SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVIII (52) • ŠTEV. (N°) 1 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 7 de enero - 7. januarja 1999
    -------
Pesem nam bo in življenje	ena
Blagor mu, komur je življenje ena sama pesem! Stokrat blagor njemu, C1gar naj lepša pesem je njegovo živine samo: Bogu v čast, ljudem v veselje in tolažbo, pa sebi - zakaj ne? -v srečo in zadoščei\je! Blagor mu, kdor d°seže ta ideal! To se iyema z našo Prvobitno naravo in Stvarnikovim Pričakovanjem o nas.
S petjem želimo služiti Resnici, Le-P°ti in Dobroti - večni Ljubezni: z esedili pesmi bi radi olajšali Poslušalcem pot do edino veljavne in ^eličavne večne resnice. S spoznava-Piem melodij svetovne in religiozne Pesmi hočemo posredovati doživljanje Komaj slutene božje Lepote; po poti resnice in lepote bi želeli nagovarjati Poslušalce, da se odločijo za ljubezen Večne Ljubezni! Z repertoarjem, s kate-r*m se vam predstavljamo, želimo pri-Pravljati, proslavljati in spremljati
obhajanje temeljnih in najlepših skrivnosti našega odrešenja.
Zato je vsebina koncertov: sveti adventni čas, božič, velika noč, opevanje Marijinih odlik in milosti prek skladb iz svetovne religiozne klasike in zakladnice slovenskih cerkvenih napevov.
Naši nastopi so duhovno verske narave. Z njimi želimo sodelovati pri novi evangelizaciji naših poslušalcev in našega naroda.
Če bomo s temi pesmimi komu pomagali odkriti plemenitost in pomen življenja, bomo nadvse srečni, ker bo naš cilj dosežen in trud poplačan! Pesem je kot molitev, ne pozna meja.
Naj naša pesem druži v veličasten zbor, katerega najlepša pesem bo naše življenje samo - v slavo Resnice, Lepote in Dobrote!
(Moto na programu solistov iz Argentine v Sloveniji)
mmm
Poročilo o turneji Zbora solistov po Sloveniji
Po koncertu posvečenemu Materi božji Prestolnici Slovenije smo začeli advent-jjo-božične akademije na Notranjskem v ®rknici (11.12). Kljub velikem mrazu (zu-la še posebno na koru!) je nastop , ekal z velikim navdušenjem s strani rinstva in tudi naše. V procesiji izza j^ ia po glavni ladji smo romali proti dr s pesmy0 Dete je rojeno (gregorianski Pev). Simbolika odrešenjske luči (sveče rokah!) nas je spremljala do konca in se aa med prisotne, ko smo kot romarji
delili
svečke. Odlomki božje besede iz stare
Pove zaveze so spodbujali k meditaciji v p^ aPji prenovitvi in pripravi, v zaupanju v evidnost, v veselju v Boga in v pričevanju bujskega sporočila.
^ Beseda je vezala glasbeni del programa, sm° ga zaključili pred oltarjem z mr-Mjem melodije Sveta noč.
^ decembra smo se podali na Primor-bil V ^°Per *n nastopili v stolnici, kjer je (Prisoten škof Metod Pirih. Velika cerkev p ,a največjih v Sloveniji) je bila skoraj tla Posebnost tega nastopa je bilo Pe~ 0 Ploskanje med posameznimi ”'1> saj je program zasnovan kot enota, tej turneji se dvakrat ustavimo pri r, ejskih Primorcih. Prvi nastop je bil v
! G,
orici
16.12. v cerkvi sv.
m., v toivvi av. Ivana (verski k ,z slovenskih Goričanov). Prisrčna cer-n K 6 Bila idealen okvir za našo akademijo. r° ogrevanje in akustika sta pripomogli Blsznejšemu razvoju našega dela.
JU n ZUpniiski cerkva sv. Kancljana v Kranja "12) je koncert snemal Radio Ognjiči ’ Gotska cerkev (ena znamenitejših v **«0 Je bila polna, kot je bilo polno pj Ce ,udi ploskar\je na koncu, ko so vsi jijj ,0( ' spontano vstali. Kot v drugih kra-°bči Smo do sedfli nastopali, je mnogo p0 ^Stva Jemalo s seboj podeljeno prižga-Sp ecko! Lepa simbolika povezanosti, ki Qs^^rja prek cerkvenega praga.
£ec tedna pred božičem je bil še intenziven. Takoj nasledili dan za
%
Kranjem smo sodelovali dopoldan pri sv. maši v cerkvi sv. Jožefa nad Celjem. V zavodu poleg cerkve smo našli svoj dom. Osebje z g. J. Planinškom na čelu nam je ustvarilo še več kot prijetno vzdušje.
Celjski nastop je bil napovedan pri sv. Danijelu, zaradi premrzle cerkve in neprimernih orgel pa je bil prestavljen k sv. Jožefu. Peli smo pravzaprav „doma”. Cerkev se preko zakristije drži dobesedno zavoda. V ujej imamo večino vaj, tako pevskih kot pri orglah. Zato je bilo vzdušje prav posebnega značaja. Cerkev je bila nabito polna Prisoten je bil metropolit dr. Franc Rode, ki nas je na koncu pozdravil.
Verjetno najmočnejše doživetje turneje je bilo na predvečer božiča, ko smo dobro uro pred polnočnico prepevali na koru ljubljanske stolnice. Lepo je bilo tudi gledati s kora migljajoče svečke. V sprevodu smo jih polagali na konce klečalnikov. Ustvarjale so vez med korom in oltarjem.
Točno opolnoči smo tudi prisostvovali božičnemu bogoslužju in si prisrčno voščili. Odmevala je v nas malo preje zapeta pesem: „Mi Navidad esta metida en el verano... Paz a todos los hombres... en mi tierra caliente y en la que nieva”.
Božični dan smo preživeli pri prijateljih v Mengšu. Župnik Matej Zelnik, nečak msgr. Oreharja, nas je prijazno povabil, da smo peli pri večerni maši. Po končanem bogoslužju so se vsi verniki obrnili proti koru in izzvali še nekaj božičnih.
Na Štefanovo smo šli na Jesenice, rojstni kraj pokojne gdč. Mije Markež. Še v Argentini smo se bili namenili, da zaprosimo za mašo, kjer bi mi peli v njen spomin. Nekaj nas je njenih bivših učencev. V družbi ujenih domačih smo še kakšno zapeli v župnišču.
V	Celju se pripravljamo za nadaljuje nastope. Sredi božičnih praznikov voščimo vsem rojakom v Argentini blagoslovljeno novo leto 1999.
Zbor solistov
Priznanje in pohvala
Proti koncu lanskega leta je nuncij v Argentini, mons. Ubaldo Caiabresi, praznoval svojo zlato mašo.
Med drugimi slavji so tudi v sanhuški škofiji pripravili sprejem in počastitev nunciju. Slavje se je vršilo v novi in lepi lurški cerkvi blizu centra San Justa. Povabljeni so bili za to priliko vsi duhovniki iz škofije in tudi nekaj redovnic, vseh skupaj okoli 150. Pri sprejemu je sodeloval Slovenski mladinski pevski zbor San Justo.
Po liturgiji je škof mons. Jorge Menvie-lle pozdravil nuncija in v kratkem nagovoru primerjal 50 let zvestobe v mašništvu slavljenca z zvestobo Cerkvi, ki so jo pokazali Slovenci skozi 50 let izseljenstva, in pri tem pokazal na našo mladino. Omenil je tudi nekaj spominov iz študentovskih let. To je bilo takrat, ko je škof Gregorij Rožman obiskal prvikrat Argentino. Godilo se je v salezijanskem zavodu v Bemalu. Tam je študiralo tudi več slovenskih fantov. Škof je navedel Rožmanove besede, ki so danes
vklesane v oltarju Brezjanske Marije v baziliki Marije Pomočnice v Rarnos Mejiji: PATRIAM AMISERUNT, FIDEM SERVA-VERUNT - Zapustili so domovino, ohranili so vero.
To je častno priznanje Cerkve iz škofije San Justo Slovencem za delavnost in vztrajnost, ki jo po svojih duhovnikih in laikih izkazujejo v okolju, kjer prebivajo.
Škof Menvielle izroča križ nunciju v spomin na SO-letnico mašništva.
mmm
Zavrnjena obnovitev postopka
Okrožno sodišče v Ljubljani je 29. decembra zavrnilo zahtevo za obnovo kazenskega postopka zoper obsojenega škofa dr. Gregorija Rožmana, ki jo je decembra 1995 vložil nekdanji generalni državni tožilec Anton Drobnič.
Senat je zaključil, da novo predloženi dokazi in dejstva v zahtevi za obnovo postopka niso takšni, da bi „sami zase ali v zvezi s prejšnjimi dokazi v pravnomočno končanem postopku povzročili oprostitev obsojenega Gregorija Rožmana ali njegovo obsodbo po milejšem kazenskem zakonu”, kakor je bilo pričakovati.
Generalni državni tožilec Drobnič je zahtevo za obnovo kazenskega postopka vložil 29. decembra 1995. Vloženo zahtevo je okrajno sodišče v Ljubljani zavrnilo 25. septembra 1996, vendar pa je na pritožbo generalnega državnega tožilca višje sodišče v Ljubljani sklep zaradi procesnih kršitev razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sodišče je nato obsojenemu dr. Rožmanu postavilo zagovornico po uradni dolžnosti.
V	zahtevi za obnovo postopka je generalni državni tožilec navajal kršitve materialnega in procesnega prava, ki kažejo na nesoliden pravni okvir sojer\ja zoper škofa Rožmana Vlagatelj se je skliceval na nova dejstva in dokaze, ki so po njegovi oceni takšni, da bi lahko pripeljali do oprostilne sodbe zoper obsojenega Rožmana. Kot nove dokaze je med drugim predložil odgovor škofa Rožmana na obtožbo, ki ga je sestavil leta 1946 in poslal papežu v Rim, in druge oproščevalne dokumente, ki so jih pri obsodbi zakrili, zamolčali ali niso dopustili prič v Rožmanovo dobro (kot npr. mater Toneta Tomšiča, generalnega sekretarja KPS).
Drobnič je odšel, sodišča se počasi nagibljejo na levo ali stojijo, vs^j v sodbah, ki bi koristile desnici, o spravi pa je slišati čedalje mar\j. Blatenje domobranstva, Cerkve in desnih politikov so čedalje hnjše in bolj odkrite. V takem vzdušju ni čudno, da so zavrnili revizijo procesa Slovenija še vedno ni pravna država, oziroma je čedalje manj-
Nova valuta - Evro
Z začetkom leta je Evropska zveza ustanovila skupno valuto - Evro - ki se lahko postavi ob bok ameriškemu dolarju. Ali se vsaj bo lahko postavila. Nekatere države -Velika Britanija med njimi - pa se tej valuti niso pridružile. Počasi bo nacionalni denar prešel na Evro.
Evro je največji politični korak k integraciji, ki so ga države Evropske zveze doslej storile. Enajst udeleženk seje z novo valuto povezalo še tesneje kot z vsemi dosedanjimi skupnimi projekti. Dobra stran tega prehoda z ene valute na drugo je, da bo iz 300 milijonov državljanov starega kontinenta naredil Evropejce in utrdil njihovo skupno ideniteto.
Trenutno ni nič drugega kot vsota enajstih nacionalnih gospodarstev s svojimi strukturami in svojimi specifičnimi načini delovanja. Morda bo kasneje v veliki meri zahvaljnjoč dinamiki evra postalo celota, kot je to primer v ZDA. Ampak za to potrebiye čas.
Evro bo okrepil gospodarsko odprtost, od poletij in vlad pa zahteval trdo disciplino, ki bi morala biti dobrodošla za to, da bi denarna zveza delovala.
Takoj v nekaj dneh po novem letu se je Evro utrdil in zrasel v menjalnem obtoku. Če bo šlo vse po sreči, bo valuta 200 milijonov Evropejcev lahko dobro konkurirala v svetovnem merilu. In slovenski tolar?
STRAN 4:
Srednješolski tečaj
Ml
Zgodilo seje v Sloveniji...
Iz življenja v Argentini
PODPORA SLOVENSKIM ČASOPISOM
Poslanec Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Miroslav Mozetič je v parlamentarno proceduro vložil predlog zakona o dopolnitvah zakona o javnih glasilih, s katerim naj bi Republika Slovenija omogočila redno izhajanje dnevnih, tedenskih ali mesečnih glasil v Sloveniji in zamejstvu. Novica ne razjasni, ali so v to vključeni tudi slovenski časopisi po svetu.
BOŽIČNE VOŠČILNICE
Slovenci so konec leta 1998 po neuradnih kupili okrog dva milijona sto tisoč Unicefovih božično-novoletnih voščilnic. S tem se Slovenija uvršča v sam svetovni vrh po prodanem številu voščilnic glede na število prebivalcev države. V letu 1997 so v Sloveniji teh voščilnic prodali 1.843.000.
MAŠA ZA DOMOVINO
Ob dnevu samostojnosti sta maši za domovino v cerkvi sv. Jakoba na Katarini nad Ljubljano in v mariborski stolnici darovala ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode oziroma mariborski škof Franc Kramberger.
90 LET PIE MLAKAR
Plesalka in koreografija Pia Mlakar je praznovala 90. rojstni dan. Pia Mlakar je bila rojena (Scholz) v Hamburgu. S Pinom Mlakarjem sta se spoznala leta 1929, ko sta študirala na Koreografskem inštitutu v Berlinu; poslej je bila njuna umetniška pot tesno povezana. V obdobju med letoma 1946 in 1952 je Pia Mlakar delovala v ljubljanski Operi kot baletna solistka, med letoma 1954 in 1960 pa kot koreografija in voja baleta. Koreografski opus Pie in Pina Mlakar obsega deset celovečernih in 30 krajših baletov, koreografijo za plesni film Ples čarovnic na glasbo Blaža Arniča in več scenarijev za njune balete. Pia in Pino Mlakar sta prejela Prešernovo nagrado dvakrat, leta 1948 in 1972.
DEVIZE
V	letu 1998, od 1. januarja do 31. decembra, se je ameriški dolar po srednjem teč ju Banke Slovenije pocenil za 4,4 % na 161,20 tolarja. Za nek j mary - 4 odstotke je cenejši tudi britanski funt, medtem ko so se ostale pomembnejše t je valute podražile. Za približno dva odstotka sta porasli vrednosti nemške marke in francoskega franka (na 96,35 tolarja oz. na 28,73 tolarja). Teč j za sto italijanskih lir je v dvanajstih mesecih porasel za 0,13 tolarja na 9,73 tolarja. Na vrednosti je pridobil tudi avstrijski šiling, katerega teč j je zrasel za 0,28 tolarja na 13,70 tolarja.
100 KRANJSKE SPD
Na novega leta dan so krajski planinci začeli s praznovajem stoletnice ustanovitve krajske podružnice Slovenskega planinskega društva. Okrogla obletnica bo sicer sredi julija leta 1999. Prvega januarja se je do planinskega doma na Kališču, pod vrhom Storžiča, povzpela skupina krajs-
kih alpinistov, markacistov in reševalcev, ki so pri domu pripravili kr jšo slovesnost. Nato se bodo prireditve vrstile vsak mesec do julijske 100. obletnice. Glavna prireditev bo meseca m ja, ko bodo razvili tudi nov društveni prapor, julija pa bo na Kališču veliko srečaj e planincev. Ob stoletnici krajskih planincev bo Pošta Slovenije izdala posebno poštno znamko z motivom Storžiča. Ob jubileju se bodo spomnili tudi vzpona prvih Slovencev na Mount Everest pred dv jsetimi leti, Andreja Štremflja in Nejca Zaplotnika.
JE BILO LANI BOLJŠE?
Izidi raziskave javnega mne ja, ki jih objavlja časnik Dnevnik, kažejo, da ob koncu leta le 12,7 odstotka vprašanih sodi, da je bilo to leto boljše kot prejš je, po mnenju polovice (50,9 odstotka) vprašanih pa je bilo slabše. Med tistimi, ki letos menijo, da je bilo leto zaje slabše, je več nižje izobraženih. Tudi od prih j jočega leta si večina anketiranih ne obeta nič spodbudnega. Leta 1996 je večina vprašanih (38,5 odstotka) menila, da jih čaka boljše leto, maj -dobra četrtina - je bilo tistih, ki so menili nasprotno. Letos samo še 27,9 odstotka povprašanih ljudi pričak je, da bo prihod-je leto boljše, kot je bilo letoš je.
VERIGARJI
V	Pošti Slovenije so 3. januarja praznovali 80 let od izd je prve slovenske poštne znamke, imenovane tudi verigar. Ob jubileju je Turistična zveza Slovenije Pošti Slovenije podelila posebno priznaje za prispevek k promociji Slovenije z našimi poštnimi znamkami.
LIPICANCI
Italija in Avstrija sta dosegli dogovor o določitvi matične vzrejne pravice za lipicance, in sicer n j bi po novem letu matično vzrejno k jigo vodila Avstrija, ostali rejci v državah članicah EZ pa bodo še naprej vodili svoje kjige, vendar ob spoštovaju pravil, ki jih postavlj jo. Avstrijci n j bi tako kot nosilci matične vzrejne pravice med drugim določali temeljne značilnosti pasme in preverjali, če ostali rejci izpol j jejo ta določila. Obenem pa so obvezani vse rejce v državah članicah pet-n jsterice obravnavati brez razlik ter zagotoviti pogoje za nadalj ji razvoj vrste. Omejeni dogovor za Slovenijo pomeni, da bo morala svoje pravice v zvezi z lipicanci uveljavljati v postopku približevaja EZ, s j nas zd j, ko še ni članica EZ, jena pravila in dogovori med članicami ne zadev jo. Ob polnopravnem članstvu v EZ bo Slovenija tako morala predstaviti svoje argumente in se pogovarjati z Avstrijo. Šele če dvostranskega dogovora ne bi bilo, bi v spor posegla Evropska komisija. Slovensko zuna je ministrstvo je slovenska veleposlaništva v Rimu, na Dun ju in pri EZ zadolžilo, da pristojnim organom pred jo noto, v kateri se Slovenija zavzema za zaščito svojih interesov pri vzreji lipicancev. V noti je izpostavljena zahteva, da o tem vprašaju ne bi sprejemali nobene odločitve brez aktivne udeležbe Slovenye.
NOV POTRESNI SUNEK - TOKRAT V
TREBNJEM
Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so po seriji šibkih potresnih sunkov na območju južnega dela Krško-brežiškega polja 1. januarja zabeležili še potres na območju Treb jega. Magnituda potresa je bila 2,5. Intenziteta potresa v nadžariščnem območju v Treb jem in okolici je bila četrte stop je po evropski potresni lestvici (EMS).
Srečno volilno leto. Končno smo ga dočakali in sedaj manjka komaj deset mesecev (dan več, dan manj), da se bo odločila usoda nadaljnjih štirih let argentinske politike. Vendar, kljub kratkemu času tega razdobja je še vedno pred nami msta neznank, ki ne dopuščajo jasnega pogleda, najmanj pa kakega prerokovanja. Omejiti se moramo torej na suho opazovanje; ostalo pride pozneje.
VLADA IN OBLAST
Strokovnjaki argenstinske politike so si edini v tem, da sedaji predsednik Menem noče zapustiti oblasti. Ob tem nam prih ja v spomin stara parola iz leta 1973, ko je bi-
lo	volilno geslo tedajega peronizma „Cam-pora al gobiemo, Peron al poder” (Campo-ra na vlado, Peron na oblast). Stavek je jasen, in marsikateri izmed opazovalcev meni, da gaje Menem povzel in da trenutno jegovi načrti niso usmerjeni toliko v ponovno kandidaturo (čeprav je dokončno nikdar ni izključil) kot v nenehno oblast, pa n j bo na bodoči vladi kak peronistični predsednik ali pa zastopnik opozicije.
Isto meni tudi prvi med peronističnimi kandidati, buenosaireški guverner Duhal-de, ki naporno gradi lastno usodo proti predsednikovim načrtom. Zak j ta nenehna borba med obema peronističnima veljakoma? Če se zopet vrnemo v leto 1973, bomo videli, da je ted j Peron popolnoma zaupal svojemu kandidatu in vedel, da se ne bo niti vejice odt jil jegovim ukazom. Medtem pa Menem sploh ne zaupa guvernerju in je prepričan, da bi se Duhaldejevo predsedništvo prelevilo v neke vrste „alvea-rizacijo”, primer radikalnega predsednika Alvearja, ki je med prvim in drugim predsedništvom Yrigoyena popolnoma spremenil smer vladaja proti volji tedajega radikalnega vo je. Še več, Menem je prepričan, da Duhalde dela na lastnem političnem projektu, v katerem zaj ni prostora, niti v letu 2003, ko bodo nasled je predsedniške volitve. Menem pa je trdno name jen, da če mu ponovna kandidatura sed j dokončno spodleti, mora leto 2003 zaj pomeniti zmagovit povratek.
Le s tega vidika moremo razumeti predsednikove ofenzive in umike, ko se jasno ne odloči za nobenega izmed raznih „pred-kandidatov” in danes blagoslavlja tega, jutri onega in z vso silo zapira pot le bue-nosaireškemu guvernerju. A v teku teh napadov in umikov dobimo vtis, da sta poleg Duhaldeja ostala na bojnem polju le še dva in sicer bivša guvernerja iz Tucuma-na in Santa Fe, Ramon Ortega in Carlos Alberto Reutemann.
Že pred časom se je Menem odločil za Ortega in sporazum je bil sledeč: če bi predsednik dosegel možnost tretje kandidature, bi ga Ortega spremljal kot podpredsednik, sicer pa bi zavzel mesto predsedniškega kandidata. A čas je pokazal, da Tukumanec ni najboljši kandidat, da bi ga na notrajih volitvah Duhalde lahko premagal in izjalovil celoten načrt. Oči vodstva stranke so se zato začele obračati proti Reutemannu, ki pa je svoj čas jasno izrazil, da odstopa od vsake možnosti predsedniške kandidature. Govorilo se je tudi, da bo za podpredsednika pri Duhaldeju. A tudi iz te moke ni bilo kruha. Vendar ustavimo se nekoliko ob tem možu.
MOČ IN SIJAJ
Pretekli teden je Menem ponovno zatrdil, da ne namerava kandidirati, a istočasno isyavil, da bi bil Reutemann „odličen kandidat”. Vsak drug bi tak namig prijel z obema rokama, a sedaji senator in bivši guverner iz Santa Fe je dejal da „ne bom dovolil, da me izrabljata ne Duhalde ne Menem”.
Tone Mizerit
Morda ga bomo bolje razumeli, če pregledamo jegovo življejsko pot. Postal je slaven kot izvrsten avtomobilski dirkač formule 1. Svoje uspehe je temeljil na vestnosti, izkušenosti in preračuna ju vsake situacije. A nikoli ni postal svetovni prvak, P° eni strani, ker je premalo reskiral (seveda tudi nikdar ni doživel h jše nesreče); ko pa je imel možnost, se mu je pri zadji tekmi izjalovila, zaradi maščeva ja lastnika etape, ker ga malo prej v neki tekmi ni ubogal-
Se to lahko ponovi v poilitiki? Doslej vsi dogodki odgovarj jo tem značilnostim' In tudi v sedajem položju vidimo, da Ke-utemann ne reskira, kot bi kdo drugi, in da zavzema stališča napram „gospodarju", 1° se lahko nekoč obrnejo proti jemu. Vendar ni tjnost, da je Reutemann dopustil možnost kandidature, a postavil določene pogoje. Če jih je predsednik sprejel ali ne' se bo kmalu pokazalo. Res pa je, da senator prejema vedno večjo zaslombo s strani peronističnih guvernerjev, ki zaskrbljen0 gled jo nizke uspehe Ortege, a ne soglaM)0 z Duhaldejemimi spopadi z Menemom.
Buenosaireški guverner s svoje strani trdi, da je Reutemann le „poizkusni balon menemizma, ki ne more pristati na dejstv°’ da je Menemu pot do tretje kandidature zaprta. Vendar Duhaldeju polož j ni naklonjen. V stranki izgublja vpliv in ima rastoč® težave v lastni provinci. Z vsemi silanu se upira, da bi notraje volitve v peronizmu preložili od aprila na poznejši čas. Na tej preložitvi pa vztr ja Menem, ker hoče pridobiti na času za končni poizkus ponovne kandidature, ali pa za izbiro najboljšeg8 kandidata. Ob tem pa nihče ne omeni3 predsednikovega brata Edvarda. Vendar n« kaže, da bi ga zanemarjali, ker je adut katerega Menem vendo lahko potegne & rokava.
OPOZICIJSKE SKRBI
Še pred časom je bila njvečja skrb Povezave, kako premostiti notraja naspr^ tja. In upaje vlade je bilo v skorj goto'1 ločitvi radikalov in frentistov. Danes je P°’ polnoma razvidno, da so opozicionaln6 Strane uspešno premostile notraje težave-izvedle zanimive odprte volitve in določi* glavne kandidature, ne da bi ustroj Povez8 ve trpel. Im jo kandidate za predsednik (De la Rua) in podpredsednika (Chadj0 Alvarez). V provinci Buenos Aires kandid1 ra Graciela Fernandez Meyide, te dni Pa *° se radikali dogovorili, da jo bo kot kan® dat za podguvemerja sprenjal župan 12 San Isidra, Melchor Posse.
S tem zadjim imenovajem so izredni bistro rešili vprašaje politične stabiln°s formule. Eden močnih ugovorov proti G& cieli je bil, da nima izkuš je v vladal# Nikdar ni bila na čelu nikakršne upra'^ Zato pa ima jen sedaji spremljevalec sabo dolga leta izkuš je vodstva predme^
ne veleobčine, katero je uspešno upra'
več zaporednih dob, in jo ohranil v ro1 radikalizma kljub peronistični premoči področju Velikega Buenos Airesa.
Cerkvene hierarhije sicer ne morem smatrati za politično opozicijo, a čase tudi naletava na svojevrstne tež® Pisali smo o vedno ostrejših kritikah terih škofov proti vladi, predvsem zaraie revščine in korupcije. Te dni pa se,/L zvedelo, da država že tri mesece ne p° 1 Cerkvi zadolženih fondov, ki ji po zako pripad jo. Ta podpora, zagotovljena v u® vi, znaša letno kakih deset do dvan^ milijonov pesov (ali dolarjev). Običaju0 plačevaje te pristojbnine zavleče do P° vice meseca. Ta zaostanek treh meSTitri nekateri tolmačijo kot odgovor na k11. L in pritisk, da bi te vs j nekoliko A, kot je že obič jno, ta pritisk lahko r prav obraten sad.
Slovenci v Argentini
Slomškov dom
BOŽIČ 1998
Ta prisrčni krščanski praznik je bil letos v Slomškovem domu še posebno v znamenju družine. Tako zgornja dvorana,
je redno bogoslužje, kot gostinski satan sta bila okusno okrašena (Marcel Brula 111 sodelavci), kar je ustvarilo praznično '^dušje. Še lepša je bila priprava otrok iz slovenske šole. V adventnem času so izdelali prisrčne božične voščilnice in jih ponu-
na prodajo, izkupiček pa darovali za nusljone med indijanci, med katere se že nek^j let v počitniškem času odpravljajo fantje in dekleta. Na taborjenju pred božičem so otroci imeli duhovno pripravo na božič in se naučili glasbeni božični Prizorček. Po božični maši na sam praznik, ^ Jo je daroval prelat Jože Škerbec je Podpredsednica Doma prof. Neda Vesel olenc z izbranimi besedami zaželela blagoslovljene praznike v imenu odbora Slomškovega doma, v imenu odseka Zveze z®na in mater pa je voščila predsednica “avla Kovač Škraba. Nato so bili vsi števili udeleženci povabljeni v gostinski salon, Jer je odbor pripravil skupen božični zaj-^k, za tem pa so otroci pod košato lipo na prisrčno zaigrali božični prizorček (Marcel Brula in učiteljstvo). V večernih Urah je bila v Domu še božičnica za mladi-n°’ ki sta jo pripravila odseka SDO in SFZ.
b°žična priprava
Otrokom približati božič in odkriti ve-Sel° oznanilo, ki izžareva iz jaslic, in se skupno pripraviti na ta veliki praznik, je blla vodilna misel Slomškove šole.
Prvič smo se zbrali v soboto, 12. decembra; ta dan smo posvetili molitvi, branju petega pisma, pripravi božičnih voščilnic, Gašenju Slomškovega doma, petju, vaji ®ice in igranju. Naslednji dan so otroci Prodajali božične voščilnice, ki so jih z Velikim veseljem pripravili, ker so denar
namenili revnim otrokom, da bi s tem vsaj v malem pripomogli, da bi tudi oni lepo preživeli božič.
V	soboto, 19. decembra, smo se zopet zbrali in že omenjenim dejavnostim dodali še izdelavo božičnih okraskov, katere so otroci odnesli domov. Ta dan so otroci tudi opravili sv. spoved.
Po 17. uri so otroci pod vodstvom Alenke Malovrh pričeli s postavljanjem šotorov, saj smo to noč prespali v Domu. Vse igre in kres, ki je bil višek otroškega veselja, so bile pripravljene v božičnem duhu; kako lepo so zvenele božične pesmi v topli zvezdnati noči!
Drugo jutro smo že zgodaj vstali, ker smo morali pred sv. mašo, h kateri so bile povabljene družine otrok, pospraviti šotore. Božično pripravo smo zaključili s skupnim nedeljskim kosilom, za katerega je poskrbel odbor Slomškovega doma.
Na božični dan in da bi popestrili prazničnost tega svetega dne, so otroci po skupnem zajtrku vsem navzočim predstavili igrico “Sveta noč” in želi velik aplavz in pohvalo.
Ob teh dneh, ki smo jih skupno preživeli ob delu, petju, molitvi, igri in so bile naše misli prav posebno usmerjene na druge; lahko rečemo, da smo vsi, ki smo bili del te priprave, začutili iskrico božične radosti.
Pod vodstvom Marcela Brula smo sodelovali Mateja Šmalc, Olgi Bohinc, Lučka Vombergar, Alenka Malovrh, Irena Žužek, Veronika Vombergar, Helena Rode, Kristina Malovrh, Andreja Cestnik, Aleks Cestnik, Jure Cestnik in Miha Vester.
H.R.
SLOMŠKOVA ŠOLA
Slomškova šola je imela zaključno prireditev 5. decembra. Po prihodu slovenske zastave in petju narodne himne, je podala nekaj misli voditeljica šole Saša Omahna. Na kratko je prikazala letošnje delovanje
Bariloche
SKLEP SREDNJEŠOLSKEGA TEČAJA TRADICIONALNI BOŽIČNI KONCERT
V	petek, 18. decembra zvečer je bila v zbornici Stana Slovenskega planinskega društva sklepna prireditev letošnjega šolskega leta. Dyake je najprej kratko nagovorila namestnica ravnatelja Milana Magistra prof. Terezka Žužek, ki pa je nato prosila navzoče profesorje, da tudi oni s svojimi besedami dopolnijo misel o poslanstvu tečsga, ki zadeva tako dijake in njih družine kot profesorje in skupnost. Nato so bila razdeljena spričevala.
Sedar\ji tečaj obsega dve skupini. V višji sta dva dijaka, ki sta obiskovala tretji in četrti letnik argentinske srednje šole. V nižji pa so bili štirje dijaki iz prvemu in drugemu letniku iste šole. Poučevani predmeti pa so bili v primernih stopnjah: slovnica, slovstvo in verouk v obeh skupinah ter zemljepis Slovenije v nižji in slovenska zgodovina v višji skupini. Poučevali pa so slovnico in slovstvo Zdenka Jan, zemljepis in zgodovino Ivan Arnšek, ki ga je nekaj časa nadomeščala Lija Kambič, in verouk dr. Stane Žužek. Pouk se je vršil ob petkih zvečer dve uri in tričetrt od marca do novembra.
šole, navduševala je za vztrajnost ter prosila starše, da n^j zlasti med počitnicami otroci več berejo, da si tako pridobijo besedni zaklad. Nato so najmlajši prisrčno zapeli in deklamirali več pesmi o spoznanju udov človeškega telesa, o škratu, o veverici in druge. Tudi skupina starejših otrok je zapela med drugimi venec narodnih pesmi in deklamirala Župančičeve „Žabe” in Ce-glarjevo „Mati, domovina, Bog”.
Najboljša učenka 8. razreda Gabrijela Vasle je predala zastavo učenkam 7. razreda: Marjani Jakoš, Mileni Čeč in Andrejki Kinkel. Letos sta končala 8. razred Gabrijela Vasle in Niko Cepeda. Katehet msgr. Jože Škerbec in njun razrednik Marjan J. Loboda sta jima izrekla nekaj besed v slovo. Navduševala sta ju za nadaljevanje na sredi\ješolskem tečaju in priporočala, Nad. na 6. str.
Kot je že običajno, je tudi letos zbor Ninos y Jovenes Cantores de Bariloche priredil že XXXI Navidad Coral zadrgi konec tedna pred božičem, 19 in 20 decembra zvečer v bariloški stolnici.. Kot je znano, je ta zbor ustanovila pred tridesetimi leti Lučka Kralj Jermanova ter ga vodila do leta 1984. Od leta 1987 dalje pa ga vodi rojak prof. Andrej Jan, ki je bil torej odgovoren tudi za letošnji koncert.
Prva točka je kot vsako leto vstop otroških pevcev, noseč sveče skozi glavno ladjo stolnice brez razsvetljave, medtem ko je ostali del pevcev za prezbiterijem zelo občuteno pel izbor božičnih pesmi v priredbi dirigenta Andreja Jana.
Prvi del koncerta je vseboval pet Gallusovih skladb in po eno Z. Kodalyja, J.S. Bacha, F. A, Gevaerta in C. Ap Aeron Jonesa, tri v Janovi priredbi - med njimi tudi našo „Bodi pozdravljeno...” - in eno v priredbi E. Cifrea.
Pri drugem delu je pa sodeloval orkester Camerata Nativitatis, ustanovljen pred dvema letoma tudi na pobudo tega zbora, z bariloškimi in čilskimi glasbeniki, pri spevu „Confitebor tibi domine” Domenica Zipolya (1688 - 1726), božičnih jutrar\jicah „Matinas do Natal” Joseja M. Nunesa Garcfae (1767 -1830) in pri zaključni pesmi Franza Gruberja Sveta noč, katere prvo kitico v nemščini in nato v španščini zapoje zbor v spremstvu orkestra, potem pa se jima pridruži vse občinstvo s ponovitvijo kitice v španščini. Ta zadnja točka je vedno prav posebno čustveno zelo močno doživetje, ki zajame vse v svetišču in se kar ne da opisati.
Sodelovali so pri koncertu tudi otroci pripravljalnega tečaja tega zbora in tudi nekateri njegovi bivši pevci. Res ubrano izvajanje je občinstvo sproti nagrajevalo z navdušenim ploskanjem; še prav posebej pa ob zaključku je bilo zelo pohvalno. Dirigentu prof. Andreju Janu želimo se veliko takih uspehov in da bi še dolgo mogel doprinašati k kulturni rasti bari-loškega območja.
SŽ
Marko kremžar
(4)
OB UVODU V CRNO KNJIGO
^IJE TOTALITARIZMI STOLETJA
, Če skušamo primerjati fašistično in navtično nasilstvo s komunističnim, kar je Predmet nekaterih odstavkov Courtoisove J^Prave ob pričetku Črne knjige, je prav, ® se zavemo, da zla ni mogoče primerjati antitativno. Ker ni namen tega obširnega e*a kvalitativna, to je filozofska analiza ^trieruenih idej, ki so prinesle na svet v tem le<ju toliko gorja, se omejimo tudi v tem Vzetku na prikaz nekaj najbolj zgovornih
^jstev.
’-Metode, ki jih je spravil v tek Lenin in ^tematiziral Stalin s svojimi posneinalci, e *e da nas spominjajo nacističnih metod, arveč so bile velikokrat celo pred temi.“ "*e *^a’ c'a so nac'st> izbirali svoje . e Pod vidikom rasne pripadnosti, me-. 111 ko so komunisti uporabljali navadno r^Sačne vidike. Sovražnik, ki mu niso J^ali pravice živeti, ni bil človek druge slQe- temveč član določenega družbenega Ja ali kot so rekli: razreda.
’’Leninistični, stalinistični in maoistični flo *n' izkušl\ie v Kambodži postavljajo veštvo - prav kakor juriste in zgodovi-Je - prefj novo vprašanje: kako naj ime-tto.etn° zločine iztrebljanja zaradi politič-Pos	razlogov; in sicer ne poboja
tei^arr,eznikov ali skupine nasprotnikov, Več celih izsekov neke družbe? Ali naj
skujemo nov izraz? Nekateri avtorji anglosaksonskega izvora so takega mnenja in so iznašli besedo „politicid“. Ali je morda treba priti do zaključka kot češki juristi, ki imenujejo zločine, zakrivljene pod komunističnim režimom, preprosto ‘komunistični zločini’?" (31)
ZAROTA MOLKA
Nato postavlja pisec bralcu in vsemu civilziranemu svetu nekaj ključnih vprašanj. „Kaj je bilo znano o komunističnih zločinih? Kaj se je hotelo o njih vedeti? Zakaj je bilo treba čakati do konca stoletja, predno je postala ta tema predmet znanstvenega študija? Jasno je, da je študij stalinističnega in sploh komunističnega terorja v primerjavi s študijem nacističnih zločinov v velikanski zamudi.” (31)
„Zmagovalci leta 1945 so postavili, povsem legitimno, zločin - posebno genocid nad Judi - v sredo obsodbe nacizma. (...) Izredna pozornost, ki so jo deležni hitler-janski zločini, je popolnoma upravičena. Je odziv volje preživetih, da pričajo, raziskovalcev, da razumejo, moralnih in političnih avtoritet, da potrdijo demokratične vrednote. Vendar, zakaj tako slab odmev javnega mnerya na pričevanja o komunističnih zločinih? Zakaj zadrega in molk politikov? In predvsem, zakaj „akademski” molk o katas-
trofi komunizma, ki je prizadeval skozi osemdeset let skoraj tretjino človeštva na štirih kontinentih? Od kod nesposobnost, da bi postavili v sredo analize komunizma tako bistven dejavnik, kot je zločin, množični zločin, sistematični zločin proti Človeštvu? Ali stojimo pred nečem, kar presega moč razumevanja? Ali ne gre prej za zavestno zanikanje vedenja, za strah pred razumetjem?” (32) Odgovor ostaja odprt.
Kljub temu, da avtorju ni nepoznana obsodba, ki jo je izrekel papež Py XI. tako nad nacizmom kakor nad komunizmom, se zdi, da ne razišče dovolj pojava, ki ga je imenoval Pij XI. že leta 1937 v eni svojih okrožnic, ‘zarota molka’ o komunističnih zločinih. To ni bila zarota revolucionarjev, marveč je segla v vrhove, kjer mediji svetovih razsežnosti oblikujejo javno mnenje. Morda se bo našel čez čas raziskovalec, ki bo potem, ko bodo objavljene že vse črne knjige, odkril tudi skrite niti zarote molka.
IZPOVEDI IN PRIKRIVANJA
Potem se sprašuje avtor po novejših razlogih za tako avtistično zapiranje pred nečem, kar je sicer na dlani. Nekatere od teh navede: „Najprej je imela svojo vlogo klasična in stalna volja rabljev izbrisati sledove svojih zločinov in upravičiti, kar ni moglo biti prikrito. ‘Tajno poročilo’ Hruščova leta 1956, ki je prvo priznanje komunističnih zločinov po vodilnih komunistih samih, je tudi poročilo rablja, ki poskuša razkrinkavati pa hkrati skriti svoje
lastne zločine. Kot vodilni član komunistične partije v času posebno močnega terorja skuša naprtiti Stalinu vso odgovornost z izgovorom da je poslušno izpolnjeval ukaze. Da bi zakril večji del zločinov, govori le o žrtvah, ki so bili komunisti, in veliko manj o drugih. Te zločine omiljuje z izrazi kot ‘zlorabe, storjene pod Stalinom’, da tako opravičuje nadaljevanje sistema z istimi principi, z isto strukturo in z istimi ljudmi.” (32)
Morda je prav, da se spomnimo, da se je takrat pričel pojavljati po vsem svetu izraz ‘stalinizem’, ki naj bi razbremenil stranko komunistov pred morebitnimi obtožbami za pretekle zločine. Pri nas so kasneje pričeli govoriti o strahotah Golega otoka, na katerem so tovariši mučili svoje partijske kolege, še naprej pa so oboji molčali o množičih pobojih, ki so jih zakrivili skupno.
Dejstvo, da so od vsega početka arhivi v komunističnih deželah pod popolnim partijskim nadzorom in skrbno zavarovani, lajša storilcem zločinov prikrivanje teh dejanj, ugotav^a pisec. Sicer pa, kot vemo, so v teh deželah ..propaganda, tisk, potovanja čez mejo, razglašanja o uspehih režima in celotni aparat za nadzor nad informacijo namenjeni v prvi vrsti preprečitvi, da bi prišla na dan resnica o zločinih. Rabljem ni bilo zadosti, da so svoje zločine skrivali, ampak so na vse načine preganjali ljudi, ki so hoteli o njih poročati.” (33) Po tem navaja pisec primere, kako so člani zahodnih komunističnih strank tožili pred fran-Nad. na 4. str.
SKLEPNA PRIREDITEV SREDNJEŠOLSKEGA TEČAJA
Dne 28. novembra t.l. je bila v Slovenski hiši, kjer deluje srednješolski tečaj, zaključna prireditev ob koncu šolskega leta. Razredniki so dijakom razdelili spričevala, nakar je bila v cerkvi Marije Pomagaj zahvalna sv. maša. ki jo je daroval prof. prelat Jože Škerbec. V dvorani škofa Rožmana pa je bil nato uradni zaključek tečaja z daljšo prireditvijo, kot je že tradicija. Poleg dijakov so bili prisotni tudi starši, drugi sorodniki in pa predstavniki slovenskih šol, ustanov in organizacij. Najprej so se prisotni poklonili argentinski, slovenski in papeški zastavi ter zapeli argentinsko in slovensko državno himno.
Napovedovalec prireditve, arh. Jure Vombergar, profesor zgodovine ter razrednik 2. letnika, je v imenu profesorjev SS-TRMB pozdravil Marjana Lobodo, predsednika osrednjega društva Zedii\jena Slovenija, v katerega okviru deluje Srednješolski tečaj, ter ustanovitelja tečaja prof. dr. Marka Kremžarja. Sledili so pozdravi prof. Nedi Vesel Dolenc, ravnateljici tečaja ter vsem sedanjim in bivšim profesoricam in profesorjem; delegatu slovenskega dušnega pastirstva v Argentini, prelatu Jožetu Škerbcu; vsem voditeljicam in učiteljicam naših osnovnošolskih tečajev; staršem dijakov, posebno članom Odbora staršev, ki so se skozi vse leto trudili, da je tečaj tudi v drobnih stvareh v redu deloval. Nato je pozdravil dva gosta iz Slovenije, predstavnika Združenja slovenskih katoliških ska-
vtov in skavtinj ter končno dijakinje in dijake, ki jim je namenjena ljubezen, skrb in trud profesorjev.
Zatem je nagovorila udeležence prireditve ravnateljica tečaja prof. Neda Vesel Dolenc. Povedala je, da je bilo to leto zaznamovano z dvema važnima dogodkoma, s katerima je tesno povezan SSTRMB: to sta zlati jubilej društva Zedir\jena Slovenija, pod katerega okrilje spada Srednješolski tečaj, in pa uspešen sklep postopka za beatifikacijo škofa Antona Martina Slomška. Pozvala je abituriente Tečaja, naj ne pozabijo, da so potomci slovenskega rodu; želela jim je, naj zore v dobre ljudi, zveste Bogu, svoji domovini in domovini prednikov; pričakuje od njih, da bodo graditelji in soustvarjalci novega sveta, sveta spoštovanja, poštenja, dobrote in pravičnosti. Pri tem naj jih spremlja božji blagoslov in Marijino varstvo.
Kot običajno, so profesorji tudi letos izbrali najboljšega dijaka oz. dijake vsakega letnika. S tem, ko izražajo javno priznanje najboljšim, bi radi vzpodbudili tudi ostale, da se bolj potrudijo. Želijo pobuditi zdravo tekmovanje ali vsaj prizadevanje za preseganje povprečnosti. Razredniki posameznih letnikov so izročili priznanja in sicer knjige, ki jih je darovalo Izseljensko društvo Slovenija v svetu, katerega vodi lic. Boštjan Kocmur. Priznanja so dobili: prvi letnik: Lučka Kinkel; drugi letnik: Martin Urbančič;
Kdo, kaj, kje, kako, kdaj, zakaj?
Na ta vprašanja mora odgovoriti pisec, ko sestavlja kakšno poročilo. Tako nas je učil Tone Mizerit na novinarskem tečaju, ki ga je priredila Zedinjena Slovenija v okviru Medorganizacijskega sveta. Nanj so bili vabljeni zastopniki vseh slovenskih domov, da bi v nadalje bolje in redno poročali o delovanju in prireditvah svojega okraja.
Prvo srečanje je bilo v soboto, 3. oktobra od 17. do 19. ure v prostorih Zedinjene Slovenije v Slovenski hiši. Tone Mizerit nam je opisal pomen javnih občil v naši skupnosti in da ta odsevajo in oblikujejo kulturo in javno mnenje družbe. Predavatelj je bil blažen med petimi ženami. Potem se nam je pridružil še en kavalir.
V	nadaljnih štirih srečanjih smo pregledali glavne sestavine časopisov: poročilo, intervju, kritika, komentar, uvodnik... Vodi-
Ob uvodu...
Nad. s 3. str.
coskimi sodišči, ljudi kot Viktor Kravčenko in David Rousset, ki so v svojih knjigah poročali o komunističnih grozotah v Sovjetski Zvezi, češ da pišejo neresnico.
Pa tudi drugod po svetu ni bilo dosti drugače. Robert Conquest piše v že omenjenem predgovoru v knjigo ‘Special Tasks’, da je podobno preganjavico izvajala levica v ZDA „skozi skoraj pol stoletja proti vsem, ki so kogarkoli obtožili, da je sovjetski agent”, in to v nekaterih primerih celo po tem, ko je bilo to sodelovanje že javno dokazano, (o.c. str. XIV) Potemtakem ni nerazumljivo, da presoja še danes svetovno pa tudi domače javno mnenje dejanja komunistov in njihovih nasprotnikov z različnimi merili.
SPOMIN, DOLŽNOST PREŽIVELIH
„Proti osvetljevalcem človeške vesti so komunistični rablji sistematično uporabili
telj tečaja nam je kratko in jasno razložil vsakega posebej, nato smo snov popestrili s praktičnimi vajami. Tone nas je pridno zalagal z nalogami, saj najbrž tudi on meni, da se brez mnje še čevelj ne obuje. K sreči naloge niso bile redovane (da ne bi zgubili poguma). Pozorno smo poslušali tehtne opombe izkušenega novinarja in jih skušali uvesti pri naslednjih vajah.
Tečaj smo zaključili v soboto, 12. decembra.
Tonetu Mizeritu se iskreno zahvaljujemo za čas, dobro voljo in vztrajnost pri vsem delu, ki ga opravlja v zvezi s slovenskim novinarstvom v Argentini. Upamo, da bomo prihodnje leto nadaljevali s srečanji. Lepo pa vabimo še kakšnega vedoželjnega zemljana, da se nam pridruži.
Udeleženci tečaja
ves arzenal s katerim razpolagajo velike modeme države, da posegajo po vsem svetu”, ugotavlja avtor. „Pred tako silo strahovanja in prikrivanja so celo žrtve dvomile, ko je prišel čas, da bi govorile, in niso bile sposobne ponovno se vključiti v družbo, kjer so se šopirili po mili volji njihovi izdajalci in rablji. Vasili Grossman (pisatelj, kateremu so nacisti ubili mater) se spominja tega obupa. Z razliko od judovske tragedije - kjer se je vsa judovska mednarodna skupnost zavezala, da se bo spominjala genocida nad njihovim ljudstvom - je bilo za žrtve komunizma in njihove zagovornike dolgo nemogoče vzdrževati živ spomin na tragedijo, za katero so bile prepovedane sleherne konmemoracije ali zahteve po popravi krivic.” (34)
Ob gornji ugotovitvi se lahko ponovno zavemo pomebnosti vseh spominskih dni, proslav in maš, s katerimi smo Slovenci v svobodnem svetu ohranjali in ohranili zgodovinski spomin na dejstva, ki so jih komunistični režimi hoteli izbrisati iz knjig pa tudi iz zavesti celega naroda.
Konec prihodnjič
tretji letnik: Danijel Kocmur in Pavel Zupanc (dopisni dijak iz San Luisa); četrti letnik: Saši Kovačič; peti letniki Sašika Urbančič, ki je tudi prejela slovenski srebrnik, dar dr. Petra Urbanca iz Kanade.
Sledil je obred predaje zastav.
Dijak 2. letnika, Martin Urbančič, je sprejel papeško zastavo, dijaka 3. letnika, Danijel Kocmur in Pavel Zupanc, sta sprejela argentinsko, dijakinja 4. letnika, Saši Kovačič pa slovensko zastavo.
Nato so se prisotni poslovili od zadnjega letnika. Ravnateljica in razredniki so jim razdelili spričevala in diplome. Dijaki zadnjega letnika so: Dani Cestnik, Marija Helena Črnak, Pavel Gerkman, Gizela Grbec, Monika Klarreich, Marko Kla-rreich, Marjana Kocjančič, Marjan Luna Praprotnik, Cecilija Močnik, Martin Pavlovčič, Damjan Poglajen, Matjaž Ribnikar, Cecilija Šenk, Maksimilijan Šenk, Virginija Štefe, Gabrijel Urbančič, Sašika Urbančič, Marijela Urbanija in Andrej Zarnik.
V	imenu abiturijentov, ki so odšli letos iz tečaja, je spregovorila in se zahvalila Sašika Urbančič.
Letošnji petošolci so pripravili pod vodstvom prof. Metke Mizerit almanah z naslovom „Kje dom je moj”, katerega so nesli s seboj v Slovenijo na svojem abitu-rientskem potovanju kot RAST 27 in ga tam razdeljevali. Ob tej priložnosti so ga predstavili navzočim, ga razdelili med profesorje, ostalim pa je bil na voljo po prireditvi.
Napovedovalec je nato prebral zahvalo profesorjem Marjete Šenk v imenu Odbora staršev dijakov srednješolskega tečaja.
Potem, ko so navzoči stoje in v tišini pozdravih odhod zastavonoš s papeško, argentinsko in slovensko zastavo, je sledil nastop dijakov 1. letnika, ki so pod vodstvom profesorja žive besede Lojzeta Rezlja pripravili recitacijo Gregorčičeve „Soči” in
Prešernove ..Zdravljice”.
Naslednja točka je bila predstavitev etnografske raziskave, ki so jo opravili dijaki 3. letnika pod vodstvom prof. Mirijann Oblak in tudi pripravili razstavo. Dijaka v narodnih nošah Marjana Modic in Danlle' Kocmur sta uvodoma razložila, kaj je etnografija, in se zahvalila Andreju in dr. Nataši Krečič za vso pomoč.
Dijaki petega letnika so tudi v priredbi prof. Lojzeta Rezlja podali recitacijo treh poezij Franceta Papeža in nekaj odlomkov iz argentinskega epa „Martin Fierro”, katerega avtorje Jose Hernandez, v prevodu dr. Tineta Debeljaka.
Da se ohrani stara in že tradicionalna študentovska navada, so odhajajoči abitu-rienti predali „ključ modrosti” kolego® četrtošolcem, za kar so se taisti „primerno zahvalili.
Napovedovalec je zatem sporočil, da J® bila na zadnjem sestanku profesorjev so- . glasno izvoljena kot ravnateljica sredHF šolskega tečaja za leto 1999 letošnja ravna' teljica prof. Neda Vesel Dolenc, za kar soji prisotni izrazili priznanje. Pozdravil je tud1 Alenko Jenko Godec, ki je prevzela ttl" niške posle.
Na koncu je arh. Vombergar napovedal „težko pričakovano” počitniško nalog0. Za vpis v slovenski srednješolski tečaj raV' ' natelja Marka Bajuka bo potrebno prihod-nje leto predstaviti počitniško nalogo z na' 1 slovom: „Škof Anton Martin Slomšek 1 življenje in delo”. Naloga mora obsega0 vsaj dva lista, oz. štiri strani normalnega formata in pisave.	I
Arh. Vombergar se je vsem skupaj za’ hvalil za udeležbo in sodelovanje. Povabil jih je, da za sklep zapojejo Kremžarjevo -Osanovo himno „Slovenija v svetu” in s te#1 zaključijo slavje. Vse prisotne je povabil, da ^ si ogledajo etnografsko razstavo v vhod" nem prostoru, goste in profesorje pa je ^ 1 posebej povabil na srečanje v jedilnici.
Razstava slovenskih etnoloških območij pri SSTRMB
Učenci 3. letnika so razstavili narodne noše v živo
MMMNMMNMNMHNHM
mmsmmmmm
Novice	iz
Pisali smo pr
Šentjernej - Po vsej Slovenjji so bila tradieionalna žegnanja kor\j ob prazniku fetega Štefana, ki je zavetnik konj in avine. Najstarejšo tradicijo imajo na Šentiljskem polju, kjer so v Dolenji stari vasi pripravili že 140. žegnanje konj. V Povorki od Šentjerneja do Dolenje stare Vas* je sodelovalo 118 konj.
LJUBLJANA - Vsak tretji povzročitelj ^totne nesreče v prometu je pod vplivom °hola, vsak četrti povzroči prometno nesrečo s hudo, vsak peti alkoholiziran v°znik pa z lažjo telesno poškodbo, opozar-,la Ura(l za javno varnost pri ministrstvu za j>otrai\je zadeve. Zato je policija z akcijo •atakar, taksi prosim! nadaljevala tudi v Pradprazničnih in prazničnih dneh in izva-
li	poostren nadzor prometa.
LJUBLJANA - Novembra je slovenske "hstične kraje in znamenitosti obiskalo <56 gostov, kar je za dva odstotka več v enakem mesecu lani. Za enak odsto-K Pa se je glede na enako obdobje lani l^o število turistov, ki so v Sloveniji tovali v prvih enajstih mesecih lanskega eta: našteli so 1.692.781 turistov. V primer-2 ^ansL'm novembrom se je za sedem ”®totkov povečal obisk domačih turistov, edtem ko se je obisk tujcev zmanjšal za
a odstotka.
ŠKOFJA LOKA - V dvorani Loškega ^ so že 28. podelili Severjeve nagrade za
najboljše igralske dosežke. Žirija Sklada Staneta Severja je letošnjo Severjevo nagrado za igralske dosežke v slovenskih poklicnih gledališčih namenila članici Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana Zvezdani Mlakar za vlogo Rebeke v igri Harolda Pinterja V prah se povrneš in članu Primorskega narodnega gledališča iz Nove Gorice Radošu Bolčini za tri vloge v matičnem gledališču in za eno v Mestnem gledališču. Severjevo nagrado za študenta dramske igre si delita Neva Jana Flajs za vlogo Nike Klopčičeve v Shakespearovem Snu kresne noči in David Čeh za vlogo škrata v isti predstavi. - Za igralske dosežke na nepoklicnih odrih pa je Severjevo nagrado prejel Marko Cvehte iz Slovenske Bistrice za življenjsko delo.
NOVA GORICA - Pri založbi Marko je izšla Knjiga Umirarye selve, ki je že tretja avtobiografska knjiga Pavla Šimca, slovenskega rojaka iz Breginja, ki živi v Boliviji, na sotočju dveh amazonskih pritokov. Šimac je vse svoje življenje strnil v treh knjigah. V tej zadnji ga muči umiranje pragozda. Civilizacija, ki prodira vse globlje v pragozdove prinaša namreč različne tegobe sodobnega sveta. Tudi ilegalno proizvodnjo mamil. Tako kot je v prvih dveh knjigah prepuščal pripoved sami zgodbi, pa se v zadnji poglablja v povsem eksistencialna vprašanja.
LJUBLJANA - Za najboljše športnike Janije leta 1998 so v Ljubljani razglasili: Učarskega skakalca Primoža Peterko, ' edi\jo Brigito Bukovec, jadralski dvosed ^eda 470 (Tomaž Čopi in Mitja Margon) ekipni konkurenci med posamičnimi jg er hokejsko reprezentanco Sloveni-toed ekipnimi športi. Nagrado za fair , ki so jo tokrat podelili prvič, je prejel K^akas Dejan Kralj.
Madonna di campiglio, Italija -agovalec ekshibicijske smučarske slalo-tekme v Madonni di Campiglio, ki jo Bhpravil italijanski športni časnik „Gaz-k dello Sport”, je Slovenec Jure Košir. je Souvrščenega Italijana Giorgia Rocco Pohitel za sedem stotink sekunde.
Osebne novice
ja • •khvo: V družini ing. Andreja Groharji Nadice roj. Kopač je bil 6. decembra sin Tomaž Ignacij. Čestitamo!
V	cerkvi Nuestra Sefiora de Lo-v San Justu je bil krščen Avguštin ®ovan, sin Milana in Monike roj.
J nedeljo 20 decembra je bil krščen pri K 8°rski Materi božji v Villa Devoto j(c	Leon Žbogar, sin Jurija in Kristine
defV	roj. Policht; botra sta bila Aleksan-
tqj J^il Žbogar ter Marija Silvija Granelli l^hogar. Krstil je župnik iz San Martina
Senk.
s)0 t'edeljo, 27. decembra, je bil krščen v C-ki cerkvi Marije Pomagaj Tomaž 0*1 Kokalj, sin Ivka in Anke roj. Ijg®- Botra sta bila Dimitrij Kokalj k^e Smole por. Iglič. Krstil je rev. Jure
vy^hedeljo, 27. decembra je bil krščen v Ll Sefior de los Milagros (Moron) j Valentin Mokorel, sin Antona in Mok06 r°i' Fajdiga. Botra sta bila Jože til; °r°l 'n Jelica Fajdiga por. Stariha. Krstov. ,Iure itode. ttioi fe^n*m družinam iskreno čestita-
V novem letu
„Svobodna Slovenija je pred letom dni začela svoj prvi letnik v Argentini v izredno skromnih razmerah. .. Takrat namreč ni bilo v Argentini niti 150 novodošlih Slovencev. Znano pa je vsem, kako sovražno je bilo razpoloženje staronaseljenih Slovencev do nas. Pri vsem tem pa smo bili brez še brez denarnih sredstev.
Bili pa so med nami uvidevni možje, ki so uvideli potrebo po listu. Ti naši dobrotniki so razumeli naša prizadevanja in so omogočili začetek izdajanja lista.
Vemo, da bi novodošli Slovenci večkrat radi materialno še bolj podprli naš list, toda bili so sami v takih začetnih prilikah, da tega niso mogli storiti. Kljkub težavam smo vzdržali in zaključili prvi letnik.
Z zadoščenjem gledamo sedaj na preteklo leto. Postavili smo si tudi začetne temelje za razširitev, kar je bila stalna želja naročnikov in ptrijateljev lista.
Ker je ta želja slov. protikom. beguncev postala že skoraj splošna, smo se odločili
za ta korak in je tako ..Svobodna Slovenija” z novim letom postala tednik.
..Svobodna Slovenija” naj bo glasnik vseh tistih Slovencev, ki so se proti komunizmu borili, kakor tudi onih, ki so že dolgo po svetu, pa so spoznali ali spoznavajo, da je komunizem največje zlo in nasilje nad posameznikom, družbo, narodom in človeško družbo.
Argentina je doselj sprjela največ slovenskih protikomunističnih beguncev. Ostali so v večjih ali manjših skupinah po vseh delih sveta. Naj bo ..Svobodna Slovenija” med vsemi duhovna vez in posredovalka medsebojnega obveščevanja.
Prepričani smo, da se bodi vsi svobodoljubni Slovenci v Argentini in kjerkoli po svetu še tesneje oklenli svojega glasila, ki bo tudi v novem letu ostalo zvesto svojemu geslu
Svobodi, resnici in pravici. Svobodna Slovenija, št. 1; 6. jan. 1949
Slovenija	mo
Koledovanje za sv. Tri kralje
LJUBLJANA - Predsedstvo skupnega kandidacijskega odbora treh dežel za zimske olimpijske igre „brez meja” leta 2006 je na svojem tretjem sestanku v Olimpijski hiši na avstrijsko - italijanski meji ugodno ocenilo nedavni obisk ocenjevalne komisije Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) in se dogovorilo o nadaljnji dejavnosti. Na sestanku so ugotovili, da je bil obisk izvedencev MOK imenitna priložnost za predstavitev prednosti skupne kandidature, ki so jo vsi trije partnerji tudi uspešno izkoristili. Odmevi iz krogov MOK so ugodni, tako da so možnosti mesta kandidata Celovca, ki predstavlja skupno kandidaturo treh sosednjih regij, po obisku gotovo večje kot so bile pred njim.
Smrt: 22. decembra je umrl v San Martinu Jože Skale (78). Naj počiva v miru!
Novi diplomanti. Na višjem katoliškem profesoratu CONSUDEC je Cecilija Erika Grbec dopolnila študije in prejela naslov „profesora de bellas artes con espe-cializacion en dibnjo y pintura”. - Na Instituta Superior de Formation Docente N° 18 je dokončala študije Veronika Berčič in prejela naslov profesorice telesne vzgoje. -Na medicinski fakulteti državne univerze v Buenos Airesu je promovirala Silvija Poglajen ter prejela zdravniško diplomo. - Na ekonomski fakulteti državne univerze v Buenos Airesu je dokončala študije Marjana A. Grabnar in prejela naslov „Contado-ra Publica Nacional”. - Na Escuela Superior de Hoteleria v Buenos Airesu je diplomirala Gizela Klavžar in prejela naslov v Specializaciji „Administracion hotelera”. -Na ekonomski fakulteti državne univerze v Buenos Airesu je diplomirala Anabela Klavžar in prejela naslov „Contadora Puhlica Nacional”. Na „Universidad Marina Mercante” je dokončal študije Tomaž Alojzij Voršič in postal „licenciado en Comer-cio Internacional”. Na državni univerzi v Lomas de Zamora je uspešno dokončala študije Marjana Šušteršič Rezelj in postala „licenciada en enfermeria”. Vsem številnim diplomantom naše čestitke.
Pred stoletji se je versko življenje kazalo v raznih ljudskih obredih ob raznih važnih obdobjih cerkvenega leta. Tako tudi za sv. Tri kralje. Danes to koledovanje gine razen na Koroškem. Spremenilo se je v otroško veselje.
Včasih so uprizarjali cele prizore: npr., na dom je prišla cela skupina mladih, Herod, vojaki, kralji s spremstvom, pastirji z jaslicami itd. nato so zaigrali svetopise-
mski prizor pred Herodom s posebnimi pesmimi. Kralji so počastili Jezusa v jaslicah, Herod je v spomin na pokol nagajal domačim otrokom, potem pa je prišel ponj Satan. Nato so se poslovili in dobili darila.
Danes se samo otroci napravijo v tri kralje, eden si namaže obraz, da je za Boltežarja, naredijo si zvezdo, in nato grejo od hiše do hiše, zapojejo kako primemo pesem in jih zato gospodinja obdaruje.
m
Zaključek šole na Pristavi
Za konec leta so v šoli Franceta Prešerna na Pristavi sklenili, da postavijo na oder spevoigro o Sneguljčici in v to delo so bili vključeni vsi: otroci, učiteljice in starši.
Zamisel in režijo je prevzela Veronika Vivod, ki je vsakemu šolarju dodelila vlogo. Vsak je na svoj način popestril nastop in pripomogel, daje igra uspela. K temu uspehu so seveda pripomogli še drugi nastopajoči in številni sodelavci za odrom. Na gledališkem listu, ki so ga udeleženci dobili ob vstopu, je kar mrgolelo imen in jih je težko vse našteti.
V	glavnih vlogah so nastopili: Alenka Zupanc kot Sneguljčica, Marjan Mavrič kot princ in Snežna Batagelj Klemenčič kot mačeha-čarovnica. Vlogo so ne le dobro odigrali, ampak tudi dobro odpeli, sty so imeli več pevskih vložkov. Tudi Kristjan Vivod kot lovec in Dani Čop kot hudodelec sta svojima vlogama dala osebni pečat. Čeprav nista bila na odru, sta glasova Nadice Kopač Grohar (napovedovalka) in inž. agr. Francija Schiffrerja (zrcalo) pomagala pri ustvarjanju pravljičnega vzdušja.
Kot rečeno, so vsi šolarji nastopili v najrazličnejših vlogah: vojaki, paži, meglice, rožice, gobice in še dolga vrsta živalic so popestrili odrsko sceno na Pristavi. Vendar ni Sneguljčice brez palčkov in vseh
sedem je strumno prikorakalo skozi dvorano in z zanosom zaigralo in zapelo.
Veliko je bilo nastopajočih in veliko tudi pomagačev. Naj zapišemo, da je pri klavirju spremljala Anka Savelli Gaser, sceno je narisal Božo Urbančič, za obleke, maskiranje, učer\je plesov so skrbele mamice; luči in zvok so upravljali pristavski fantje.
Bil je pijjeten večer, poln zadoščenja, da so dolge priprave, skrbi in vaje prinesle tako zaželen uspešen nastop. Navdušeno ploskanje publike je podprlo njihov trud.
Naslednji dan, v nedeljo, 6. decembra zvečer, pa je bil še formalen zaključek šolskega leta. V imenu učiteljstva je spregovorila prof. Marjana Vivod in v imenu učiteljice Nadice Kopač Grohar prebrala zaključne besede v premislek, zahvalo in spodbudo tako staršem kot šolarjem. Seveda se je tudi spomnila pokojne gdč. Mye Markež in se na ryen način poslovila od osmošolcev.
Nato so učiteljice poklicale po razredih učence na oder in jim razdelile spričevala.
S tem je bil zaključek končan. Ker pa je bil najavljen tudi prihod sv. Miklavža, so prisotni še ostali na Pristavi in počakali na težko pričakovana darila.
GB
.v.' ».wm;1 asa
V Bariločah oddajam rojakom sobe s kopalnico, centralno kurjavo in kabelsko televizijo. Alojamiento familiar Yolanda Bačer. Tel (0-944) 25247 - Od 24. januarja dalje: (0-2944) 425247.
TURIZEM
Tel. 441-1264 / 1265 __	^	Letalske	karte,	rezerva
wfimiEGmBfii ( t!T).......................
v*TV hotelov, muem avtomo-bilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel: 613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Almafuerte 3351,1. nadstr. “F”, San Justo. Tel. 482-5624.
VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmanje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castafier 366 - (1708) Moron Tel.: 696-8842 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Kvalitetno razvijanje fotografskih filmov: 36 posnetkov 10x15 $ 10,-Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga - Tel.: 659-2060 - E-mail: marko@pinos.com
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marya Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.-
BSRMNHRSBBRMMRSKB6MHMHNI
Slomškov dom
Nad. s 3. str.
da naj ostaneta povezana s Slomškovim domom in njegovim verskim občestvom. Učenca sta dobila spričevala in v spomin na končano osnovno šolo sliko Marije Izseljencev ter Slomškovo berilo. V imenu odhajajočih se je Gabrijela Vasle zahvalila vsem učiteljem, ki so ju učili v vseh teh letih.
V imenu odbora staršev se je zahvalila Nežka Ribnikar, nakar so razdelili priznanja med učitelje in starše, ki so med letom bili vedno pripravljeni, da so šolske prireditve lepo uspele.
Letos so poučevale sledeče učiteljice in učitelji: katehet msgr. Jože Škerbec, voditeljica Saša Omahna, Lučka Vombergar, Olgi Bohinc, Mateja Šmalc, Helena Rode, Kristina Breznikar, Meta Vombergar, Helena Oblak, Marjan J. Loboda, Olga Urbančič, Marcel Brala, Alenka Malovrh in Friderik Teraš. Pomagala sta tudi Štefan Godec in Jože Omahna. S pesmijo „Na svidenje” in odhodom zastav se je prireditev zaključila.
Po kratkem odmoru je Slomškovo šolo obiskal Miklavž. Deklice so zaplesale in zapele pesem „Mi angelci smo mali", nakar je Miklavž obdaril učitelje in otroke, ki so mu pokazali, kaj so se naučili med letom. Seveda ni manjkalo posrečenih parkeljnov, katerih so se zlasti bali „malo manj pridni" otroci in ki so nam pokazali, da tudi v peklu zna,j o plesati rock.
M.V.
Tako se je začelo
Že smo govorili o delu Društva Slovencev (DS) za to, da bi slovenska mladina mogla nadaljevati s svojim študijem. Tako je veliko dečkov in deklic moglo stopiti v zavode kot notranji gojenci...
Toda DS je iskalo še več: možnost za nadaljevanje pouka v slovenskem jeziku in in duhu. Že na seji 11. februarja 1949 je bil razgovor o potrebi ustanovitve lastne slovenske šole, odnosno „samostojnega konvikta ali pa pridruženega kot poseben oddelek”. Na seji 25.3.1949 so spet razpravljali o šolskem vprašanju. Notar Lesar je omenil, da so o tem govorili tudi na seji SKAD-a, in je predlagal, naj bi DS sklicalo sestanek, na katerega bi povabili šolske nadzornike in učitelje, ki so med nami; v imenu SKAD-a je utemeljil zadevo Lesar z besedami: ..ker je to splošno narodno vprašanje, nai ga reši Društvo Slovencev”. Predsednik Stare je predložil, naj bi sklicali tudi starše in da naj na sestanku poroča o zadevi prof. A. Orehar... Navsezadnje je blagajnik Lado Lenček predlagal „uvedbo nedeljskih popoldanskih šol po krajih: Paternal, Ramos Mejia in drugod”. Odbor DS je nato poveril Oreharja, naj pripravi besedilo za tiskano okrožnico staršem. Tako so se začeli slovenski šolski tečaji.
(ZBORNIK Zedinjene Slovenije, str. 54)
Dolga pot Romanovov do mirnega počitka
Natančno na dan, ko so boljševiki pred 80 leti pobili zadnjega ruskega carja Nikolaja II. in njegovo družino, so njihove posmrtne ostanke pokopali v Petropavlovski katedrali v Moskvi.
Bilo je že blizu polnoči ted£y, ko je Jakov Jurovski odločno potrkal na vrata sobe v prvem nadstropju, v kateri je spala carska družina Odprl je dr. Jevgenij Botkin, družinski zdravnik, ki je z Romanovovimi preživel vseh zadnjih šestnajst mesecev izgnanstva. Ni še spal. Pisal je pismo svoji družini, zadrge v življei\ju, kot seje izkazalo pozneje.
Jakov Jurovski, ki so mu uralski boljševiki naložili skrb za carsko družino, je potiho pojasnil, zakaj prihaja tako pozno. Zaradi nemirov v mestu morajo car in njegovi takoj v kletne prostore. Če bi izbruhnilo kakšno streljanje na ulici, bi bilo v vrhnjih prostorih hudo nevarno za vse stanovalce. Botkin je razumevajoče prikimal. Čete belega admirala Kolčaka, ki jih je okrepila še češka legija, so se res nezadržno približevale Jekaterinburgu na Uralu. Grmei\je topov je bilo slišati že nekaj dni, noč pred tem pa je začelo pokati tudi že v mestu. Jurovski je zato prosil, naj se carska družina, ki je bila v Jekaterinburgu že 78 dni, čimprej obleče in pripravi za selitev v spodnje prostore.
Čez štirideset minut je bila družina nared. Nikolaj, ki je takrat štel 50 let, in trinajstletni sin Aleksej sta se opravila po vojaško. Car je zagrabil fanta, ki zaradi hemofilije ni mogel hoditi, in ga odnesel po stopnicah. Za njima je šel ženski del družine: carica Aleksandra ter hčerke Olga, Tatjana, Marija in najml^jša, 171etna Anastazija, ki je v rokah držala svojega priljubljenega sparyela Jemmyja. In potem so bili tu še dr. Botkin, carjev služabnik Alois Trupp, cariči-na spremljevalka Ana Demidova in kuhar Nikolaj Haritonov, ki so prav tako že skoraj poldrugo leto delili usodo Romanovovih.
V carski družini ni bilo čutiti nikakršne
FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
vznemirjenosti in nobenih sumničei\j. Začudili so se šele, ko jih je Jurovski pripeljal v golo kletno sobo v kotu hiše, kjer ni bilo nobenega pohištva. V zidu je bilo vsega eno majhno in zamreženo okno.
„Nobenih stolov? Ali ne smemo sesti?” je jezno vprašala carica, ki ni bila več trdnega zdravja. Zaradi protina, ki jo je še posebej mučil med izgnanstvom, pogosto sploh ni mogla hoditi. Jurovski je ubogljivo ukazal prinesti dva stola. „Stole hočejo ... Očitno hočejo umreti na stolih ...” je šepnil eden od stražarjev, ko ga je Jurovski poslal v vrhnje prostore. Ko so stola le prinesli, si je enega prisvojila Aleksandra; na drugega je Nikolaj posadil bolnega Alekseja. Hčerke so materi in bratu pomagale z blazinami, ki so jima jih podložile pod hrbet.
Jurovski jih je potem nenadoma začel razporejati ob zadnji steni sobe. Dejal je, da jih mora slikati, kgjti po Moskvi se širijo govorice, da so zbežali. Postavil jih je v dve vrsti. Nikolaj je bil v sredini prve vrste, poleg carjeviča. Aleksandra je sedela nedaleč od zidu. Za njo so se postavila vsa štiri dekleta. Preostali jetniki so stali za carjem in Aleksejem.
Toda namesto fotografa je v sobo potem planilo enajst mož, oboroženih z revolverji. Pet Rusov in šest Latvijcev. Dva Latvijca sta pred tem odklonila sodelovanje. Bila sta odločno proti, da bi streljala na mlada dekleta. Jurovski je v eksekucijski vod poklical dva manj občutljiva vojaka.
Jurovski se je zatem trdno postavil pred carja. Desno roko je imel v žepu. V levi je držal košček papirja, s katerega je začel brati: „Ker vaši zavezniki ne nehajo napadati sovjetske Rusije, vas je uralski izvršni komite sklenil usmrtiti!” Nikolaj se je na hitro obrnil proti družini in nato nazaj k Jurovske-mu. „Kaj? Kaj?” se je z očmi uprl v svojega eksekutoija. Jurovski je na kratko ponovil, kar je ravnokar prebral, nato pa iz žepa
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar
e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po p0*® pa $ 70; obmejne države Argentine 105 USA dol.; ostale države Amerike 120 USA dol’ ostale države po svetu 130 USA dol.; vse ** pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno po®° 75 USA dol. za vse države.
C čeke na ime „Eslovenia Lihre^y
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S3**
Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Air®' Argentina - Tel.: 307-1044 - Fax: 307-19& E-mail: vilko@ciudad.com.ar
potegnil kolt in carja ustrelil v glavo. Za1 ■ se je v kletni sobi začel sodni dan. Carica111 hči Olga sta se hoteli prekrižati, toda rok so jima ustavile krogle. Aleksandrarf umrla na stolu, Olga je bila pokončan* enim samim strelom v glavo. Botkin, TrUPf in Haritonov so prav tako kot pokoš^ padli po tleh. Živi so bili še Aleksej, preoSta le tri carične in Demidova. Krogle so se » po nekakšnem čudežu odbijale od deklet so si v steznike všile diamante in dfl» j drage kamne. Alekseja je Jurovski pokonc j s strelom v uho. Ko v pištolah ni bilo ' ^ nabojev, so se boljševiki nad carsko dru^f , spravili še s kopiti pušk in bajoneti. * zadnjo so pokončali Demidovo. Z rokafl11" poskušala zadržati ostri nož, s katerim prebodli skozi prsi...
V sobi, polni dima in vonja po smodih je končno zavladala tišina. Kri je bila vser vsod, po zidovih in tleh, kjer se je zbiral3^ lužah. Jurovski je poklical vojake, d® trupla, zavita v rjuhe, hitro zmetali na , vorr\jak. Ko je bila soba prazna, so zagle(V še majhnega psa, ki mu je nekdo s pušk* kopitom zdrobil glavo. Jurovski je tudi mmyja ukazal vreči na tovornjak. Ze*° mu je mudilo. Tovornjak bi moral bif pred zoro zunzy mesta. Jurovski je poZf . zapisal, da je vsa ..procedura”, poboj ^ natovarjanje trupel,- trajala vsega dvals minut...
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
5. januarja	1999
1 dolar	159,85	SIT tolarjev
1 marka	96,41	SIT tolarjev
100 Ur__________9,74	SIT tolarjev
Želimo vsem Slovencem doma in po svetu ter članom in prijateljem uspešno in blagoslovljeno novo leto z upanjem v lepšo in boljšo Slovenijo.
Odbor SDS Argentina
Tadej Zurc
NAPELJAVA IN POPRAVILA PLINSKIH IN VODNIH INSTALACIJ TER KLOAK PO VSEM VELIKEM BUENOS AIRESU
PROSITE ZA PRORAČUN
Tel. 623-2003 / Cel. 15-526-2202
ZA USPESNO LETO 1999
Vidimo, slišimo, čutimo.
So nekateri, ki vidijo več. Predvidevajo. Varčujejo. Varčevati se splača!
Obiščite nas. Našli bomo za vas naybolj ugodno naložbo. Telefon za vas: 656-6565
SLOGA DA VEC! V SLOGI JE MOC!