov in farizejev, z javnimi grešniki, na primer s cestninarji. Šel je celo k njim na dom in užival hrano skupaj z njimi ter z njihovimi prijatelji. In kdorkoli je prišel k njemu, ga je sprejel, mu prisluhnil, mu pomagal.
V apostolskih delih beremo Petrov govor, ki ga je imel v Kornelijevi hiši, da so tudi pogani po veri deležni Božjega življenja, Božje dobrote. Peter pravi, da je Jezus »hodil iz kraja v kraj ter delal dobra dela in ozdrav-ljal vse, ki so bili pod hudičevo oblastjo« (Apd 10, 38). Dobra dela so tukaj
v prvi vrsti mišljena Jezusova posebna znamenja - čudeži. In prav s temi znamenji - čudeži je Jezus pomagal ljudem, jim izkazoval dobroto in jim pomagal k bolj človeka vrednemu življenju.
Besede in dejanja
Naš pregovor pravi: »Besede mičeji, zgledi vlečejo.« Beseda vzbudi pozornost, dejanje pa uresniči, kar besede napovedujejo. Saj je že v naravi tako. Veter in grmenje napoveduje neurje in nevihto.
Nek drug pregovor pa pove, da »je lažje govoriti kot delati.« In prav dejanja so potrditev besed. Tako je Jezus pokorščino in ljubezen do Očeta, ki jo je oznanjal in razodeval v času svojega javnega delovanja, dokazal s svojim trpljenjem in smrtjo na križu. »Postal je pokoren (Očetu) vse do smrti, in sicer smrti na križu« (Flp 2, 8).
Da so dejanja pomembna, vidimo že pri otroku. Otrok začne izgovarjati besede, se uči govoriti, ko ponavlja ali posnema očeta, mater, brata, sestro. In ko je otrok še nekako v pravem otroštvu, že hoče posnemati odrasle. Kolikokrat se zgodi, da otroci v igri posnemajo dejanja matere in očeta.
Pri krstu otroka sta starša opomnjena, da morata biti otroku prva učitelja vere, z besedo in dejanjem. To pomeni, da ni dovolj otroka samo naučiti znamenje križa in moliti, ampak je potrebno z otrokom molitve ponavljati. Skupna molitev in prav tako skupna udeležba pri sveti maši sta nujno potrebni za normalno versko vzgojo.
Tudi dobrodelnost in solidarnost bi morala biti nekaj povsem naravnega, da ne rečem 'vsakdanjega' za nas kristjane. Jezus nam je dal zapoved ljubezni do Boga in do bližnjega. Razlagal nam jo je z dejanji, s njegovim življenjem in delom. Mi kristjani moramo biti priče Kristusa in njegove ljubezni do nas ljudi, posnemati ga moramo v dobroti, ljubezni in pravičnosti. Apostoli so to prav dobro razumeli in so tako tudi učili kristjane ter jih navajali k delom ljubezni. »Ce sta brat in sestra brez obleke in nimata vsakdanjega živeža..., pa jima ne daste, kar je potrebno za telo, kaj to pomaga. Tako tudi vera: če nima del, je sama zase mrtva« (Jkb 2,15-17). Naša vera dobiva svojo življensko moč po milosti in iz naših dobrih del.
Dobrodelnost bi na kratko lahko imenovali dobrota. Dobrota pa je tisti način življenja in delovanja s katerim naj bi se človek srečeval s svetom in sočlovekom. Zaradi dobrote je odnos zaupljiv, vključujoč in spoštljiv. Spoštovanje in pomoč pa pospešujeta rast in napredek ter pomagata izpopolnjevati življenje, ga napolnjevati s srečo, veseljem in zadovoljstvom.
Franc Letonja CM
• r.i 11 h k I )л i ' Л ч -.1 i Fl I . !. I i A? iq L ft >4
Spreobrni
in ytruj Evangeliju!
Od 10. do 16. aprila 2011
na Radiu Ognjišče 6. radijski misijon
pod naslovom:
SPREOBRNI SE IN VERUJ EVANGELIJU!
Radijski misijon bodo vodili upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran ter duhovniki in laiki iz skupnosti neokatehumenata.
Glavni misijonski pogovori od 11. do 15. aprila bodo z nadškofom Uranom med 17. in 18. uro.
Slovesni začetek bo s sveto mašo z neposrednim prenosom v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani 10. aprila ob 10.00. Maševal bo msgr. Janez Oberstar.
Slovesni zaključek misijona z neposrednim prenosom pa bo 16. aprila v župnijski cerkvi v Dolnjem Logatcu: ob 17.00 bo molitvena ura in ob 18.00 sveta maša nadškofa Urana.
Misijonske vsebine bodo vsak dan:
ob 6.50 rubrika Sejalec seje besedo,
ob 10.15 prvi misijonski pogovor,
ob 13.00 drugi misijonski pogovor,
ob 17.00 tretji (glavni) misijonski pogovor,
ob 19.30 prenos molitve rožnega venca iz radijske kapele
(molitev bodo vodile redovnice),
ob 20.30 pogovorni - pričevalni večer.
Ob 22.00 ponovitev glavnega pogovora, ob 23.00 ponovitev prvega pogovora in ob 23.30 ponovitev drugega pogovora. Posnetki bodo na voljo tudi v radijskem arhivu na spletni strani: radio.ognjisce.si
BOŽJA BESEDA IN PRIČEVANJA JUNAKOV
Gianna Jessen je 8. septembra 2008 nagovorila avstralsko javnost v parlamentu v Melbournu.
nosti. Pri tem se solna raztopina vbrizgava v materino telo; otrok golta to raztopino, ki ga razžira od znotraj in od zunaj, mati pa rodi mrtvega otroka v roku 24. ur. Toda na ogromno in šokantno presenečenje vseh se nisem rodila mrtva, ampak živa, in sicer 6. aprila 1977 v kliniki za opravljanje splavov, v okrožju Los Angelesa. V popolnem načrtovanju mojega rojstva je fantastično prav dejstvo, da izvršitelj splava še ni prišel v službo, tako da ni imel možnosti, da bi nadaljeval s svojim načrtom za mojo smrt.
Zavedam se, da sem v zelo lepi zgradbi Vlade in ljubim vašo domovino kot svojo lastno. Toda vem, da v času, v katerem živimo, nikakor ni politično modro izgovarjati imena Jezusa Kristusa na takem mestu in Ga povabiti na taka srečanja, kajti Njegovo ime lahko povzroči, da se ljudje počutijo grozno nelagodno. Toda jaz nisem preživela zato, da bi pripomogla k temu, da bi se vsi ljudje počutili prijetno. Preživela sem, da bi malo razpihala stvari. In v tem uživam.
Kot sem že povedala, sem se rodila živa po 18. urah. Morala bi biti slepa, morala bi biti izžgana, morala bi biti mrtva. Toda nisem!
Veste, kaj je fantastično? Dejstvo, da je izvršitelj splava moral podpisati moj rojstni list! Zato vem, kdo je. In za vse skeptike, ki me poslušajo: v mojem kartonu piše 'Rojena v času abortusa s solno raztopino.' Ha! Niso zmagali! Pozanimala sem se, kdo je človek, ki je opravljal moj splav. Njegove klinike so del največje verige klinik v ZDA in letno zaslužijo 70 milijonov dolarjev. Prebrala sem neki njegov citat izpred nekaj let: 'Abortiral sem več kot milijon otrok in to smatram za svojo strast.' To vam govorim zato, ker se, dame in gospodje, nahajamo
"Posvojena sem. Moja biološka mati je imela 17 let, moj biološki oče prav tako. Mati je bila noseča 7 mesecev in pol, ko se je odločila oditi v kliniko Planned Parenthood, ki opravi največ splavov na svetu. Svetovali so ji splav s solno razto-
I pin o, ki jo uporabljajo za izvršitev
splava v poznih mesecih noseč-
v zanimivi bitki na tem svetu, pa če to dojamemo ali ne. To je bitka med življenjem in smrtjo. Na kateri strani ste?
Medicinska sestra je poklicala nujno medicinsko pomoč. Prepeljali so me v bolnišnico, kar je resnično čudež. Kajti v tem času pa vse do leta 2002 je bila v moji domovini navada, da so tistemu, ki je preživel splav, končali življenje, pa najsi je bilo to z zadušenjem ali s tem, da so ga pustili umreti ali so ga zavrgli. Toda 5. avgusta 2002 je predsednik Bush uzakonil akt o zaščiti živorojenih otrok, da bi to preprečil.
Vidite, mi smo resni. Upam, da me bodo zasovražili do smrti, da bom tako lahko občutila Boga in tako razumela, kaj pomeni biti osovražen. Kajti On je bil osovražen! Kristus je bil osovražen! In ne veselim se tega, da bom osovražena, saj vem, da sem že osovražena, ker razglašam življenje! In pravim vam: Niste me ujeli! Tihi holokavst me ni premagal! In moje poslanstvo, dame in gospodje, izmed mnogih stvari je vnesti humanost v razpravo, ki smo jo enostavno zavili, postavili na polico in dejali: 'To je problem!' Odstranili smo svoja občutja, postajamo trdi. Mar resnično želite to? Koliko ste pripravljeni tvegati, da bi govorili resnico v ljubezni in usmiljenju, da bi vstali in bili pripravljeni na to, da boste osovraženi? Ali se končno vse vrti okrog vas? Ali mene?
Po vsem tem sem bila nameščena v dom za nezaželene nujne primere, kjer so se odločili, da me ne marajo. Ob tem rada rečem: 'Ne vem, kako me niste mogli vzljubiti že vse od začetka?! Kaj ni v redu s temi ljudmi?' Pa me niso marali. Vidite, jaz sem osovražena že od spočetja. Od mnogih. In ljubljena od še več drugih, posebno od Boga. Jaz sem Njegova deklica. In Božji deklici se ne smete zameriti. Na mojem čelu piše: 'Bolje zate, da si dober do mene, ker moj Oče vlada svetu!'
Torej, potem ko sem bila v slabem domu, so me namestili v drugi dom, v prekrasni dom, v Pennyjin dom. Penny mi je povedala, da sem imela 17 mesecev, 14 kg in diagnozo cerebralne paralize (smatram jo za dar), ki je bila neposredno povzročena zaradi pomanjkanja kisika v možganih, ko sem se borila za življenje.
Prisiljena sem, da vam rečem naslednje: če je splav pravica ženske, vas sprašujem, katere so moje pravice? Tistega dne ni bilo niti ene radikalne feministke, ki bi vstala in kričala, kako teptajo moje pravice. Pravzaprav je moje življenje ugašalo v imenu pravic žensk. In, dame in gospodje, jaz ne bi imela cerebralne paralize, če ne bi preživela vsega tega. Zato, kadar slišim grozljiv, odvraten argument, kako potrebujemo splave, ker bi bil otrok lahko invalid... Ah! Občutim grozo, ki mi napolnjuje srce! Dame in gospodje, obstajajo stvari, ki se jih morete naučiti samo od najslabotnejših med nami. In kadar jih ubijete, ste vi tisti, ki izgubljate! Gospod skrbi zanje, toda vi ste tisti, ki boste večno trpeli! In
kakšna aroganca, kakšna
absolutna aroganca - to je
bil argument v tem mestu,
kjer živimo -, da morajo
močnejši dominirati nad
šibkimi, da morajo odločiti,
kdo živi in kdo umre!
Kakšna aroganca. Mar ne
razumete, da ne morete
povzročiti niti tega, da vaše
srce bije? Mar ne razumete,
Gianna Jessen z verskimi predstavniki i	,__„ i „j.___
;	v	da v resnici moči, za katero
mislite, da jo imate, ni, da v resnici pravzaprav ne posedujete ničesar?
Božje usmiljenje je tisto, ki vas ohranja, tudi takrat, ko Boga sovražite!
Pogledali so mojo drago Penny in rekli: 'Iz Gianne nikoli nič ne bo,' kar je vedno opogumljajoče. Toda ona se je odločila, da jih bo ignorirala, in delala z menoj trikrat dnevno. Začela sem držati glavo, oni pa so govorili: 'Gianna nikoli ne bo zmogla tega in onega ...'
Da skrajšam zgodbo: s tremi leti in pol sem hodila s pomagalom in protezami za noge. Danes stojim tukaj rahlo šepajoča, brez pomagala in protez za noge. Včasih padem graciozno, včasih zelo nerodno, odvisno od situacije. Toda vse to v Božjo slavo! Vidite, dame in gospodje, slabo-tnejša sem kot večina od vas, toda to je moj govor. Kako majhna je cena, ki jo plačujem za to, da sem lahko luč v svetu in mu ponujam upanje. Mislim, da v našem napačnem razmišljanju, o načinu, kako stvari stojijo, ne razumemo, kako lepo je lahko trpljenje! Ne javljam se zanj prostovoljno, toda kadar pride, pozabljamo, da je Bog tisti, ki vse vodi, in da je On tisti, ki lahko najbolj nesrečne stvari naredi prečudovite!
Spoznala sem svojo biološko mamo. Odpustila sem ji. Kristjanka sem. Ona je zelo zlomljena ženska. Prišla je na dogodek, ki sem ga imela pred dvema letoma. Nenajavljena se je pojavila pred mano in rekla: 'Pozdravljena, jaz sem tvoja mama.' To je bil zelo težak dan, pa vendar; medtem ko sem trpela vse to - verjetno mislite, da sem smešna - sem sedela tam in premišljevala: 'Jaz ne pripadam tebi. Jaz pripadam Kristusu. Jaz sem njegova deklica in jaz sem princesa. Tako da brez ozira na to, kaj govoriš, in na vso tvojo jezo in zlomljenost in gnev, ni moja stvar, da to nosim. In tudi ne bom.' Vse to sem govorila sama v sebi. Torej, dame in gospodje, imate možnost.
Samo na kratko bi se želela v svojem govoru neposredno obrniti na moške v tem prostoru in storiti nekaj, kar se še ni storilo. Možje, ustvarjeni ste za velike stvari! Ustvarjeni ste, da vstanete in da ste resnično
možje. Ustvarjeni ste, da branite žene in otroke, ne pa da stojite ob strani in obračate glavo vstran, ko se zavedate, da se dogaja umor, ter da ne napravite nič v zvezi s tem vprašanjem. Niste ustvarjeni za to, da izkoristite ženske in da nas pustite same. Ustvarjeni ste, da ste plemeniti in čudoviti, usmiljeni in močni ter da se zavzamete za to. Ker, poslušajte me, možje, preveč sem utrujena, da bi še naprej namesto vas opravljala vaše delo. Žene, niste ustvarjene za to, da bi z vami grdo delali. Niste ustvarjene za to, da bi sedele in ne bi vedele, koliko ste vredne. Ustvarjene ste za to, da se za vas borijo. Za vedno.
Sedaj je vaš trenutek. Kakšni ljudje boste? Verjamem, da neverjetni. Verjamem, možje, da se boste soočili z izzivom. Vsem politikom, ki me poslušajo, posebno moškim, bi rekla naslednje: 'Ustvarjeni ste za velike stvari, ustvarjeni ste, da branite to, kar je pravično in dobro.' To goreče mlado dekle je stalo tukaj in dejalo: 'To je vaš trenutek. Kakšni možje želite biti? Možje, obsedeni z lastno slavo, ali možje, obsijani z Božjo slavo?' Čas je, da se opredeliš, dežela Viktorija! To je tvoja ura! Bog ti bo pomagal, Bog bo s teboj. Možnost imaš, da proslaviš Boga in mu izkažeš čast v letu 2008.
Naj končam ... Nekatere izmed vas morda moti, ker ves čas govorim o Bogu, o Jezusu. Toda kako bi sploh mogla hoditi okrog, 'šepati' po tem svetu in ne dati vsega svojega srca in pameti in duše in moči Kristusu, ki mi je podaril življenje? In če mislite, da sem neumna, je to samo še en dragulj v moji kroni. Ves namen mojega življenja je storiti, da se Bog smehlja.
Upam, da je vsaj nekaj od tega imelo smisel. Enostavno je prišlo iz mojega srca. Naj vas Bog blagoslovi in varuje!"
Objava tega govora mislim, da je v skladu z Božjo Besedo. Če poznamo Jezusov nauk ali se ga učimo, najdemo da je ta govor v marsičem z njim v skladu.
Naj nas Božja beseda še naprej uči in preseneča, da bomo gledali drugače, kot gleda ta svet!
...Gotovo se nam zastavljajo mnoga vprašanja. Med drugimi tudi: "Zakaj Bog to dopušča?" Odgovor je Božja skrivnost. Vsekakor, nekaj lahko priznamo:
-	Bog spoštuje človekovo svobodo za dobro ali hudo.
-	Mnogokrat poseže vmes in naredi 'po svoje'.
-	Če bi danes srečali uboge na drugi strani, bi ostali tiho, ker bi ob izkušnji njih sreče, bili popolnoma zadovoljni z Božjim odgovorom. Prav tako, tudi z nesrečo tistih, ki so delali hudo.
Bog nam daje veliko možnosti, da mu bolj zvesto služimo. Sledmo Jezusu po poti izpolnjevanja Božje volje, graditve Božjega kraljestva ljubezni, pravičnosti, miru, svetosti in milosti, pa bomo našli rešitev zase in za mnoge. In ne pozabimo na razbojnika, ki je v zadnjem trenutku Jezusa prosil usmiljenja ter je prav hitro po odhodu ('danes') dosegel nebeško kraljestvo.
Urednik
BOŽJA BESEDAIN PRIČEVANJA JUNAKOV
PRIČEVANJE DOMOBRANCA
Franc Dejak seje rešil iz Kočevske jame. Na proslavi v Kočevskem Rogu, v spomin na pobite domobrance, je junija 1993 nagovoril žive in pokojne.
Pozdravljeni mrtvi domobranci in vsi tukaj zbrani!
Vesel sem in žalosten obenem, ko stojim danes na kraju, kjer se je dogajalo nekaj, kar se med ljudmi ne bi smelo. Mesec dni po koncu druge svetovne vojne so brez vsake sodbe zmetali v jame na tisoče mladih življenj. Ta zločin je bil tolikšen, da ga je težko odpustiti, še toliko težje pa pozabiti. Kaj vse se je dogajalo na tem kraju, ve samo Bog, redki preživeli in morilci - ti pa nočejo govoriti. Tudi jaz sem bil žrtev vse do jame in v jami sami. Zato vem, kako smo izmučeni in ponižani padali vanjo. Samo nekaterim od ti-sočev je bilo dano, da smo se rešili. Zakaj? O tem se sprešu-jemo mi sami še danes. Bog je hotel priče, da povemo, kaj se je delalo v tistih, za nas tako strašnih in težkih dneh. Vprašujem tiste, ki so za to odgovorni: "Zakaj nas niste kar pobili? Zakaj se nas še mučili in poniževali? Pred smrtjo, nam niste dali niti požirka vode, slekli ste nas do golega in mnoge še žive zmetali v brezno. Ali se niste nad nami maščevali in izživljali do skrajnih meja? Zato sem danes tu in govorim. Ne da se maščujem, temveč ker sem dolžan, da povem, kako je leta 1945 umirala domobranska vojska. Moram in hočem izpolniti obljubo, ki smo si jo dali domobranci drug drugemu na poti do jame ali v jami sami: "Kdorkoli od nas ostane živ in se reši, naj priča, kako in zakaj smo umirali. Pa tudi naj pove, kdo so bili naši morilci." To obljubo, ki sem jo umi-
Strop spominske kapele pri grobišču pod Krenom, v Kočevskem Rogu (foto POP TV)

rajočim dal tudi jaz, sem izpolnjeval vedno in povsod, kjer mi je bilo dano. Zato sem srečen, da to lahko storim danes, prav na kraju, kjer ste umirali vi, moji soborci. Umirali ste s temi besedami: "Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo." Ponosen sem, da sem bil domobranec. Nasvi-denje nad zvezdami. Raje umrjem, kot da bi bil eden izmed morilcev. Domobranci so umirali z odpuščanjem, ker niso hoteli umreti s sovraštvom v srcih, ker so prepustili Bogu, da sodi. Tudi mi preživeli lahko rečemo: "Bog naj sodi." In sodil bo, ker ta zločin, storjen na tako zverinski način, mora biti obsojen ter vsi, ki so sodelovali, morajo zanj odgovarjati. Ne zaradi maščevanja, temveč zaradi zgodovine, da bo pravična in jasna našim potomcem.
Rad bi se spomnil še mater domobrancev. Morda je nekatera še celo danes med nami. Koliko ste pretrpele, ko ste zvedeli za smrt svojih sinov? Enega, dveh, treh in več, pa niste smeli za njimi javno žalovati. Trpele ste tiho in molile. Spominjam se svoje matere, kako me je bila vesela, ko sem ranjen, pretepen, žejen, lačen in nag, po dvodnevnem potovanju našel domov. Kjer me je sprejela, zdravila, tolažila in me bodrila. Verujem pa tudi, da ste me pobiti domobranci, ki ste bili takrat že pri Bogu, vodili, varovali in mi dajali moči, da sem srečno prestal vse preizkušnje.
Dragi soborci! Danes stojim ob vašem grobu in izpolnjujem obljubo, ki smo si jo dali v jami. Molim za vas, v težavah in stiskah pa se zatekam vam in sem vselej uslišan. Moja največja želja je bila, da sem še enkrat v vaši bližini in danes sem tukaj z vami. Zato sem srečen in pomirjen.
Komunizem se je zrušil. Govorimo o odpuščanju in spravi. Še vedno pa se izogibamo imena 'domobranci'. Kaj ni bilo dovolj, da smo bili pozabljeni in osovraženi pol stoletja? Če smo res v demokraciji, potem jih sprejmimo take, kakršni so bili. Saj so za domovino žrtvovali vse, tudi svoja mlada življenja.
Bog, narod, domovina. V Boga smo verovali, narod smo ljubili, za domovino smo se borili in umirali. Počivajte v miru v tem gozdu junakov in še enkrat, kot takrat, nasvidenje nad zvezdami! Slava vam, soborci domobranci!
Franc Dejak
Mislim, da je vzporednica med izpovedjo Gianne Jessen in Francem De-jakom zelo velika. Odkrivajte jo po svojih zmožnostih in našli boste čudovito modrost. Izpišite si evangeljske odlomke, ki iz teh govorov odsevajo, pa bo Božja beseda še bolj odkrita in spoznana vam samim. Ker je ona bogata in se daje tistim, ki jo iščejo. "Kdor ima ušesa, naj posluša."
Urednik
»nem napadu. Tudi tedanji ko
Božja beseda Januar/Februar/Marec 2011
se pravno vedno bolj zapleta. Sodišča namenoma zavlačujejo pravne postopke. Janez Janša je vložil tožbo zoper finskega novinarja Magnus Berglunda leta 2008, ker je označil Janeza Janšo kot prejemnika podkupnin. Novomeško okrožno sodišče se je maja 2010 izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Zadeva pa je po pritožbah romala na ljubljansko višje sodišče, ki bo po tolikih letih skušalo začeti vsaj vsebinski del sodnega postopka. Parlamentarna komisija, ki raziskuje slučaj 'Patria', ne more doseči sklepčnosti.
Slovenijo pesti naraščajoča brezposelnost. V konkurenčnosti je Slovenija z baltiškimi državami zdrknila na dno mednarodne lestvice. Vladna komisija izgleda dokaj razpuščena. Civilna organizacija 'Forum za Goriško' bo začela postopek za odpoklic Boruta Pahorja z mesta poslanca, za kar je bil izvoljen. Nova ministrica za lokalno samoupravo Trobec-Bučan predlaga, naj se Slovenija razdeli le na šest pokrajin, toliko, kot je slovenskih škofij.
Slovenskih 20 • Tako je ime posebnemu projektu praznovanja 20. obletnice slovenske samostojnosti, ki ga v letošnjem marcu in aprilu organizira Radio Ognjišče. Na okroglih mizah, ki potekajo v obliki javnih radijskih oddaj, sodelujejo glavni akterji osamo-
svojitve, zgodovinarji in drugi gostje. Vse je posneto in je možno poslušati ter pogledati na spletnih straneh (internetu) Radia Ognjišče: radio.ognjisce.si
Slovenec postal apostolski nuncij v Ruski federaciji • Papež Benedikt XVI. je v soboto, 19. februarja 2011 dosedanjega apostolskega nuncija v Ukrajini msgr. dr. Ivana Jurkoviča imenoval za apostolskega nuncija v Ruski federaciji. Ivan Jurkovič se je rodil 10. junija 1952 v Banjaloki pri Kočevju.
Drinske mučenke - redovnice hčera Božje ljubezni • Sarajevski kardinal Vinko Puljić je v pismu novomeškemu škofu msgr. Andreju Glavanu sporočil, da bo razglasitev drinskih mučenk za blažene v soboto, 24. septembra 2011, ob 11h. Dve od petih redovnic mučenk, sta bili slovenski redovnici iz današnje novomeške škofije: s. Jožefa Bojanc iz župnije Šmarjeta in s. Jožefa Fabjan iz župnije Hinje.
Skupna izjava Kat. Cerkve in Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji • V skupni izjavi "obe verski skupnosti odgovorne v državi pozivata, da pravno zaščitijo zakonsko zvezo in družino kot skupnost moškega, ženske in otrok... Katoličani in muslimani visoko cenimo zakonsko in družinsko življenje, zato se zavzemamo za pravico vsakega otroka do družinskega življenja v skupnosti očeta in matere..."
		
Od Atlantika d	o Pacfi	ka
IZ ŽUPNIJE BREMADEŽNE, Toronto
Božično obnovo je vodil lazarist g. Pavle Novak, naš 'provincial' ali 'vizitator'. Prav za praznik pa smo ostali brez njega. Moral je v Montreal na pomoč g. Francu Letonji, ki si je zlomil desno roko.
Težek je bil tisti teden pred božičem. Imeli smo kar štiri pogrebe. Priprava na praznike je potekala v tem duhu. Uboge družine, ki se morajo tik pred prazniki soočati s smrtjo.
Sam božič je bil lep. Ko sem maševal pri družinski maši, je bila cerkev polna. Pevska skupina Novi rod, pastirčki in mlada družina Wayne in Sandra OvRi-ordan z dojenčkom Aidanom, ki so peli in uprizorili žive jaslice, so slovesnosti dali poseben poudarek. Med sv. mašo je pel mešani zbor pod vodstvom Irene Kolenko in Valentina Končan. Imeli smo še polnočno sv. mašo. Pol ure prej in med sv. mašo je pel Mešani cerkveni pevski zbor. Tokrat nas je bilo v cerkvi manj. Na sam božič so bile vse tri maše lepo obiskane in ljudje res praznično razpoloženi.
Sveta družina in pastirji
Res, zanimivo bi bilo, če bi verniki sami spregovorili, kako doživljajo božič.
Že pred prazniki in potem januarja smo imeli med nami fotografe in priložnost, da se župljani slikajo. Ob 50-letnici naše župnije bi radi izdali spominsko knjigo s slikami vseh župljanov, ki sedaj obiskujejo našo cerkev. Prav tako pa želimo, da bi v ta načrt vključili tudi vse skupine, ki delujejo v naši župniji. Hvala ge. Roziki Nesich, predsednici Kat. ženske lige, ki nam pri tem pridno pomaga.
Praznovali smo tudi slovo od starega leta. Na Silvestrovanju se nas je zbralo 231. Prav lepo je bilo ob zvokih ansambla Murski val ter ob dobri hrani, ki so jo pipra-vile ga. Marija Soršak in njene pomočnice. Seveda, ne bi šlo brez
pomoči Gospodarskega odbora, ge. Cvetke Andrejaš in ge. R. Nesich ter drugih, ki so pripomogli za lepo praznovanje ob prehodu v Novo leto.
V februarju smo že tretje leto imeli 'Družinski dan' in 'Polka mašo'. Ko sem daroval sv. mašo, je bila cerkev nabito polna. Na koru so peli zbor 'Naša pesem' ter solista Danilo Baša in Anica Sluga. Petje je spremljal instrumentalni ansambel pod vodstvom Andreja Pahulje in Matije Lebarja. Pesmi, ki jih pojemo pri 'Polka maši' so cerkvene, napisane v ritmu valčka in polke. Pesmi so ljudske in jih lahko poje vsak, ki rad poje.
Po maši smo šli v dvorano na kosilo in prijeten program. Preko štiristo ljudi je uživalo ob petju fantov 'Saleškega študentskega okteta' iz Slovenije in ob nastopu plesalcev Davida Doma, hčerke Tricije Rae in Gabrielle Callender. Vse te ljudi so s kosilom postregle ga. Marija Soršak in njene pomočnice. Slavje v dvorani so organizirale članice K.Ž.L. pod vodstvom ge. Rozi Nesich. Kako lepo je, ko pridemo skupaj in se počutimo kot ena velika družina!
Pripravljamo se na duhovno obnovo za angleško govoreče žu-pljane, ki bo od 25. do 28. marca. Naslov te obnove je: 'Comming Toghether as Godvs Family.' Radi bi privabili starejše in mlajše, da bi se v Cerkvi počutili kot ena Božja družina.
Višek praznovanja 50-letnice bo v soboto, 28. maja in nedeljo, 29. maja. Slovensko sv. mašo bo vodil kardinal dr. Franc Rode, angleško pa g. nadškof Tomas Collins. Za župnijo molimo vsak dan pri sv. maši. Drug drugemu dajajmo poguma, da bo naše slavje 50-letnice župnije pritegnilo čim več ljudi v našo skupnost!
Te dni smo pričeli obnovo notranjosti cerkve. Sedaj razstavljajo orgle, ki jih bodo prečistili, prenovili in prebarvali. Bloke na steni za orglami bomo prekrili z ometom in pobarvali. S poda na koru bomo odstranili tepih in prekrili z linolejevo maso. Pozneje pa se bomo lotili postaj križe-vega pota in oltarja. S pridnimi delavci in vašo pomočjo bomo vse to uredili v pravem času. Neka dobrotnica je za prenovo oltarja darovala lepo vsoto, potrebujemo pa še več takih dobrotnikov.
V lanskem letu je bilo v naši župniji krščenih 30 otrok (17 fantkov in 13 deklic). Imeli smo 13 porok. Umrlo pa je 43 župljanov (15 žensk in 28 moških). Povprečna starost umrlih je 78.2 let. Najstarejši umrli je imel 96 let, najmlajši pa 43.
Valentin Batič CM, župnik
PRI MARIJI POMAGAJ v Toronto
Lazarist g. Pavle Novak je, potem ko se je vrnil z obiska pri naših rojakih v zahodni Kanadi, vodil duhovno obnovo pri naši župniji. V četrtek, petek, soboto in nedeljo je pred mašo spovedoval in nas pri nagovorih pripravljal na božične praznike. Pri spovedo-vanju in pri mašah sva bila na razpolago še g. Burja ali jaz. V soboto zjutraj po sv. maši smo se na pobudo župnijske K.Ž.Lige zbrali v mali dvorani, kjer nam je g. Novak spregovoril o škofu Gnidovcu in prenosu posmrtnih ostankov s pokopališča na Žalah v cerkev Srca Jezusovega v Ljubljani. Govoril je tudi o novoustanovljenem Katoliškem inštitutu in o potrebni pomoči za to ustanovo. Po nedeljski sv. maši na četrto ad-ventno nedeljo, sva g. Novak in jaz obiskala Slovenske rojake iz Oshawe, Whitbija, Ajaxa in Pickeringa. Spovedovanje, sv. maša in družabno srečanje po sv. maši so bili v prostorih društva 'Holiday Gardens' v Pickeringu. Društvu in družini Staneta Margutsch se lepo zahvaljujemo! Hvala Bogu za lep obisk, kljub božičnemu koncertu v Mississaugi.
V nedeljo, 9. januarja, po sv. maši, so članice K.Ž.L. pod vodstvom ge. Ivanke Žižek pripravile božičnico v mali dvorani. Vabljene so bile vse članice lige in pose-
bej vabljeni župljani. Božičnice se je udeležil g. Toni Burja, ki je blagoslovil jaslice in sodeloval pri posebnem programu pred izvrstnim kosilom. Prispevek za kosilo so članice lige darovale pomoči potrebnim otrokom v Slovenski skupnosti. Vsem iskrena hvala!
Kljub zimi in včasih manj ugodnem vremenu je obisk pri sv. mašah zelo lep. Ob nedeljah se po sv. mašah radi zberemo v dvorani, kjer je prijetno in toplo. Naglejčki, Misijonski krožek in K.Ž.L. se izmenjujejo v pripravah vinskega čaja, kave in še česa sladkega za pod zob tako, da se nam potem ne mudi domov. Res je prijetno, ko smo skupaj.
Hvala g. Rafaelu Srebrniču, ge. Juliji Gruškovnjak, članicam KŽL in Rendiju Drešar, ki skrbijo za cerkev in uredijo vse potrebno. Hvala, da je cerkev očiščena, okrašena, zakljenjena ter sneg odrinjen.
Pričeli smo postni čas, pripravo na velikonočne praznike ter akcijo Sharelife. Za duhovno obnovo je poskrbjeno. Vodil jo bo g. Boštjan Lenart od 14. do 17. aprila. Za Slovence iz Oshawe, Whitbija, Ajaxa in Pickeringa bo prilika za spoved in sv. mašo 17. aprila, na cvetno nedeljo popoldan.
V lanskem letu je bilo v naši cerkvi krščenih 29. oseb s Kosova. Krstil jih je g. Marjan Ukaj. Slovenskega krsta ni bilo. Umrlo pa je sedem moških in troje žensk. Povprečna starost umrlih znaša 77.9 let. Val. Batič CM, župnik
IZ ŽUPNIJE SV. VLADIMIRA v Montrealu
Miklavževanje • Sobotna šola naše župnije se manjša. No, vseeno smo spet imeli miklavže-vanje, to priljubljeno in tradicionalno prireditev v veselje otrok.
Miklavž je lani obljubil, da bo prišel. Ker smo bili prepričani, da bo 'mož besede', smo se pripravili na njegov prihod. Otroci so se naučili deklamacije in pesmi, plesna skupina Marjetice pa je tudi zaplesala. Miklavž je prišel med nas v nedeljo, 5. decembra. To nedeljo smo se po drugi sv. maši zbrali v dvorani. Pred kosilom je nastopila plesna skupina Marjetice, po kosilu pa je prišel Miklavž s svojim spremstvom. Otroci so ga pozdravili s pesmimi in deklamacijami. Na tak sprejem je Miklavž tudi odgovoril. Izrazil je svoje veselje, ko je videl v dvorani veliko otrok, se zahvalil za lep sprejem ter spodbudil starše in otroke, naj le radi prihajajo, da bo spet mogel priti na obisk čez eno leto.
Nastopu in pozdravu je sledilo obdarovanje. Miklavž je otroke spraševal, če so dobri; otroci pa so se v zahvalo tudi znali pokri-žati ali pa zmoliti vsaj del kakšne molitve.
Advent - priprava na božič • Že na prvo adventno nedeljo smo bili povabljeni na pripravo
na božič, najprej v pismu, nato v Oznanilih in tudi ustno pri mašah. Duhovna obnova je bila v tednu po četrti adventni nedelji. Vsak dan je bila sv. maša s priložnostjo za spoved, zjutraj in zvečer. Na žalost se iz leta v leto manjša število udeležencev duhovne obnove.
Smreka in jaslice so bile postavljene v ponedeljek, 20. decembra. Priznanje in zahvala gre Petkovškovim, ki so tudi letos uredili jaslice in okrasili smreko.
'Nesreča ne počiva'. Tudi g. župniku se lahko kaj pripeti. Tako sem na ledu nesrečno padel in si poškodoval zapestje desne roke. S težavo sem maševal, še težje pa opravil mnoga druga opravila.
'Polnočnico' smo letos imeli že ob deseti uri zvečer. Hvala Bogu, da je na pomoč prišel sam vizita-tor Slovenske province Misijonske družbe, g. Pavle Novak, potem ko je v Torontu vodil duhovno obnovo. Iskreno smo mu hvaležni! 'Zgodnja polno-čnica' je bila dobro obiskana.
Sabina Horvat • Naša nekdanja zvesta župljanka, članica pevskega zbora, kuharica za župnijske slovesnosti in dolgoletna članica cerkvenega odbora, se je po dveh letih bivanja v Domu Lipa v Torontu, preselila v večni dom.
Žalostna novica je prišla med nas pred božičem. Prazniki in zima so naredili svoje, tako se je
le sedem pogumnih župljanov z župnikom udeležilo pogreba v torek, 28. decembra. Kot župnik sem se od pokojne poslovil s pridigo pri pogrebni sv. maši.
Silvestrovanje • Od leta 2010 smo se poslovili najprej s sveto mašo za dobrotnike in v zahvalo Bogu. Po maši je bilo silvestrovanje v cerkveni dvorani. Udeležilo se ga je manj župljanov kot minula leta, tudi drugih gostov je bilo manj. Kljub manjšemu številu je bilo razpoloženje prijetno ter smo si z veseljem in upanjem zaželeli srečno Novo leto.
Novo leto - 2011 • Novo leto smo pričeli z mašno daritvijo in prošnjo, naj nas spremljata Božje varstvo in blagoslov, pa tudi varstvo in priprošnja naše Nebeške Matere Marije.
Oznanila, tedenski župnijski list, nas je pozdravil v novi 'obleki'. Besede apostola Pavla, »Nosite bremena drug drugemu« ter »Simon iz Cirene« s šeste postaje križevega pota, nas nagovarjata oz. vabita k dobrodelnosti in velokodušnosti. Cerkev v Sloveniji je sedanje pastoralno leto posvetilo dobrodelnosti in pros-tovoljstvu.
V novih Oznanilih smo med drugim prebrali:
KRONIKA: - Župnijske knjige povedo o življenju naše župnije naslednje: KRST - en krst; PRVO OBHAJILO - sedem pr-voobhajancev (3 dečki in 4 deklice);
POROKA - dve poroki;
POGREB - v naši cerkvi smo se poslovili od 12. rajnih župljanov (6 moških in 6 žensk). Nekateri Slovenski rojaki so bili pokopani drugod - Sabina Horvat v Torontu.
Franc Letonja CM, župnik
■■ PRI
A SV. GREGORJU m .rf^jS v Hamiltonu
Duhovna obnova v Župniji •
V	ponedeljek 20. in torek 21. decembra je bila duhovna obnova pred Božičem. G. Andrej Baligač SDB, ki je prišel na pomoč iz Slovenije, je bil zaposlen s spove-dovanjem in pridigami. V lepem številu so se farani zbrali oba dneva v cerkvi. V ponedeljek po maši so članice Oltarnega društva pripravile čaj in potice, tako, da so se lahko po maši vsi okrepčali. Sicer pa sta Jožica in Gizela ves dan pekle potice za vse tiste, ki so jih naročili. Naša neposredna priprava na Božič se je tudi letos odvijala ob devetdnevnici, ki smo jo vsak večer prepevali pri maši. »Kralja, ki prihaja, pridite molimo!« je povabilo, ki nas je v večjem številu pripeljalo v cerkev k skupni molitvi in daritvi. Duhovna obnova v Londonu •
V	Londonu smo se zbrali k duhovni obnovi v cerkvi St. John the Divine. Pri maši je bila prilika za zakrament sv. spovedi. Ad-ventne pesmi so ustvarile lepo razpoloženje za obhajanje svete
maše. Po maši so pridne gospodinje pripravile v cerkveni dvorani narezek in razne sladke domače dobrote. Družabno srečanje je še okrepilo vezi prijateljstva in povezanosti.
Duhovna obnova v Klubu Sava • V nedeljo, 19. decembra, se je dvorana v klubu Sava kar lepo napolnila. Najprej smo obhajali sveto mašo, g. Andrej pa je med mašo spovedoval. Pri maši so sodelovali otroci s petjem in prinašanjem darov. Po maši je g. Magdalena Razpotnik pripravila z otroki kratek glasbeni program, potem pa je 'Santa' obdaroval vse otroke. Prijetno vzdušje se je nadaljevalo ob dobrem kosilu.
Otroški pevski zbor v klubu Sava (photo Drago Gačnik SDB)
Božičnica Društva Sv. Jožefa •
Društvo sv. Jožefa vsako leto povabi člane na Božičnico. Letos je bila 21. decembra po večerni maši. V velikem številu so so zbrali v svojih prostorih. Gospa Jerič je pripravila večerjo, Branko Pouh je z glasbo popestril večer. Med programom so zbrali lepo vsoto za 'Drevo upanja'.
Božično praznovanje v Ha-miltonu • Letos smo začeli prvo sv. mašo ob šestih zvečer. Sonja P. In Mary M. sta pripravile z otroci lep uvod v božični večer. Otroci so predstavili kako praznujejo božič po svetu. Z recitacijami, kretnjami, glasbo in spremljajočo sliko na platnu so prisrčno uprizorili božično vzdušje. Program sta začeli Maya in Teala s pesmijo »Hej pastirci, z mano vsi...« Med sveto mašo je pel angleški zbor. Mašo je vodil župnik ob somaševanju Fr. Sar-jaša Pascala. Otroci so sodelovali tudi z branjem prošenj. Družina Briana Pavliča je prinašala darove. Zgodnja ura je pripomogla, da so prišle tudi mnoge družine z mlajšimi otroci.
Polnočnico smo začeli ob desetih zvečer. Maya in Teala sta ponovili svojo pesem, nato je mešani zbor prepeval božične pesmi, Janka Mihelčič pa je vse povezovala z besedo. Prošnje sta prebrali Maja in Mirjam Mi-helčič. Darove sta prinesle družina Janka Demšarja in Ivana Antolina. Prav lepa udeležba je vsem pričarala pravo božično vzdušje. Malo pred polnočjo smo zaključili sveto mašo in si zaželeli blagoslovljene praznike. Na Božič sta zbora pela pri obeh mašah in prav tako v nedeljo, na praznik sv. Družine, ko smo s posebnim blagoslovom in molitvijo zaključili leto družine v naši škofiji.
Štefanovo - Lipa Park • V nedeljo, 26. decembra smo se ob štirih popoldne, po vsakoletni navadi, zbrali k sveti maši v društveni dvorani Lipa parka. Vsi so po svojim močeh sodelovali s petjem slovenskih božičnih pesmi, kuharica pa je po maši pripravila dober čaj in potico, da smo se še okrepčali in poklepetali. V Sloveniji je ta dan tudi blagoslov konj zelo slovesno.
Na obisku pri veleposlaniku (photo Drago Gačnik SDB)
Novoletno praznovanje v Ha-miltonu • Župnijski svet je organiziral in izpeljal silvestrovanje. Res da je bila udeležba manjša od lanskega leta, pa je ob dobri organizaciji, okusni hrani in glasbi ansambla Golden Keys, praznovanje v zadovoljstvu vseh prisotnih lepo uspelo. Vsakdo, ki je želel, si je našel dovolj prostora na plesišču, da se je zavrtel ob prijetnih melodijah ansambla. Kar nekaj sponzorjev je prispevalo za dobitke, mladi so postregli na mize, ob polnoči pa so tudi pokajoči baloni naznanili začetek novega leta.
Veleposlaništvo Ottawa •
Vsako leto se po možnosti, duhovniki slovenkih župnij v Kanadi srečamo okrog božičnih praznikov z veleposlanikom Tomažem Kunsteljem. Najprej smo se dogovorili za december 2010, a je bilo srečanje zaradi slabega vremena prestavljeno. Tako smo se zbrali v ponedeljek, 3. januarja 2011. Pridružili so se še: g. Pavle Novak - vizitator Lazaristov, g. Jože Slobodnik - častni generalni konzul z ženo in g. Jože Kastelic. Ob prijateljskem pogovoru in dobremu kosilu, ki sta ga pripravila gostitelja, smo si izmenjali izkušnje iz preteklega leta ter podali priporočila in predloge za na-daljne delo. Srečanje smo zaključili z obhajanjem evharistije in se Bogu zahvalili za blagoslov pri delu za Slovensko skupnost v Kanadi.
'Spaghetti dinner' • V soboto, 29. januarja so dekleta 'Catholic Girl's Club' skupaj s starši organizirale 'Spaghetti Dinner'. Že kar nekaj časa prej so pri svojih sestankih pripravljale vse potrebno, se dogovarjale za organizacijo in izvedbo programa. Težko je bilo napovedati koliko ljudi bo prišlo. Ob nedeljah in sobotah so pridno prodajale vstopnice. Zadnje dneve pa je bilo potrebno pripraviti dvorano. Mamice so poskrbele za 'lonce', da se je vse prav in okusno 'skuhalo'. Povabile so tudi 'Novi Band', da so s glasbo popestrili domače vzdušje. In ko so po večerni
Catholic Girl's Club in 'Spaghetti Dinner' (photo Drago Gačnik SDB)
maši začeli prihajati gostje, se je takoj naredila dolga vrsta, ki pa je hitro kopnela. Mize so se napolnile in potrebno je bilo dodati nove.
Občni zbor 2011 • V nedeljo, 20. februarja, ob treh popoldne, smo se v župnijski dvorani zbrali na letnem Občnem zboru. Udeležba je bila običajna. Prebrali smo zapisnik lanskega leta, potem pa so posamezna društva in skupine na kratko orisali delo v lanskem letu, vključno s finančnim poročilom. Predstavili smo tudi nove načrte, med katerimi je zanimiv ta, da bo dvorana dobila lažji dostop za invalide.
Slomškovo oltarno društvo • V petek, 25. februarja so se članice zbrale na rednem mesečnem srečanju. Tokrat smo srečanje začeli s sprejemom treh novih članic: Jožica Erzar, Anica Letnik in Lojzka Saje. Na kratko smo pregledali pravila in namen Slomškovega oltarnega društva,
dolžnosti članic, blagoslovili svetinjice in jih izročili novim članicam. Nato pa zaključili s posvetilno molitvijo in blagoslovom. V društvu je sedaj vpisanih 55 članic. Sestanek smo nadaljevali s kratkim praznovanjem ob čaju in pecivu, ki so ga pripravile članice.
Tapeciranje cerkvenih klopi • V torek, 1. marca 2011, so pripeljali naročene blazine za naše cerkvene klopi. Sedaj so vse klopi oblazinjene, tako v cerkvi kot tudi v kapeli in ne bodo več 'hladne'.
Pustovanje • V soboto, 5. marca, se nas je zbralo kar lepo število. Mnogi, tako mladi kot starejši, so si nadeli maske. Nekaj mask je bilo tudi nagrajenih. Imeli smo mlajšo skupino otrok, starejšo skupino in skupino, ki je žal prišla bolj pozno, ko so bile nagrade že podeljene. Nekateri so se veselo vrteli do zgonjih jutranjih ur.
Drago Gačnik SDB, župnik
Saleški študentski oktet
Slovenski kulturni dan 2011
soboto 5. februarja je širša slovenska skupnost, pod pokroviteljstvom Vseslovenskega Kulturnega Obora, praznovala Prešernov dan 2011. Tokrat je bilo slavje pri slovenski župniji sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu. Ob 5:30 pop., so se rojaki v velikem številu udeležili sv. maše, ki jo je vodil g. župnik Drago Gačnik. Somaševala sta g. Toni (Antonio) Burja in g. Ivan Plazar. Misel Božje besede, 'biti sol in luč sveta', je bila primerna napotnica za duhovno in kulturno razsvetljenost rojakov na ta dan. K temu je pripomogel tudi Šaleski študentski oktet iz Slovenije, ki je mašo obogatil s svojim petjem. Mehki in čisti glasovi mladih pevcev, zvoki ubrane kitare in orgel so bogoslužju dodali posebno praznično doživetje.
Kljub snežnem metežu so dvorano napolnili gostje v pričakovanju nastopov Šaleskega študentskega okteta in treh vokalistov skupine 'Eroika'. Program je spretno vodil Simon Pribac, ki je tudi prebral vložke iz Prešernovih poezij. Po obeh državnih himnah so sledili kratki nagovori: Marjan Kolarič za Vseslovenski Kulturni odbor, g. župnik Drago Gačnik kot gostitelj, za Slovenski Koordinacijski Odbor Niagara pa je spregovorila koordinatorica Magda Razpotnik.
Nagovore je zaključil zastopnik veleposlaništva v Ottawi Luka Ko-vačec. Vsebina nagovorov je poslušalce praznično razpoložila, kar se je v nadaljevanju stopnjevalo z nastopom mladih glasov Šaleškega študentskega okteta. Ti so s svojim izborom pesmi pokrili Slovenske pokrajine od Primorske preko Bele Krajine tja do Prekmurja. Pod vodstvom umetniškega vodje Domna Strupeha, se je oktet odlično predstavil z zahtevnim 'repertoarjem' narodnih pesmi in umetnih skladb.
V drugem delu programa pa so bili pošlusalci deležni nekaj povsem novega, z nastopom vokalnega tria 'Eroika'. Tenorista Aljaž Farasin in Metod Žunec ter baritonist Matjaž Robavs, so osvojili poslušalce s čudovito usklajenimi glasovi. Izvajali so popularne pesmi, narodne pesmi, klasične skladbe in zaklučili z dvema opernima arijama. Matjaž Robavs pa je med izvajanjem pesmi poskrbel za duhovite uvode v pesmi. 'Eroiko' vodi umetniški vodja Parick Gre-blo, ki obenem skrbi za glasbeno spremljavo za ta vrhunski vokalni trio.
Ob zaključku, ko so se znova predstavili vsi natopajoči večera, so jim izročili majhen spomin, potem pa je ob navdušenem sodelovanju občinstva v dvorani zadonela slovenska narodna "Pozimi pa rožice ne cveto." Bil je čudovit, nepozaben kulturni večer slovenske omike, krepilo za dušo in slovensko narodno zavest. Razpoloženim obiskovalcem se ni mudilo domov, saj so ob okusnem prigrizku radi pokramljali med seboj in z nastopajočimi.
Frank Novak
Trio Eroika
NOSITI KRIŽ IN HODITI ZA JEZUSOM
Ne morem več!
Zdaj gre lažje. Hvala Bogu!
Sedaj lahko prehitevam...
Gospod, še ga zmanjšaj!			Ga bom kar sam...
			
7			8
24	Božja beseda Januar/Februar/Marec 2011		
Tisočkrat hvala, Gospod!
Velika skrivnost, ki jo moramo prepustiti Bogu, je ta, da ne vemo ZAKAJ je križ kerkrat pretežak in DO KDAJ.
"Kdor ne sprejme svojega križa in ne hodi za menoj, ni mene vreden." (Mt 10,38) "Ce hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj." (Mt 16,24a)
"Ce kdo pride k meni in ne sovraži svojega očeta, matere, žene, otrok, bratov, sester in celo svojega življenja, ne more biti moj učenec. Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec." (Lk 14,26-27)
Kako vse to razumeti? Naj nam Gospod pomaga odkrivati pravo pot. Da sprejmemo, kar ne moremo ali ne smemo spremeniti. Da spremenimo, kar lahko in moramo spremeniti.	, T ,
r	Urednik
Uporabimo križ kot most!
OTROŠKE MOLITVE / MISLI
V veroučni šoli so otroci imeli za nalogo, da napišejo molitve, prošnje, vprašanja ali zahvale Dragemu Bogu. Izbrali smo nekatere najbolj zanimive.
•	Dragi Bog, namesto da bi nekateri ljudje umirali in se novi rojevali, zakaj ne obdržiš teh, kijih imaš? Jane
•	Dragi Bog, bil sem na neki poroki, pa so se poljubljali kar v cerkvi. Je to OK? Neil
•	Dragi Bog, mislim, da je spenjač eden tvojih najboljših izumov. Ruth M.
•	Dragi Bog, so v biblijskih časih res govorili tako prefinjeno? Jennifer
•	Dragi Bog, včasih mislim nate tudi, kadar ne molim. Elliott
•	Dragi Bog, jaz sem Američan, kdo si pa ti? Robert
•	Dragi Bog, hvala za malega bratca, ampak jaz sem prosila za psička. Joyce
•	Dragi Bog, gotovo je zelo težko imeti rad čisto vse ljudi na svetu. V naši družini smo samo štirje, pa tega ne zmorem. Nan
•	Dragi Bog, prosim, daj med Božič in Veliko noč še en praznik. Zdaj ni tam nič zanimivega. Ginny
•	Dragi Bog, če boš v nedeljo v cerkvi, ti bom pokazal moje nove čevlje. Mickey D.
•	Dragi Bog, če se vrnemo nazaj kot nekdo drug, prosim, da ne bom Jennifer. Ne maram je. Denise
•	Dragi Bog, rad bi živel 900 let, tako kot tisti stric v bibliji. Pozdrav, Chris
•	Dragi Bog, če mi daš čudežno svetilko, kot jo ima Aladin, ti bom dal kar boš hotel, razen denarja in moje igre šah. Raphael
•	Učili smo se, da je luč izumil Edison, pri verouku pa sem slišal, da si jo ti. Stavim, daje ukradel idejo tebi. S spoštovanjem, Donna
•	Dragi Bog, če ne bi pustil, da dinozavri izumrejo, ne bi imeli države. Pravo stvar si naredil. Jonathan
•	Dragi Bog, prosim, pošlji Dennisa Clarka letos na drug tabor. Peter
•	Dragi Bog, morda se Kajn in Abel ne bi pobila, če bi imela vsak svojo sobo. Pri meni in bratu to deluje. Larry
ZAHVALA
"Bog te nam je dal in Bog te je poklical. Pustil je vrzel
in jo napolnil z novim upom. Le ljubezen je ostala, ki vedno bo pred nami stala. Do dneva ko prišla bo ura, svidenja in sreče v večnosti."
Po hudi bolezni nas je 28. avgusta 2010 v 87. letu starosti, zapustil naš dragi mož, ata in stari ata Jože Jaklič, rojen v Andolu pri Sv. Gregorju, pri Ribnici na Dolenjskem.
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom ter vsem ki ste ga obiskali v bolnici in potem na domu. Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili v tako velikem številu doma, v cerkvi in na pokopališču ter pokazali, da ste ga cenili in imeli radi. Hvala tudi za vse tolažilne besede sočutja in tolažbe, svete maše, sveče, cvetje in darove za Dom Lipa.
Zahvaljujemo se g. župniku T. Batiču za lepo darovano sv. mašo, pogrebne obrede ter obisk v bolnici; g. T. Burji za obiske in sveto mazi-ljenje; g. T. Zrnecu za tako lepe molitve v pogrebnem Zavodu in svete maše. Hvala tudi g. I. Plazarju za posebne molitve v pogrebnen Zavodu.
Prav lepa hvala Pevskemu zboru in organistu A. Pahulje za tako lepo petje. Naj vam Bog vse obilno poplača!
Zahvala gospej M. Soršak in pomočnicam za dobro kosilo in tudi vsem, ki ste darovali pecivo.
Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej za vse, kar ste storili za našega Jožeta ob poslednjem slovesu.
Sedaj pa največja zahvala Nebeškemu Očetu, ki nam je dal tako dobrega moža, ata in starega ata. Nebeški Oče, naj se Jože veseli pri Tebi v nebesih!
Dragi Jože, naj te spremlja vsa naša ljubezen. Ti si bil srce naše velike družine. Hvala ti za vso skrb in vse lepe spomine. Zelo te bomo progrešali. Počivaj v miru.
Žalujoči in hvaležni: Zena Lidija, Sinova, sinova Mark (Marianne) in Peter (Kirsten), hčerke Josie (Henry), Ginny (Steve) in Kathy (Peter) z družinami, sestra Mimi Jan z družino v Kanadi, bratje in sestre v Sloveniji ter vsi sorodniki v Kanadi in Sloveniji.
ZAHVALA
Z veliko ponižnostjo in globoko žalostjo v srcu oznanjamo smrt naše predrage matere, Marije Demšar. V 96. letu njenega življenja, 29. novembra 2010, je mirno in za večno zatisnila oči. Iz pogovorov z njo sta odsevali globoka modrost in velika življenjska energija. Vodili sta nas skozi življenje in neomejeno nam bosta ostali prisotni v našem spominu. Mama nam je bila in bo močan steber, neomajen in iskren. Njeno dolgo življenje pa je bilo vredno vsega spoštovanja, za kar se Bogu neprestano zahvaljujemo.
Rodila se je 11. avgusta 1915 na Gorenji Dobravi nad Škofjo Loko. Po poroki z našim očetom Francom se je preselila v Žiri in tam preživela kruto drugo svetovno vojno. Meseca oktobra leta 1953 se je s hčerko Marijo odpravila za možem v Toronto. Z očetom sta ustanovila novi dom in povečala družino s hčerkami Marto, Ani in Silvijo ter sinom Frankom. Po nepričakovani prezgodnji smrti moža je še naprej trdno in uspešno vodila business (podjetje) ter spravila štiri otroke do njihovih poklicev z univerzitetno izobrazbo.
Dovolite nam, da se ob tej priliki iskreno zahvalimo g. Ivanu Plazarju, ki je naši mami, ob zadnjem obisku v bolnišnici, podelil zakrament sv. maziljenja. Hvala g. Tinetu Batiču za molitve v pogrebnem Zavodu, prijazne besede in opravljene obrede. Prisrčna zahvala organistu Jožetu Oražmu ter moškemu pevskemu zboru, ki so čustveno odpeli mamine priljubljene pesmi pri pogrebni sv. maši. Hvaležni smo gospej Mariji Soršak in njenim pomočnicam za okusno pripravljeno pogrebščino, mežnarju Rafkotu Srebrniču za pomoč pri pripravi dvorane ter prijateljem in znancem za domače pecivo in seveda, tudi pomočnikom v baru, ki so nas vsaj nekoliko okrepčali z nežno kapljico.
Našim premnogim prijateljem in znancem velja posebna zahvala za obisk v pogrebnem Zavodu. Izrazili ste nam vaše iskreno sožalje s toplimi besedami sočutja, z obilnim šopkom rož, darovi za sv. maše ter podporo za Dom Lipa. Prisrčna zahvala tistim, ki ste nas v mrazu pospremili tudi na pokopališče, da se nismo počutili osamljeni in zapuščeni. Stali ste nam ob strani z besedami spodbude in z razumevanjem. Bog naj tisočkrat povrne vsakemu posebej za sočutne dobrote, ki ste nam jih delili v času, ko smo jih tako željno potrebovali.
V zahvalo vsem, sprejmite pesmico, katero je mama napisala oktobra 2007.
ODHOD
Treba bo slovo jemati
in na drugi svet se podati.
Tam me čakajo mož, oče, mati, brati,
kaj se mi je za bati!
Bog je dober in milostljiv,
bo tudi meni moje napake odpustil,
saj mi je vedno dober bil.
Njegova toplina mi je moč dajala,
da sem svoje trpljenje in bolečine premagovala.
Žalujoči: hčerke Marija, Marta, Ani in Silvija z družinami ter sin Frank s soprogo.
ZAHVALA
22. decembra 2010 nas je v 89. letu starosti zapustila naša draga Sabina Horvat. Rojena je bila 19. oktobra 1921 v Gibini pri Razkrižju, na Štajerskem. Zadnje dve leti je preživela v Domu Lipa. Bila je zadovoljna in so jo imeli radi. Rada je pela in plesala. Hvaležni smo vsemu osebju iz Doma Lipe za oskrbo in prijetno družbo.
Bog povrni g. Ivanu Plazarju in Toniju Burji za sv. maziljenje ter g. Zrnecu za molitve v pogrebnem Zavodu. Bog poplačaj za pogrebno sv. mašo našim duhovnikom, g. Valentinu Batiču, g. Pavletu Novaku in g. Francu Letonji. Sledenjemu tudi za lep nagovor.
Iskrena hvala vsem Montrealčanom, ki ste prišli od tako daleč, da se poslovite od naše Sabine. Hvaležni smo vsem, ki ste se prišli poslovit in izrazit sožalje, ste darovali za cvetje, sv. maše in za Dom Lipa. Hvala pevcem in organistu Andreju Pahuljetu za lepo petje v cerkvi. Hvala nosilcem krste in ministrantom. Iskrena hvala ge. Mariji Soršak in pomočnicam.
Draga Sabina, počivaj v Božjem miru!
Žalujoči: brat Bernard z ženo Judy ter sinovoma Andrejem in Danielom, svakinja Angela ter sestri Anka in Marta v Sloveniji.
ZAHVALA
Mnogo prezgodnja in nenadna smrt moje ljubljene sestre Angelce, nas je 30. januarja 2011 globoko pretresla. Angela Šivec se je rodila 22. septembra 1941 v Iški vasi pri Ljubljani.
Prisrčna zahvala g. župniku Valentinu Batiču za molitve v pogrebnem Zavodu, darovano sv. mašo in druge obrede ob slovesu. Hvala lepa g. Tinetu Končanu za branje berila pri sv. maši. Hvala nosilcem krste. Hvala organistu Jožetu Oražmu in moškemu pevskemu zboru za lepo petje. Hvala vsem, ki ste darovali za rože in sv. maše. Hvala vsem, ki ste se prišli poslovit od Angelce, bili pri pogrebni sv. maši in jo pospremili na zadnji poti. Prisrčna hvala gospej Mariji Soršak in njenim pomočnicam za okusno pripravljeno pogrebščino ter pomočnikom v baru.
Angelca, pogrešali te bomo. Počivaj v miru. Naj ti bo lahka Kanadska zemlja. Se snidemo v nebesih!
Žalujoča: sestra Francka z družino in brat Michael z družino.
ZAHVALA
Po dolgi bolezni je na prvi petek, 4. februarja, ob 9. uri prenehalo biti blago srce dragega moža, očeta in dedka Štefana Vučkota. Rodil se je leta 1933 v Prekmurski vasi Ižakovci.
Zahvaljujemo se gg. V. Batiču in T. Burji za zakrament sv. maziljenja v Domu Mc Call. Najlepša hvala g. T. Zrnecu za molitve v pogrebnem Zavodu, pa tudi za večletno prinašanje sv. obhajila na dom, ob prvih petkih. S tem je nadaljeval g. R. Travar in smo mu hvaležni.
Hvaležni smo vsem prijateljem, ki so ga obiskovali v Domu, posebno sestri Kristini, ki ga je zadnje dneve pogosto obiskovala.
Bog povrni vsem, ki ste se poslovili od njega v pogrebnem Zavodu, izrekli sožalje, darovali za cvetje in v dobre namene ter molili za njegovo dušo. Hvala g. T. Burji za pogrebno sv. mašo, obrede in zadnje slovo na pokopališču. Hvala organistu Andreju Pahulje in pevcem za lepo petje.
Hvala tudi gospe Mariji Soršak in pomočnicam za odlično pogreb-ščino.
Dragi Štefan, ostala je praznina in v naših srcih bolečina. Nikoli te ne bomo pozabili, vedno boš ostal v naših srcih. Štefan, počivaj v Božjem miru in naj ti bo lahka Kanadska zemlja.
Žalujoči: žena Francka, sinova Marjan in Steve, hčerki Irena in Mary z družinami ter sestra Helena v Sloveniji.
ZAHVALA
Na dan pred praznikom Lurške Matere Božje, v četrtek 10. februarja 2011, se je zaradi bolezni nepričakovano od nas poslovila ljubljena žena, mama in stara mama Ana Malešič. Rodila se je 19. decembra 1937 v kraju Hrast pri Vinici, v Beli Krajini.
Iskrena hvala g. Toniju Burji za milostno podelitev svetih zakramentov, na dan pred njenim odhodom. Hvala tudi za obiske na domu, za pogrebno sv. mašo in druge molitve ob slovesu. Iskrena hvala tudi s. Kristini za vse obiske doma in v Domu Lipa.
Lepa hvala vsemu osebju Doma 'Lipa' za izkazano skrb zanjo. Hvala vsem prijateljem in znancem za obisk v pogrebnem Zavodu, udeležbo pri sv. maši in darove v dobre namene.
Hvala organistu Andreju Pahulje in pevcem za lepo petje. Hvala ge. Mariji Soršak in njenim pomočnicam pri pripravi pogrebščine. Hvala tudi drugim, vsem neimenovanim. Bog vam povrni!
Draga Ani, počivaj v Božjem miru.
Žalujoči: mož Jože, hčerka in sin z družinami.
POSTOPEK BEATIFIKACIJE BOŽJEGA SLUŽABNIKA ŠKOFA FRIDERIKA BARAGE
Na kongregacijo za zadeve svetnikov v Rimu je bil poslan poseben čudež v obravnavo. Ker je minilo veliko časa od zadnje potrditve njegovih herojskih kreposti, so 12. marca 2011 pričeli pregled celotne vsebine za ponovno potrditev. Ko bo to zaključeno, bo pričela obravnava pristnosti čudeža.
Radi molimo in prosimo, da bi ves postopek uspešno potekal in bi mogli kmalu škofa Barago častiti med blažene.
a dobro voljo
Koje Bog ustvarjal ženam može... je ženam obljubil, da bodo lahko dobre in idealne može našle v čisto vsakem kotu sveta.
In potem je naredil Zemljo okrogl° ******
Nova stranka vstopi v frizerski salon.
"Ste že bili kdaj pri nas?" ga vpraša frizer.
"Ne, ušesa sem izgubil v avtomobilski nesreči." ^^
* * * * * *
"Želite obdržati vaše kodre?" je vprašal frizer stranko na stolu.
"Ja, seveda!"
"No, pospravil vam jih bom v vrečko!"
* * * * * *
Z velikim pompom je bila odprta nova likovna galerija. Nek moški se približa enemu od povabljenih gostov in reče:
"Res sem navdušen nad temi gromozanskimi, predimenzioniranimi slikami."
"Ste kritik?"
"Ne, jaz okvirjam slike!"
Planinec si je pred planinsko kočo naročil kozarec kuhanega vina, natakar pa mu je prinesel štiri kozarce.
"Saj sem naročil le enega!" je protestiral planinec.
"Oh, oprostite, spet ta odmev!" se
je opravičil natakar.
******
V muzeju sta na ogledu tudi dva policista. 'Kustos' razlaga in med drugim reče: "To je rokoko!"
"Kaj je rekel?" vpraša prvi policist svojega kolega.
"Ne vem. Nisem razumel, ker jeclja."
******
"Ali je tam reševalna postaja?"
"Da."
"Prosim, povejte mi, ali je človek, ki ob petih zjutraj na ves glas igra trobento in spravi vse pokonci, duševno zdrav?"
"Ne, ni."
"Potem pa pošljite rešilca!"
"Na kateri naslov?"
"V vojašnico."
TRY HARD INDUSTRIAL SUPPLY CO. LTD.
1411 Courtneypark Drive, Mississauga, Ont., L5T 2E3 Tel.: (905) 565-8700 Fax: (905) 565-8018 Toll Free: 1-888-798-7533 Abrasives, Carbides, Digital Readouts, Fasteners, Hand Tools, HSS Cutting Tools, Lubricants, Machine Tools Accessories, Power Tools, Precision Measuring Instruments, Bandsaw Blades Naša odlična zaloga bo ugodila vsaki vaši želji Frank Ferko, President Hours: 7 a.m. - 5 p.m. Mon. - Fri.	9 a.m. - Noon Sat.
Slovenski okulist se priporoča
Dr. Joseph Gasser, M.D., F.R.C.S. (C)
Ophthalmologist (eye physician & surgeon)
28 Bartley Dr. (Eglinton &Victoria Park) Toronto Ont., M4A 1B8	Tel.: (416) 750-8149
CATHOLIC CEMETERIES
ARCHDIOCESE OF TORONTO
www .catholic-cemeteries .com Tel: (416) 733-8544 Assumption, Mississauga (905) 670-8801 Christ the King, Markham (905) 471-0121 Holy Cross, Thornhill (905) 889-7467 Mount Hope, Toronto (416) 483-4944 Queen of Heaven, Woodbridge (959) 851-5822 Resurrection, Whitby (905) 668-8912
dom lipa - Slovenski starostni dom smo zgradili za Slovence. Ste osameli in oslabeli? Potrebujete pomoč ali družbo rojakov? Obiščite nas zlasti ob torkih, ko imamo program za starejše. Morda se odločite, da se naselite v lepem in mirnem domu. Vsem pomoči potrebnim so vrata vedno odprta. Kličite (416) 621-3820. 52 Neilson Dr., Etobicoke, Ontario, M9C 1V7
ADDRESS
Canadian Publication Sales Agreement #40022296 • January 2011
BOJA BESEDA — THE WORD OF GOD, Religious quarterly periodical, is published by Slovenian Missionaries of St. Vincent, 739 Brown's Line, Toronto, Ontario. Printed by Golla Graphics Inc. Subscription rates in Canada $28.00, in United States $20.00 US per year. Changes of address and undelivered copies should be sent to Božja Beseda, 739 Brown's Line, Toronto, Ontario, M8W 3V7.
РЛ
Credit Union
tu i^mifcHiNHiHMim ivT Wl fBF! I Ј-Ч-ЧЧ i ri;
__
It (hl^.n* Рн, 1L—.4*i|h Life* >км<р|*
hi [flfli-HIt-Ji 11
KRAMILMICÄ IM POSOJILNICA
VAM N№1 VSE VflSTE BANČNIH USLUG
V р<Чт*Х cbrtttn In 5(DvftFlikl vkljprtOSđ
h i ni vjv da lu^ablUkti «MTW
KREKOVA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA		
NAPREDNA, FINANQNO MOQNA USTANOVA, USMERJENA K ODLIČNOSTI		
	747 Browns Line	611 Manning Ave.
	Etobicoke, Ontario	Toronto, Ontario
	M8W 3V7	M6G 2W1
	(416) 252-6527	(416) 532-4746
VLOGE	INVESTICIJE POSOJILA	ZAVAROVANJE DRUGE USLUGE
• Hranilne	• RRSPs/RRIFs • Osebna	• Za potovanje • MasterCard
• Vezane	• Delnice • Hipotečna	• Hiše/Avtomobile • Online Banking
• čekovni račun	• Mutual Funds • Gradbena	• Posojila • Menjava $US
• TFSAs	• RESPs • Line of credit	• Hranilne vloge • Bančni avtomat
	Website: www.krek.ca (ATM)