koristi 4» »■ ai*ti«*r. I*. . HMV7, »i i bi« po*! <»ffi » tl.» AC of* oa*r*«-of M.tch *r«J i*TV. Office: 1M02 Ho. Centre Ave, "Delavci vseh dežela, združite se PAZITE! na številko v oklepa|u ki ee naha|a poleg vašega naelova. prilepili-nega opodal alt na ovitku. Ako • 107) |e Številka tedat vam m prihodnjo številko našega lista poteče naročnina. Prosimo ponovite )o tako|. nr. (No.) 106. Chicago, IU., 21. septembra (September), 1909. Leto (Vol.) IV. >rij Del. tUk. družbe ima »jo v petek dne 24. geptem-8 uri zvečer v navadnih ob navadnem čagu. Opo-tosadevne člane, da bodo itu. Tajnik. Id blizo in daleč ki revolucionar Vladimir t ki jo razkril splošno sou-obujajoče spletko ruske po-in tajnih vohunov, je v so-ienem berlniskem "Vor-Hu" raztlrl s priobčenjem {lankov legendo o ruskem da je car slabotnež, golo v rokal: dvorne kamarile. v je kot dokaz za svoje tr-v člankih priobčil tudi au-ue dokaze, r ve, da ekziatirajo tajni vohu-agenti provokaterji. PooSsn o vseh grozodejstvih, ktere zvr-ijo policaji in državni uradni- Jar je torej direktno sokriv zločinov. Danes nam se ni čuditi, zakaj ruski narod ko sovraži maziljeuca gospodo- rr ki ni res tlruzega k<»t krona esar. • . • Harry Orchard, po njegovi i izspovedi 27kratni morilec, krivo prisego hotel sprana vislice odbornike "Zapad-liveze plavžarjev in rudarjev", igrwooda. Pettibona in Moyera, kmalu kolovratil po Ameriki I misijonar, če pojde vse po >& " Navihani zločinec se je dal kr- (ne v veri svojih očetov, pa ne v veri znamenitega pin-nea, McFarlanda. ki ga je "spreobrnil" prvi. Krstil ga ■upnik adventistov, ker navi-ini morilec upa, da mu bo ta je pomagal do svobode, zdaj pridiguje drugim kazim in jih opominja na poko-Pa tudi za sebe zahteva poko-ker "neskončno milostijivi" ni dovolil, da bi umrl na vis-za svoje grehe. Pokoro bo s tem, da bo spreoforačal grešnike. a e V * Španija je zdaj v hudih »h. Poročevalec nekega an-likega časnika, ki je zdaj na irokonaskem bojišču, meni, da ■ojna z Mavri vzrok veliki po-in gospodarski katastrofi Španijo. Neki drugi poročeva-trdi, da bodo Španci v ti voj-Bprali vedno ostati v defenzi-. Vsled tega se demoralizira vo-o, ki mora ob slabi hrani ži-v fortah, ne da bi prišlo v o. je položaj na bojišču res ža-i za špansko armado, doka to, ker hoče vlada s strogo Riro prikriti narodu dogodke bojišču. Tudi španski generali bljajo nizkotna sredstva v napram Mavrom, ^obratno pa praznuje reakci » Šptfniji pravcate orgije. Kdor e strija z današnjimi razmera mora v ječo. V Barceloni je kposka razpustila 94 delavskih iev. Tudi vojno sodišče je iz-lo nadaljne smrtne obsodbe in pgtne jetniške kazni. Zoper ike je vlada uveljavila strogo ■Fo. Tt> vse dokazuje, tla via iim krogom v Španiji posta-tla vroča poti nogami. Taki ni dokazujejo slaboto vlade, so čini, ki pričajo, da vlada va, ki pa zaeno rode in ne-mržnjo tlačenih proti vlada- • Harriman, kralj ameriških je mrtev, harrimanizem iivi. Živi in se siri tako hi _Ja mu bo kinalu vsa repnbli-Jškorna. Harrimani so pravi •ji v republiki, predsednik uradniki so pa le njih itje. lovina Harrimana je zgodo-ameriških denarnih mogot-je zgodovina kapitalizma, ^■tan ni nič boljši ali slabši Rockefeller, Morgan in drugi 'ameriški kapitalisti. Ob njegovem I mrtvaškem odru imamo ravno toliko vzroka za izreči ostro sodbo in ogorčenje o njemu, kot zu milostno sodbo, ker je zdaj mrtev. Na njegovo mesto bo prišel drug kapitalist in zistem So trajal tako dolgo, dokler bo to ljud-I stvu všeč. a e a — Splošno se govori v Nemčiji, da je zakrivil zgovorni nemški cesar, Viljem št. 2 nezgodo, ki je doletela Zeppelina z njegovo zra-koplovno ladijo na povratni vož-Inji z Berlina. Berlinčani so le želeli videti Zeppelina. določitev' časa so pa prepustili njemu. Cesar je pa za povedal in določil dan in uro. Sivolasi izumitelj je moral vbogati, odpluti je moral v Berlin, ako je hotel biti tam ob zapovedanem času, ne da bi preje izskusil stroje. Upogniti se je I moral cesarski kaprici, magari Če tudi zgubi življenje. Dobra tvrdka dandanes ne proda še šivalnega stroja, dokler ga neizkusi. Koliko bolj so pa potrebne poziknske še le pri zrako-plovni ladiji, o kteri se ima še malo praktičnih izkšenj. Strokov-Injaki trdijo, da bi se vijak ne bil poškodil, ako bf se bilo zrako-plovno latlijt> izkusilo zadosti. Zeppelin je dosegel svoj cilj z mukami ,težavami in največji živ-ljenski nevarnosti. Kdo ve, če ti dogodki ne bodo vplivali na njegove že od starosti spodjedeno zdravje. Vsak izobražen človek na svetu ceni - Zeppelina in njegovo delo. Le nemškemu cezarju, ti vsebuje lastnosti Nerona in Ca-igule, je pa vse cezarska igračka. i rekli: Ta zakon omejuje samo-določbo delavcev, torej omejuje I tudi oaebno svobodo. Po tem vzorcu so zadavili v državi lili nois zakon, ki je za ženske določal 10 urno tlelo na dan. Dve delavki, ki delati v tvomiei za škat-Ije iz papirja, ste izjavile, da delate že 30 oziroma Iti let ,da bi se ne mtigle preživeti-, ,ako se jim ne dovoli delati več kot 10 ur na tlan. | Tako se je zakon pokopal, ki je imel varovati delavke. Kapitalistična "osebna svoboda" mu j« izkopala grob. nezavedne delavke so ga zagreble. Glavni stan splošne stavke na Švedskem je poslal na "Arbete-ren", glasilo švedskih soeijalistov v New Yorku sledečo brzojavko: Stockholm, Sept 15 '00. Gigantičen boj proti Zvezi "švedskih delodajalcev" se na-duljuje energično na celi Črti. Nad 150,000 delavcev se bojuje. Do sedaj še ni sprave. S pogumom in vstrajnostjo upajo doseči končno zmago, samo če jim bo dana gmotna pomoč. Lamlesekretariatet. — Predsednik Taft je zdaj na potovanju. Prepotoval bo 13—14 tisoč milj. Minolo sredo je bil v Chicagi. Sprejeli so ga kot kakšnega kronanega vladarja. Šolska mladina je morala klicati na komando hura. Na vsakih 10 do 15 korakov je stal policaj, ko se je Taft popoludne peljal po Jackson bulevardu na igrišče, da si ogleda igro z žogo med čikaškim in nju-jorškim žogarskim klubom. Ta nepotreben policajski špalir je nas spomnil na potovanje kro-nancev po Evropi. Da so policajski špalirji nekaj ponižujočega za predsednika republike, se menda Taft ne zaveda, ker drugače 'bi apotlil vso uniformirano "častno" stražo domov. Taft je na potovanju kot poli-tičar. Njegova naloga je, da potolaži razburjene duhove, ktere je poklicala v življenje colninska predloga. Na za padu so celo njegovi lastni strankarski pristaši, republikanski hudi kot zlodej na colninski humbug. Te nezadovolj-neže pa hoče potolažiti Taft. In zato potuje.Vse druge pripovedke o njegovem potovanju, ktere trosijo v svet meščanski časnikarji, so pa navadne izmišljotine. Taft je na potu kot agent za republikansko stranko. e e * — V Chicagi smo imeli minoli teden zelo nevarno družbo. Bilo je kakih 5000 tujcev iz vseh kra jev Zdrž. drž., piratje, ki si laste splošno lastnino, ki vodijo rop po dotokih privatne lastnine v korist osebni lasti. Brez števila ekzistenc so že uničili ti ljudje: pri belem dnevu zvršejejo oderuška dela in policija jih ne prime. Nihče jih ne moti na zborovanju, svobodno smejo določati o temnih in malo-vrednih načrtih za bodočnost. Gre se za bankirje, ki obdrža vajo svojo konvencijo. Teh ne moti noben varuh zakona, ker no sami "pošteni ljudje"! e e a — Kapitalistična "osebna svoboda" že zopet preganja zakon, ki določa skrajšani delavnik. Gre se za pennsilvanski po zakonu določen osemurni delavnik za delavce pri vodovodnih napravah za mesto Pittsburg. Prvi naskok na zakon je ponesrečil. Sodnik Mac-farlane je odklonil igrati ponižno deklo kapitalistom. Zdaj bodo izkoriščevalci vložili priziv na višjo instanco. Njih advokatjo bodo Svetoven pregled. o Strajku na Švedskem. NARODNO uprafcanje in socijalizem. Pod tem naslovom piše "Rdeči Prapor" z ozirom na strankin zbor moravsko-eeške socijaine demokracije, na kterem bodo prišle v razpravo važne točke glede narodnosti in tega uprašanja, zlasti glede izražanja o narodni avtonomiji in pa o nastopu, ki ga bo morala stranka zavzeti glede načel, ki se dele ali v osebnostne ali teritorialne — proti koncu sledeče: Brnska resolucija se navadno razlaga tako, kakor da izraža teritorialno načelo, to se pravi, tla si vsak narod določi ozemlje, na kterem je avtonomen. Personalni princip pa zahteva, da se organizira vsak narod tako, da obsega brez ozira na ozemlje vse člane, ki se mu prištevajo. To načelo so jugoslovanski delegati zastopali ze na brnskem zboru in vse kaže, tla se bo to načelo predlagalo tudi na letošnjem češkem zboru. Mnogo vodilnih čeških sodrugov se je namreč zadnja lota "izpreobroi-lo" na to "vero" in kolikor nam je znano, se je na dosedanjih posvetovanjih večina izjavila za ta sistem. Ako doseže osebnostno načelo v stranki splt>šno priznanje,bo to ja-ko važen korak; po našem prepričanju je to sploh edina socialistic Herman Lindquist. _ Doneske za štrajkiijoče delavce w=#fctev- narodnega vprašanja. na Švedskem je pošiljati s polnim naslovom na "Arbeteren" 28 City Hall Place, New York, N. Y. Zmaga švedskih delavcev nad zvezo švedskih delodajalcev je naša zmaga — njih poraz, naš poraz! e e * — Na Lipskem je pričel strankarski zbor 8ocialno-demokratične stranke v Nemčiji dne 12. sempt. t. 1. Zbor je otvoril sodr. Lipinski v ljudski hiši. Ko so delavska pevska društva odpela nekaj krasnih pesnic in so bili končani pozdravni nagovori, se je volilo predsed-ništvo .ki ima voditi zborovanje. Predsednikoma sta izvoljena so-druga Singer in Lipinski. Udeležba delegatov je ogromna. * e e V angleškem parlamentu so se že prepirali, čigava je zemlja na severnem tečaju. Pač komedija komedijanskih meščanskih parlamentarcev. o e * V avstrijskem skupnem proračunu se zahteva za mornarico malenkost — 275 milijonov kron. Kredit za anektacijo Bosne in Hercegovine pa 160 milijonov kron. Kmet, delavec in obrtnik plačajte! « . . — V Saltillu, Meksiko, je ljudstvo na proslavni dan proglaše-nja neodvisnosti razbilo šipe na avstrijskem konzularnem poslopju. e e — Iz Perzije se poroča, da je Abdul Hussein dospel v Luristan in se proglasil za šaha. Vlada je proti njemu odposlala pehoto ln topništvo. e a * — VGenfu, na Švicarskem, je protestiral egiptovski narodni kongres, ki tam zboruje, proti zasedanju Egipta po Angliji. Poslanec, sodr. Keir Hardie je obljubil, da se bo zavzel za stvar v angleškem parlamentu. o e * — V Chicagi se je mudil pretočeni teden Injunction Bill Taft. Kapitalistični listi so trdili, da je bil BiH sprejet kar naj sijajneje, tako je celo poročal "Amer. Slovence". Mi, ki smo v Chieagu pa vemo, tla je bila to zelo slaba si-jajnost, posebno če se pomisli, da so tvorili to "sijajnost" večino šolska deca, ktere se je nahmlilo. da so upili in delali malce špek-takla. Slabo znamenje je to za državne glave, če se morajo ob priliki obiska zadovoljiti oh otročjih krikih in vikih a la: O you Bill! — o you Injunction Bill! dočim je avtonomija na teritorialni podlagi le kompromis & tradicionalnimi domovinskimi nazori. Če Se spozna v osebnostnem načelu rešitev problema, se nam pokale, da ima današnja Avstro-Ogrska prav poseben pomen in poklic; na njenem ozemlju se ima izvršiti eksperiment, ki ima postati merodajen za narodopravni razvoj cele Evrope, morda cele zemlje. Pokazalo se bo pa tudi pri strogem študiju tega problema, da sploh ni rešitve narodnega vprašanja brez socializma, če se išče v rešitvi pravica in svoboda. Navedemo naj za danes le en moment. V brnski "Rovnosti" razlaga sodrug Tusar vprašanje, s katerim se ima baviti strankin zbor in našteva pomisleke, ki po njegovem mnenju ne priporočajo osob-nostnega načela. Sodrug Tusar živi na Moravskem, kjer je volilni zakon napravil poizkus z narodnim katastrom. In doživel je" veliko razočaranje. Vsak volilec na Moravskem ima prosto voljo, tla se vpiše v češki ali v nemški kataster. In zgodilo se je, da se je v Brnu, kjer je po oficielnih statistikah 40, v resnici 50 odstotkov čeških prebivalcev, oglasilo samo 25 odstotkov volilcev za češke volilne imenike. In na deželi se je zgodilo, da so v nekaterih občinah izginili vsi češki volilci v nemških imenikih, zato da je nemška buržoazija mogla pomnožiti svoje vrste in dobiti večino nad — nad nemškimi socialnimi demokrati. Poleg tega je že sledeči moment. Avtonomna narodnost bi morala sama skrbeti za svoje kulturne potrebe. In ker je več kapitala v nemških nego v čeških rokah, računa sodrug Tusar, da bi bilo za nemške šole več denarja nego za češke, dočim mora dane« nemški velekapitalist v češki občini nehote prispevati za češko šolo. To je gotovo resnično. Toda kaj je dokazano s tem t Češki delavci, mali obrtniki, mali trgovci se vpisujejo v nemške volilne imenike. Če se zapišejo v češki kataster, posadi nemški milionar delavce na cesto, od o-brtnika in trgovca ne kupi za vinar blaga več. Njegova gospodarska moč je večja od vsega nacionalnega idealizma. Kapitalizem ne gospoduje le na strogo gospodarskem, ampak tudi na nacionalnem polju, kakor gospoduje na kulturnem, na političnem. Od ka-pitala odvisno ljudstvo bo kapitalist lahko tiranlziral. naj se izvede deželna avtonomija, naj se lealizira državno pravo ali pa naj se sklene kakršnakoli narodna avtonomija. Proti nadvladi kapitala sploh ni zdravila; terorizem kapitalizma se tla odstraniti le z odstranitvijo kapitalističnega si", stoma. , Dokler more nemSki kapitalist iztiskati ogromne nad vrednost iz tlela čeških, slovaških, slovenskih delavcev, ga ne bo mogel živ krst preprečiti, da bi ne dajal šulfe-rajnu, Sudmarki, Ost mark i itd. bogate podporo. Pa tudi ne bo mogel nihče prisiliti slovenskega kapitalista, tla bi podpiral slovensko šolstvo, slovensko umetnost itd., če noče. Usoda narodov je odvisna ud muh posameznikov. Resnična narodna avtonomija, to se pravi taka organizaeija, v kateri bi res celota naroda po svoji skupni volji mogla odločevati o svoji, to se pravi, o narodni usodi, je mogoča samo z odstranitvijo kapitalističnega sistema. V eni tovarni dela danes lahko pettisoč, desettisoč slovanskih delavcev. Lastnik, edinee, pa jo Nemec. In vse bogastvo, ki ga izdeluje desettisoč Slovanov, bo prišlo nemškim namenom v prid, ker nima teh desettisoč ljudi nobene druge pravice," nego delati in molčati, edinec pa lahko razpolaga po svoji mili volji z vso vrednt>stjo, ki jo je vstvarilo de-setttisoč ljudi! Teh desettisoč ljudi bo šele takrat lahko govorilo, kadar bodo sami razpolagali s svojim delom, torej kadar bo socializem tam, kjer je danes kapitalizem. Teh in drugih in tretjih desettisoč 1 juti i bo narod šele takrat lahko štel. kadar zmaga siv cializem. Za male narode ni nacionalne rešitve brez socializma. CARJEVI BIRIčl. Beli car, slovanski car, očka, batjuška, je zopet v Peterburgu. Vrnil se je s svojega potovanja po "Evropi", katere se njegova noga skoraj dotaknila ni, kajti car vseh rabljev se še po morju ni upal peljati, če ga ni spremljala cela mornarica spredaj in zadaj. In če se je barka krvniškega carja morala približati suhi zemlji, so bili na obrežju mobilizirani celi vojni zbori, med katere se za nič na svetu ne bibil smel pomešati civilist. Tako se je vozil poglavar največje države v strahu in trepetu po tujem morju in je bil vendar vesel, da je vsaj za par tednov ušel iz svoje "ljubljene" domovine, kjer se mora ustrašiti vsake skatljice sardink in vsake kolesarske piščalke. Na tem strašnem slovesnem potovanju so ga pozdravljali glavarji Nemčije. Francije, Anglije in meščansko šasopisje je natisnilo vsako besedico naštudiranih govorane in jo poročalo o vsaki čaši šampanjca, ki se je popila pri banketiranju. Narodi pa so sprejemali gospoda Nikolaja Holštajn Gotorp Romanova s kletvami. Veličanstvo jih ni slišalo, zakaj vmes so stale široke vrste infanterijskih in ka-valerijskih polkov. Vendar jih je gosptnl Miklavž moral čutiti; saj se ni upal v bližino. Takrat pa kletve večinoma še niso veljale Nikolaju osebi, temveč Nikolaju simbolu. Krvniški zistem, ki ga predstavlja car vseh Rusov, je bil predmet splošnega ogorčenja, mož sam pa je veljal skoraj povsod za slabiča, ki pač trepeče za svoje življenje, sicer pa nič ne ve, kaj se godi v njegovi obširni državi, zlasti ne. kaj počenjajo njegovi policaji in sodniki. Ta dolgoletna bajka je sedaj pokopana. Smrtni udarec ji je prizadel Bureev. ki je razkrinkal Azeva, Hartinga. Landesena. Bo-rowsko in zistem ruske tajne policije sploh. Doslej se je redno po-kazovalo, da je Burcev temeljito poučen o teh razmerah in da so mm lahko verjame. Zato je tudi popolnoma verjetno, da so njegove trditve o carju vseskozi resnične. Burcev pa pripoveduje, da so Nikolaju natančno znane vse hudobije tajne policije, vse pro-vokacije, vse špionstvo, vsa podla izdajstva, vse krvave sodbe. Za carja se vodi poseben dnevni zapisnik, ki je seveda tajen, iz kate- n-gii S« l»;i o|| poueuje «, Vsoh dogodkih. Bledi Miklavž torej ni nevedno orodje y rokah birokracije, temveč sam vrhovni glavar tajne policije i začetnik njenih hudodelstev. On je na Kuskein to, kar je bil Abdul Ha mid na Turškem: Največji sovražnik, zatiralec in morilec svojega naroda. S tem se izpromeni marsikaj v sliki Rusije, katero si je doslej stvarjalo ljudstvo v Evropi. Na vsak način si bo dobro zapomniti, da vlada groza na Ruskem po ea-rjovi volj i in tla je batjuška odgovoren za vsa uradna hudodelstva. Kri ga ni slučajno pobrizga-la .ampak sam jo je prelival, ve-doma in namenoma. To jo trefra vedeti, da se prav razumejo boji v Rusiji. Senzacionalno in za rusko tajno policijo strašno je še eno odkritje Burcevs, ki je skoraj tako važno kakor razkrikanje Azeva. V Šar-lotenbnv gu pri Berolinu živi neka Jenaja Jučenko. rojena Gern-gross, ki je bila mnogo let član revolucionarne ruske stranke. Njo označuje Burcev zdaj za orodje ruske tajne policije. Že pred daljšim časom je Bureev trdil, da je ta ženska policijska agentka, toda ker ni bilo jasnih^ dokafcov. ni re v o 1 ue. i onarai~=- -~=sl odbor nastopal proti njej. Pač pa je dovolil Bureevu, tla sine na svojo odgovornost preiskati stvar in gledati, kako jo dokaže. Bureevu se je naloga popolnoma posrečila : potoval je v Berolin in tukaj je pripravil Grengrossovo, da mu je v svojem stanovanju in v kavarni pred pričami priznala svoje zveze s policijo. Tri ure jo je Burcev zaslišaval kakor preiskovalni sodnik in končno je izpo-znala. da ji ne pomaga nobeno u-tajevanje, nobeno zavijanje, nobena laž. Tedaj je priznala: "Da, jaz sem izročila vaše prijatelje policiji. Jaz sem onemogočila vaša podjetja." Ko se je potem spomnila na svojega sina, se je razjokala . . . Petnajst let je bila Gerngrosso-va v službi tajne policije. Pefc najst let je varala člane stranke, v kateri je bila vpisana. Sama je organizirala celo vrsto atentatov,, da je potem izdala udeležence. Njeno hudodelsko delovanje se je začelo že leta 1894. ko je bila šele 28 let stara. Vse, kar je mogla izvedeti o svojih sodrugih, je naznanjala policiji, od katere je dobivala mesečno plačo. Izdala je med drugim Raskučinovo zaroto proti carju in da bi se otresla vsakega suma, se je dala obsoditi na 11 mescev ječe. Tako si je pridobila neomejeno zaupanje med revolucionarji, katero je potem izrabljala brez vesti in srca. Leta 1906 je šla v inozemstvo, tla bi baje nakupila orožja za revolucionarje, pa je denuncirala policiji vse voditelje gibanja. Leta 1907 je sama organizirala atentat na vrhovnega policijskega načelnika Reinbotta v Moskvi. Sama je v gledališču pokazala mladi Sluini Frumkinovi prostor, odkoder ima streljati na Reinbotta in prav na tem prostoru jo je policija aretirala. Še letos je na poseben podel način izročila policiji skupino revolucionarjev, med njimi svojega najboljšega prijatelja in njegovo bolno ženo. . . Na tak način vzdržuje carjeva policija cerjevo samovlado. Tako se izvršujejo najstrašnejša hudodelstva pod plaščem zakona. Ampak priti mora na dan, ko se zruši ves ta zločinski zistem in se ruski narodi rešijo Azeva, Hartinga, Borowske in Jučenko in vseh Stoljipinov in Nikolajev. Kdo ne bi želel trpinčenemu narodu, da bi doživel čimprej ta dan svoje slave in svobode?! "Rdeči Prapor". Za Chicago in okolico sta naša zastopnika Mike Kulovcc in John Jereb. PROLITARIC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Laataik la iadajaUlJ. Jsfatlevaaska delavska tiskovna drsite v Chiufo. IN. Hir^uu Za Amirico $1.90 u c«lo leto. 7Sc m j pol leta. Za Evropo 12 m calo Uto, $1 m pol uta. 1 Oglasi pe /Vi tpr*m*mbi bitalii<'m y4 p*i«3 *o««fa »a«aaat(i tudi STA Ml *usi<>t PROLETARIAN OvMd and published Evsav Tubioav by Seats Slavk Workmen* Publishisf Com pes y Chkafo. nllaek. Oltjsilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki. Joe Jesta. President; John Petrlch, Secretary; Prank Mladič, Treasurer. {uasCBimoM k ATM; United StalM and Canada, 1.30 a year. Tic lor half yaar. Foreign countriai %2 a year, $1 (or half year. advbbtisino bats* on agr«aai«at. NASLOV (ADDRESS)! "PROLETAREC" 1802 So. Centre Ave., Chicago, 111. Si kaos.*) Piše Drskar. (Konec.) fcM Rekli smo že .kako stojimo z ozirom na izobrazbo, s spoznanjem samega sebe in družbe v oči-gled dejstva, da se kvasi o svobodomiselnosti, o socijalizmu in na-prednjaštvu? Vsakdanja praksa ne daje tistega spričevala, kakršnega bi radi imeli. Ravno narobe je. Spričevalo je za nič; ampak na to se ne gleda, kako govori spričevalo, glavno je, da se zadosti hrepenenju in želji. Od kod to? Kje so dokazi in v čem se zrcalijo, ali bolje: od kod -Izvirajo ta slaba spričevala, kte-rih utajiti se ne da? Oglejmo si jih. Prvo -slabo spričevalo je v trditvah posameznikov o 'kšajtnosti'; hoče se biti 'dost kšajt' zase.To je pa zelo slabo, ker človeka zavira v napredku iz kaosa. V tem slučaju se postavlja v službo domišlijo mesto resničnost in se neguje površnost — kaos, mesto prizadeva-vanje po jasnosti. Seveda se da to opravičiti, če ima človek dobro voljo lotiti se uka, kteri ga ima voditi iz kaosa, iz vsakdajne "kšajtnosti" v jasnost. Toda sedaj pride najvažnejše uprašanje, namreč kako je to prišlo kar tako, čez noč, da so 45% naenkrat postali tako svobodomiselni in taki naprednjaki? Ali se je teh 45% izobrazilo v velikih slovenskih sacijalističnih organizacijah, ktere je — recimo organiziral lastnik novodobnih svobodomiselnih sredstev, Konda — mogoče njegov tast Mayer? Ali je toliko jasnosti in svobodomiselnosti, kolikor se jo hoče sedaj po imenu uveljaviti — zajelo tistih 45% iz velikih slov. javnih knjižnic, ktere jek— recimo osnoval po širni Ameriki znani "rodoljub" in šifkartaš Sakser? Ali je mogoče na vse to uplivala družba sv. Cirila in Metoda, za ktero se čujejo zadnje čase glasovi iz New Yorka? Ali so mogoče to provzročile bukve družbe sv. Mohorja? Mogoče Grofica Beračica? Blaznikova pratika? Lurška voda? Celjske kaljice? Črne bukve? Trinerjevo vino? Amer. Slovenec? CI. Am.? Glas Sv.? Glas Nar.? Glasnik? Odgovorov na ta uprašanja ui potreba, ker odgovarjajo sama zase. Cela uganka se namreč suče le okoli imen. pod kterimi naj bi se delalo kšeft. Verski trg med amer. Slovenci je bil namreč že prenapolnjen z verskimi trgovci in me-šetarji; treba je bilo torej novih besed, ki so prilagodne novemu duhu časa. Ta nov duh je indu-strijelna svoboda, gospodarska svoboda; — pravzaprav je to krik po rečeni svobodi. In glej, takoj so pritekli kupci in mešetarji, ki so takoj pripravljeni prodajati in , kupovati svobodo, svobodomišlje-nost, socijalizem in naprednost. Oni niso šli na semenj z blagom, s predmeti; niso postavili šotorov; niso šli agitirat, organizirat, poučevat o sistemu današnje družbe, o nje krivicah, o sistemu vladanja, o politiki, o razrednizavedno-sti i. t. d.; niso šli ustanavljat bogatih knjižnic, ampak fehtat so šli v narodu za kamnite spomenike, za cerkvene turne, za sokol ske trakove, za narodno mufteniitvo, t>rav take kot delajo to verski kramarji mešetarji. Razlika med takozv. narodnimi in verski mi kupčevalci je le v tem, da verski zidajo cerkve in postavijo šotore brez predmetov, narodni zidajo pa sebi hiše, v kterih napajajo narod s praznimi frazami, da sami žive tiin bolje; sredstva to no politična, pa drže za svojo reklamo.Tragikomično pri vsem je naposled le to, da se rojaki, ki žive v kaosu tako potegujejo za le teh privatna podjetja. • • * . Kil«, čitateljev i/ oddelka 45%, ki se bo čutil prizadetim, bo brž dostavil: Ta Drskar ne piše logično, ali pa hoče le s to le tožbo vzbujati posornolt na čitatelje "Proletarca", kajti če ljudje niso izobraženi in sploh: — Če v Ameriki še ni potrebnih kujižnic, delavskih organizacij i. t. d., potem tudi ni zameriti kaosu če se naziv-Ije, danes tako, jutri tako in če ni dosleden v svojih uačelih. L)a, resnica je to, da širšemu kaosu ni zamere vsled njegove nedoslednosti v praktieiranju svobodne misli In napredka pa socija-lizma; obsojati pa je tiste, ki se postavljajo narodu na čelo za voditelje svobodoiuišljenosti, ker le ti so odgovorni, da se ne vrši napredek kaosa k jasnosti neovirano. Da se ne bo reklo, da ni dokazov. Evo jih: Pred leti je slov. soc. organizacija v Ameriki organizirala nekaj klubov, z namenom, za pričeti praktično delo v kulturnem in političnem oziru v Ameriki živečih Slovencev. Ker so pa ljudje iz kaosa, ki oskrbujejo "Glas Sv." videli v tem bizniss. so enostavno udarili po mešetarski po tem delu, češ, če ne mi — tinti vi ne. Njih načelo, osebne inieijative je bilo: "vladaj ali vniči." Začelo se je napadati organizatorje, njih delo, in tiste, ki so spadali k klubom. Eni, ki so bili šele začetniki pa niso mogli biti na jasnem kar čez noč, kdo ima prav, zato so namen za vstop opustili. Nastala je zbeganost — in to zbeganost, zmes — so brž krstili pri G. S. za svobodomiselnost. Sami niso hoteli delati organizirati — ker ni nič v tem; drugim pa uiso dali. Da so pa svojo lenobo opravičili in pravi namen prikrili, so pa začeli na ves glas kričati hura za svobodo in svobodomiaeljnost, —« in hura! je bil odmev "kšajtoveev" iz 45%. Tako se je ustvarila potreba za anonriranje velikega napredka za svobodo — svobodo fraz; tako se je ustvarila zmedenost, ktera sedaj — lahko rečemo, vlada. V okrilju take vlade, ko je treba na vseh koncih pojasnil in naglih odgovorov, pa ni čas ugoden za organiziranje. V takih časih vspeva najbolje ščuvanje, de-nuneijanstvo, vohunstvo, laž, obrekovanji« in blatenje. Jasnosti naloge v takih časih je je, da odbija napade in čisti vodo. ktero meša nasprotnik z namenom, da bi laglje v nji ribaril. Za organizatorično delo je treba miru, reda in sistematičnega dela. Tega pa tako dolgo ni mogoče, dokler ne preneha od strani kaosa načelo: "vladaj ali vntfuj," ali tak«) dolgo, dokler ne porazimo tiste, ki vzdržujejo stadij (stopnjo) kaosa na višku. Prvo je odvisno od unih, drugo od nas. Nikakor pa se jasnost ne sme umakniti kaosu iz sedanjega po-zorišČa kot premagana, temveč kot napredovalka Če že ne zmagovalka svojih načel, ki se zrcalijo v resnični svobodomiselnosti, socijalizmu in kulturnemu delu med slov. delavci v Ameriki. Naš bojni klic naj bo: jasnost bodi prva! v obrambo. •) Pomeni zmes. Vse, kar obstaja v naravi, ima svoje prijatelje in nasprotnike, prijatelji vzdržujejo — nasprotniki podirajo. To je naravni zakon — t*ko je in tako obstaja. Poglejmo drevo. Zemlja ga redi, soln<*e"T?lt-i*iivlja. Vihar ga skuša podreti. A drevo se mu upira. Do tal se maje deblo — a čim večji sila, tem večji odpor. Jcdnako je v organizacijah. Vsaka organizacija ima svoje ideale in cilje v svojem programu. Program je plan, v kterega izvršitev se začne delati. Organizacije so sicer produkt kulture, otroci vsegamočne človeške misli, ktere možnost je neomejena. A kljub temu je podvržena popolnoma tistim zakonom, kakor stvarstvo, kterega je rodila narava, t/na svoje prijatelje in nasprotnike. Pri- jatelji delujejo, nasprotniki podirajo. no izmed uajmogočuejših o-rožij zaUbstanek je borba. Borba krepi ja*ni pojme, ozdravlja slabosti in druži v skupine. Borba je potrebna, ker je naravna. Boriti se mora vse v naravi: kar obstaja, se bori od najnižjih vrst do najvišjih. Bori se posamezno iu v skupinah. Borba posameznih ali borba skupnih stvarij — namen je veno jedtiak — gre se za obstanek. Ni ga torej v naravi razvoja, kteri bi se razvijal brez protiail. Ni ga človeka in ni organizacije, ktera bi mogla obstajati brez boja. In boji najhujše vrste se vrše vedno tam, kjer je na razpolago najvišje orožje — človeška misel. Organizacija je skupina posameznikov. Pogoji, kteri veljajo za posameznike, veljajo pravtako za skupine. Naša soeijalistična organizacija je tudi skupina in veljajo zanjo natančno tisti pogoji kot za druge skupine. In borba, ktero mora voditi ona za svoj obstanek, je večja in mogočnejša, kot je bila sploh kdaj borba kake organizacije. Naši nasprotniki imajo po-leg jednakega orožja — nvisli — še druge ugodne pozicije: sedanji sistem. To je siečr gnjila tradicia srednjeveških časov — toda ljudje so zrastli v nji. Premišljevali niao nikdar, ali je pravilna ali ne. Ker je tukaj, so se jo oprijeli kot nekaj naravnega, kot nekaj taeega, kar mora obstajati. Imamo torej poleg načelnih nasprotnikov še tradieijonalne. kteri so pa prav tako nevarni kot prvi. Čital sem že v par številkah o-pomin sodruga Moleka: da naj ne zapravljemo zlatega časa. Borbe, ktere vodimo s Svobodaši. pomeni pri njemu zapravljanje zlatega časa. Poziva, naj pustimo vse drugo in naj se borimo samo proti kapitalu in načelnim nasprotnikom. Jaz čitam večinoma vse liste in zasledujem pazno vsako gibanje. Rekapituliral sem vse, da bi našel f:ako zapravljanje časa — a našel nisem ničesar. Pač pp sem našel vseskozi opravičen in potreben boj. Sodrug Molek se mi zdi preide-alen; zato je zagrešil v svojem pozivu taktično napako s tem. da podcenjuje nasprotnika. To je nevarno. Takim napakam so podlegli že posamezniki in cele skupine. Ljudi, kteri so stali navidezno že v naših vrstah a so zdaj zagrizenejši kot naši načelni nasprotniki .se ne sme podcenjevati. S takimi je treba obračunati in sicer temeljito. Naj ne misli sodrug Molek, tla se je vodil boj proti d vem ali trem osebam, ktere sede v uredništvu G. S., Nikakor ne. Boj se je vršil proti zastrupljenju javnega mnenja, kterega skuša zasejati imenovani list. Lepo je pozivati na borbo proti skupenmu sovražniku: to je načelnemu in tradicionalnemu. Anrpak pred vsem moramo izčistiti naše lastne vrste, v ktere so zašli indi-viduji, k ter i m ni bilo nikdar za stvar, pač pa le za profit. Mi dobro Vemo, kje je naš skupen sovražnik. On je dobro zabarikadi-ran v svojih trdnjavah. V teh* nas bode tudi pričakoval. Začeti proti njemu boj, kot smo ga začeli proti Svobodašem, bi se reklo metati bob v steno. Dokler bode imel trdnjave v dobrem stanju, bi bil vsak jednak boj neuspešen. Kadar mu poderemo trdnjavo — sistem časa — potem pade sam od sebe. Za nekrat se moramo zadovoljevati z osvojenjem manjših pozicij — ker nas je še malo. Ko padejo te — potem pridejo velike same od sebe na vrsto. Mogoče se bode zdelo to komu malenkostno — pa ni. Bolje je, da pomnožimo svoje vrste za par ljudi j, kot pa da gubimo čas z na-skakovanjem trdnih pozicij. Če se borimo, zajedno tudi delamo. Boj daje nove snovi — v boju se ličinko, kako se najuspešnejše deluje. Če je sodrug Molek misli, s svojim pozivom, da smo zapravili čas, potem gotovo ne sodi pravilno. Borb«' za naše cilje so tudi delo — in celo važno delo. — In če se zdi sodrugu Moleku ta borba malenkostna, naj pomisli samo jedno: socijalizem je tako naraven a vsled tradicij tako revoluei-jonarna misel z ozirom na vladajoči sistem, da se moramo boriti skoro za vsakega sodruga poaebcj, če hočemo, da se večajo naše vrste. Ljudje so resulat vzgoje in družbe; zato jih moramo pridobiti v sedanjih *čaaih le na dva načini: Narayno nadarjeni zapazijo sami krivice v sedanjem sistemu ter se nehote priližujejo socijaliz-4 mu, druge je pa treba učiti — povedati mogoče stokrat, predno se jim začno odpirati oči. Zadovoljujmo se za enkrat s tem, kar je mogoče doseči v danih razmerah. Toukajšnega gibanja ne smemo primirjati z Evropskim, ker tukaj smo še v povojih, taui pa padajo že centralne trdnjave. Zato pa popolnoma odobravam taktiko 'Proletarca' in vidiiji, da uspešno deluje; i dosedanjim bojem si je pridobil marsikterega sodruga, zajedno je pa sčistil iz svojih vrst dozdevne socijaliste, kteri so bili vsled svojega javno povedanega socialističnega prepričanja samo ovira vsakemu napredku. Pozabiti ne smemo, da je soeijalizem prekrasna, vzvišena misel, ktera je do zdaj največ trpela od tistih, kteri so bili za parado njeni pristaši, v resnici pa jo niti razumeli niso. Tudi jaz vzklikam: ne zaprav-Ijajmo zlatega časa z nepotrebnimi opomini, ampak delajmo. La Salle, 14. septembra 1909. se enkrat od nekod. "Vemo tudi, da se je ta boj izcimil iz osebnih konfliktov .v S. N, P. J. in vsak poznejši večji izbruh datira s kakšno konveneijo omenjene podporne organizacije.' Tako piše sodr. Molek v zadnjem "Proletarcu". Čita se gladko, razume se fra-zasto in pozna se, da ni logike v tem odstavku. Saj sodr. Moleku bi moralo biti znano, da'je "Prcletarca" rodilo načelno nasprotstvo. Ali ni g Konda vrgel dopis sodr. Simona Kavčiča ošabno v koš, ker je kritiziral vseslovensko slavnost (piknik) v Chicagi, na katerem so sodelovala tudi klerikalna društva? Ali meni sodr. MoU'k, da je po taki moral i čn i klofuti bilo še mogoče smatrati "Glas Svobode" za glas svobode, dokler lastuje ta list g. Konda? Sodr. Molek se dela tudi naivnega, kar mu nič ne pristoja. Vzlic svoji naivnosti v javnosti pa le ve, da so kasnejši boji med "Glas Svob." in "Proletareem" na ' Proletarčevi' strani imeli gospodarsko in načelno podlago. Ali niso v "Glas Svob." zagovarjali vse nerednosti, ktere so zvršile posamezne osebe v starem odboru? Mar naj bodo socialisti take pohlevne ovce, če vidijo in če imajo dokaze, da se je denar zapravljal in poneveril, ki je bil last vseh društveni kov, da molče o vsem?? To bi bili res fini socija-listi! Ali je tak list še načelen, ki priporoča demokrate in prohibicioni-stc. dva meščanski stranki, potem gre pa njega lastnik prosit k o-srednjemu odboru ameriške socialistične stranke za .$2n-*go iu fino smodko. Na obli mu je poznalo, da je truda bi najraje leg«*l v posteljo. | bile le napolodprte, leva wu je pa visela leno ob guv ;u. l*o njegovih možganih so Žale razne misli in načrti. . Jr tudi poluglasiio zaklel. Bitje se je pa čul globok vzdih odmeval po sobi kot klic ob-človeka, ki išče pomoči, zadnji načrt, kterega j« v Jfizdelal tast. ni vspel, jf^ obupal, da proderejo kedaj ©vi malopridni nasveti med takimi delavci in obrtniki v iki. Videl je, da se mu po-i ladija pod nogami, da ga ieajo polagoma tudi njegovi bni prijatelji. lW je proč !" je spregovoril i s seboj in trudno je naslonil vo nazaj, v duhu je pa gledal je življenje, odkar je zašel na [ovnjasko pot. Ljudje, ktere osleparil v Kaliforniji in Colo-[i ho prihajali v dolgi in nepre-dni vrsti. Oblečeni so bili v l0, in sredi sprevoda so nesli li?a, ki je ležal na trebuhu v t vi, zadaj na glavi, mu je pa ala globoka in strašua rana kteri so šli tiho in molče mimo >ga. drugi so mu zopet žugali s itmi, a tretji so ga zopet kleli kazali so na svojo, oguljeno leko in prazno- listnico. V spre-iu so bili starčki, krepki mo i in fantje, stare ženice, zala Ideta in bosonogi otroci. Nekte so imeli v rokah molitvenike, dolge rožne vence, ki so segali Hraj do tal. Sredi sprevoda so nesli na visokem drogu ne kšno štandarto, ki se je naglo t moderni električni oznanjeva-i, ko so prišli bližje, spremeniva k us UfiiManeg^HL paplrja: na Mem je bilo Čitati £fiii> sauiO b«-jo: "Šmir". Za temi je kora la dolga vrsta delavcev. Bili so darji, ki ob težkem delu vsaki ii vagajo svoje življenje globo-\ doli pod zemljo za kapitaliste, ded težkega in napornega dela n so bili životi upogneni, njih fazi pa upadli in bledi, vsled tbega in zaduhlega zraka v rud-kih. Sredi svojega krdela so no-i tablico s napisom: 44Proč z asom Rokovnjaštval" Njim so sdili delavci iz jeklarn, topilnic, repki možje, kterim mučno in človeško delo koplje prerani Sob. Nosili so štandarto: Ro-»vnjač je nas preslepil, da je alenik. Dali smo zadnji cent iz svojega >pa. rokovnjač je pa imel 17 ti >č dolarjev na banki. Proe z rokovnjačem!" Za njimi so korakali- rokodelci: [>vači, mizarji, strugarji, čev-arji, krojači, kleparji, kolarji, iojniki ,peki itd. Nosili so rde t bandero, na kterein je bilo či-iti:44Zavedamo se! Med nami ni rostora za sleparje in rokovnja-i!" Za temi so prišli mali obrtniki: pstilničarji, prodajalci jestvin, bleke, perija, obuče itd. ' Sredi ete je plapolala zastava z napi-»m 4 4 Mi ne oglašamo v Glasu lokovnjaštva." Tako je prihaja-i četa za četo delavnega Ijud-tva. vsaka četa je imela svojo Undarto, bandero ali zastavo s rim i rn i m napisom. Vsi napisi so >a bili proti slepariji in Glasu Ro-tovnajštva. Nakrat se je« pretrga I dolga vrsta mimo korakajočih h v daljivi se je prikazal oblak pahu. Zet se je oddahnil, ko so [ginili spred oči ljudje, ki so ga i napisi spominjali na njegovo vi-lirno in rokovnjaško življenje k. preteklih in sedanjih dni. O-Kril je svoj blaziran obraz proti ►blakn prahu, ki je prihajal bli-in bližje. Začulo se je od da-bobnenje stroja in škripanje sukajočih koles pa cestnem enju. Prikazal se je avtomo- V njem je sedel advokat z iivim obrazom, v fraku in kla- V rokah je držal pa{>ir, na irem je bilo že Čitati od daleč: bmiloMenje po najvišjem urad-bi republike.* * Zotu se je zjasnil obraz in na- fal v zmagonosen usinev.Gledal | zopet na cesto. Iz daljave se je ičtilo zopet korakanje ljudi, niti se prikaže majhna četica i.Oblečeni so bili fino in akrb-. Imeli so ostrižene in porezane frte na rokah. Le noht na meje bil tako dolg in Špisast, je bil podoben roglju na gnoj- nih vilah. Počesani so bili tako kapitalistična človeška družba, skrbno, Ha bi navadeu človek mi- Kdor je čital uvod k tem črtam in slil, da so šteli lase, ko so česali če zna čitati, me je tudi razumel., p reč o na glavi. Njih uoge «o tiča- Kdor pa vzlie temu ni razumel in j le v lakaatuih čevljih; hlače so pa svojim ožjim prijateljem rekel, i imeli priv;hane, da je lahko opa- da ae ga v 44 Proletareu" napada zil vsakdo, da nosijo pisana no- nesramno, naj pa zapiše na rovaš gaviee. Ta četiea je imela dve svoje kratke pameti če se mu da-štandarte: "Živel Glas Rokov-Ines njegovi ožji prijatelji posme-njaštva!M — "Klanjamo se moj- hujejo. stru rokovujačev. Bog ga ohra-i Po uredništvu sem zvedel, da ujj»» !se zanimajo prijatelji in nasprot- niki "Proletarca", kdo je pisal te črte. Potrpite! Ko bom priobčil Zet je vzdignil roko, da bi Četici podelil svoj rokovnjaški blagoslov. A vznemirila ga je nova prikazu in npalovzdiguena roka je omahnila, oči so se mu izbu-lile. Prihajala je ženska. Za njo so korakali zopet vsi, ktere je osleparil tekom svojega življenja, ia njimi pa ' nepregledne vrste delavcev. Bila je boginja svobode. Nosila je prapor, ki je plapolal ponosno v zraku. Na njemu je pa Idiščala ena beseda v zlatih črkah: "Socializem". * Zet se je zganil. 44 Kam naj bežim? V staro domovino?" je govoril glasno. Omahnil je s stola in se probu-dil iz težkega sna. Pogledal je plaho okoli sebe, pograbil je sveženj bankovcev in bežal, da se reši teh pošasti j. • • < * Črte, ktere sem napisal pod naslovom "Svobodaši v pravi luči", niso nič druzega kot zaznamki iz življenja ameriških Slovencev, ki nimajo druzega namena, kot v kratkih besedah osvetliti karakterje, kakršne je vzgojila današnja človšeka družba. V nas Slovencih je še vkorenl-njena misel, da se mora v črtah, povestih in romanih slikati le dobre karakterje, kot bi bili Sloven ci sami angel ji, ne pa navadni ljudje z dobrimi in slabimi lastnosti. Mi imamo med seboj naj stotine zetov, tastov, Kubicev ini Krvosesov. Narod vzgojiti je pa mogoče, če se piše resnico, če se v "pripovedni besedi slikajo karakterji takšni, kot so v narodu. Tu se ni treba ozirati na tehniku pri sestavu pripovednega spisa, ktero zahtevajo vedno kritikastri, ki poznajo življenje naroda le skozi očala. Narod občuje med seboj breztehnike; človeške drame in romani se v človeškem življenju vrse brez umetniško dovršene tehnike. Sploh so pa Črte, ktere sera pri-' občil zdaj, le nekakšni zapiski, naglo na papir vržene slike, ki so imele služiti za večje pripovedno delo, ktero pišem in ktero prič-neni priobčevati najbrž po novem letu, ko bo končano do polovice, če mi bo v to privolil moj kratko odmerjeni čas. Priobčil sem te črte, ktere sem napisal v naglici, ker so to zahtevali čas in razmere. Kdor je pa našel svojo sliko, svoj karakter v teh črtah, mu pa nemorem pomagati, če se jezi. O-gihal sem se imen, ktera so v navadi v našem narodu, ker se mi ni šlo za pribiti gotove osebe v javnosti na steno, ampak za pokazati, kakšne ljudi je producirala pripovedno delo, se bom podpisal- s polnim imenom. Dotlej pa, Nihče. Naši zastopniki. grenko vino tisto zdravilo, na katero se lahko vedno zanaAai. Uživati ga začni, bržko zapaziš, dal ne moreš jesti toliko in s tako slastjo kakor navadno, da ne čutil prijenoati po jedeh, da se lah-j ko utrudiš, da ti je spanje moteno, da si nervozen. V lekarnah. Jos. Triner, 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago, III. *7 ID I ^t0** ^ ▼ CkiMfi ai 1 U^UK! Ueift mesa kot v atari d orno rimi. ............. 1 1 1' ■■ je zmota I Pri meni ae dobi: domače klobas«, domače tabo meso, ftlvs kokoši čiste kokoil in meso vse vrsts. Cene nsjniftje, blago najbolj«. ifnTATST. LACKOVlO, 376 W. 18tU St., Chicago. Slovencem in Hrvatom! Ste že obnovili naročnino "Pro-letarca"? — Če jo še niste, stori-1 te to takoj, da se Vam ne ustavi j lista. isdelujemo p po najnovejšem kroju. Unijsko delo; trpetoo in UUlCItC) v talogi imamo tudi mans druge potrebščine, k epa. dm ji v delokrog oprave — obtok. Pridite in oglejte si našo izlošbo Z vsem spottovanje« La Salle, 111.: John Puček. Conemaugh, Pa.: Frank Podboj. St. Louis, Mo.: Vinceut Cain-kaf. New York-Brooklyn: Feliks Kramaršič. Johnstown, Pa.: Math. Gabre-nja. Colorado City, Colo.: Drag. Po-gorelec. Chicago, 111.: Mike Kulovec. MATH. VERTAClC, Box 107, Rockland, Mich, sa Rockland in okolico. Jakob Dolenc, Box 3, Willock, Pa. John Mesojedec, Box 337 Davis, W. Va. Frank Črne, Cleveland, 0. Kdor želi biti zastopnik lista od naših sodrugov naj ns^i to naznani, da mu pošljemo pohotne knji žice. «« ZANIMIVA BRO&URA Kako so nastale vere in bogovi?" se do^>i odslej za polovico znižano ceno, t. j. 15 centov en izvod, pri izdatelju Ivanu Kaker, nova štev. 1922 (ne več «29!) Laflin St. Chicago, 111. Vsak v resnici naprednomisleč delavec bi jo moral čitati. 1ST Listu v podporo. Iz Conemaugh, Pa. je poslal sodrug Podboj $2.80 listu v podporo darovali so: Po 25 ct.: A. Gabrenja, F. Skufca, P. Zabuko-vec, J. Pavlovsčič, J. Kocijan, J. Draksler, N. Šušeršič, J. Bricel 15 ct., A. Š mi gone 10 ct. S. Zabric 30 ct., F. Podboj 50 ct. V Colorado City, Colo, sta d a nival a : Josip Boje in Frank Pogo-relec po 25 ct. Hvala vsem skivpaj. POZOR SODRUOI! Hrv, Radnički Pjevački zbor "Sloboda" in tamburaško društvo 44Sloga" priredita v soboto dne 25. septembra veliko jesensko veselico z bogatim programom, na kteri naj ne manjka nobenega slo venskega socialista! NAZNANILO Kot je aploAno znano je aedaj v Chicagi nov aiatein hišnih številk, vsled tega ieliui naznaniti občinstvu, da je Sodrugil Priporočajte hrvatakim delavcem '4Badnlčko Stražo", edini hr-vataki socialistični liat v Ameriki. Naročnina $2.00 na leto. Naalov: 006 Bo. Centre Ave., Chicago, 111. mMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Halo, Johny! Kje ai pa bil včeraj? Saj veš kje, tam kjer je največ zabave. Ali še ne veš da je največ zabave v GOSTILNI. John Košiček, 590 So. Centre Ave.. Chicago, 111. Aka hočeš dobro naravno vino piti, oglaai ae pri JOS. BERNARD-U 620 Blue Island Avenue Telefon Canal 842 CHICAGO izkušeni fotografist, kterega prostor je ustanovljen 1883 leta na Blue Inland Ave., in voglu 14 Pl. Še vedno na istem mestu pod novo številko 1438-1440 Blue Island ave. Ob tej priliki se zahvaljujem si. občinatvu za cen j. naročila in se priporočam tudi za v bodoče. S poštovanjem W ILK E, 14381440 BLUE ISLAND AVE, CHICAGO. TBLEFON CANAL 287. USTA NOV IaJBNO 1883. ................................................... Pri njemu dobiš najbdlja kalifomij-aka in importirana vina. * Najboljše in najfinejše obleke so po nizki ceni na prodaj pri H. SCHWARTZ, 16—18 N. Halsted St., Chicago. Velika zaloga klobukov, čepic, čevljev, perila in kovčekov. Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo. Telo ti naznanja. Kdor obrača le nekaj pozornosti svojemu telesu, ne bo nikdar zgrešil najmanjše nerednosti v te-leanih opravilih. Potem lahko mirno živi in v mnogih slučajih prepreči resno obolenje. Najpogost-nejše nerednosti se pojavljajo v prebavilih, a najnavadnejši sta izguba slasti ali kaka neprijetnost po jedi. Telo ti po teh znakih naznanja, da je pomoč potrebna, in odvisno je samo od tebe, ali si hočeš ali nočeš pomagati. Prav dobro veš, da je v takih slučajih Trinerjevo ameriško zdravilno Rabite premog? Rabite drva? Ali se selite? To vam najboljše in najhitrejše preskrbi FRANK UDOVIC, EKSPRESMAN 1343 W. 18lh Street CHICAGO, ILLINOIS Izdelujemo Prodajemo fTntČlKs. §| Imamo veliko zalogo modernih klo-lllldlllU bukov-v najr&znovrstnih bojah. V Tfllflfli *mamo tudi veliko zalogo sraic, kra- W /,<1 n FIJI vat jankf spodnjih hlač, opank, i t. d. Za ranogobrojna naročila se priporoča || TQ| nm • mmtiwr PRVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKE JUKI ifl/llTlEiA, 1724 S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpisani naznanjam rojakom v Chicagi in okolici, da sem odprl novi saloon na 825 Blue Island Ave. Točim dobro pivo, vino in dobro wi-sko. Se priporoča John Mladič 825 Bine Island Av. Chicago. <. I ZEMANOVO "GRENKO VINO", | je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti bolez- ! t nim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NBPRBSEGLJIV % LEK ZA MALO KRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. Prevaža. poniŠtvo, premog, drva in drugo. Oirlaaite ae pri tijein. Oddaljeni rojaki naj pišejo dopisnico. I. STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Chicago. 111. • I Ima večjo zalogo nr, veritie, prata nov in drugih dragotin. Izvršuje tudi vaakovmna popravila v tej atroki pr zelo nizki eeoL Obiščite ga I Društvene regalie, kape, prekoramnlce, bandera itd. za slovenska društva najbolje preskrbi Ettiil Bachttiati ZEMANOVA "TATRA \ \ želodečni grenčec.Tatra je izdelana ii zdravilnih zeližč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalen ) teh najboljših zdravil. Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijaka vina. I R 7PMAN 777 AlP°r' Street, J D. JuTZtFlAil, Chicago, 111. OOOOOOO Zdravljenje v 5 dneh 580 So. Centre Av«., .Chicago, 111. brez noža in bolečin POZOH! F^OZOR! Ste že brali povest Jungle? Jugosl. del. tisk. družba bo v kratkem izdala povest, ki je izhajala pol drugo leto v "Proletareu" v LEPO VEZANI KNJIGI. Knjiga bo obsegala nad 400 strani zanimivega čtiva iz amer. delavskega življenja. Povest je zajeta iz življenja čikaških klavnic in je pisana po znanem autorju Upton Sinclairu, ki je dal dovoljenje za slovenski prevod. AZŠIRANJE ) Varicocele, Hydrocele Tit Ozdravim vsaeega, kdo» trpi na Varieoeeli, Strieturi. Dalje ozdravim nalezljivo zastru)Jenje, živčne nezmožnosti, vodenico in bolezni tičočih ae možkih. Ta prilika je dana tiatim, ki ao izdali že velike avot* zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, kazati veem, ki ao bili zdravljeni od tucatov zdravnikom brezuspešno, da poaedujem le jaz fdino sredstvo, a kterim zdravim vspešno. Za nevspešno zdravljenje ni treba plačati—1« za vipeftno. > Ozdravim pozitivno želodečne bolezni, pljučna, na jetrih in ledvicah ne glede kako star« je bolezen. Tajne moške bolezni zdravim hitro, za stalno in tajno, tivčene onemoglosti, slaboet, zguba kreposti, napor, zaatruplenje in zguba vode. Pijača, naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim z mojo najnovejšo metodo. ....Zenake bolezni v ozadju, beli tok in druge zdravim za stalno. —Zastrupljanj« in vse druge kožne bolezni kakor prišče, ture, garje, otekline.—Močni tok ia druge bolezni. Preišče in svetuje zastonj. DS. ZIN8. 41 SO. CLARK ST., CHICAGO. (Med. Randolph in Lake St.) Uraduje: od 8 ure zjut. do 8. ure zvečer. V nedeljo: od 9 ure zjut. do 4 ure pop. ** Jungle" je na|več|i roman 20. stolet|a!!! Ker je število izdaje zelo omejeno, se prosi vse tiste, ki hočejo naročiti knjigo, da vpošljejo svojo naročitav prej ko mogoče, ker ina-če bi bilo prepozno. Naroča se prt opr. Proletarca. 1862 S. Center Ave.f Chicago, III., in stane $1.25 ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovicc. mineralne vode In raznih neopojniH pijač. H2_84 PUk St. Tel. Canal 1405 DR. F. J PATERA Ordinuje: na sevrozap. voglu Aahland in Milwaukee Ave. V RUDNIKIH. Napisal Pavel Mihalek. (Dalje.) 4'Kako dober si mi," šepne ona ter si poravna obleko in lase. 8 On pa se nasloni na njena prsa in gleda v nebo, sanja o svoji bodoči sreči in ljubezni ter krasuem ■vetu. Baš ta hip se je utrnila na vzhodni strani nebesnega svoda avetla zvezda in padla na zemljo. "Zvezda «e je utrnila, Mari-' jan!" reče ona; zroč s Široko odprtimi očmi na nebu, ker je mi-elila da Marijan miži. • "Videl sem jo, padla je na zemljo." "Pravijo, če'bi zagledal svojo zvezdo na nebu, bi umrl, zakaj vsak Človek ima svojo zvezdo." "Vraže!" sikne on. "Naivka!" Nekdo je glasno zdihuje tekel skozi vrt. Na pragu se prikaže deček desetih let, ves solzen, držeč ▼ roki kos kruha. "Naš ata prosi, ... da bi prišli ... k nam" reče ihteČ, brisoč ae z roko okoli oči. "Kaj pa je Tonček?" vpraša ga Marijan smeje in ga postavi na mizo. Dečku je preletel smeh lica, a takoj se mu je obraz zopet tkremžil. "Mama . . . so-o bol . . . ni . . . Da bi šli po » , . zdravnika," re-4e v pretrganih zlogih. Ana in Marijan sta se pomenljivo pogledala. "Porod bo pi Hrastu," šepne Ana njemu na uho, na kar je Marijan lahno po-mignil z roko. Hitro sta odšla k sosedu, za njima pa je hitel ihteč in s polnimi usti Tonček. V Hrastovi hiši je bilo vse narobe. Petintridesetletna Hrastav-ka je ležala na postelji ob veliki zelenkasti peči. Njeno čelo je bilo potno in bledo, ustnice so bile obledele a obraz je bil mrliško kolčen. Hrast je potrt sedel na nizkem kovčegu in po sobi okoli postelje1 je hodila babica, trebušnata ženska s surovim obrazom. 4Pojdi po zdravnika!" zaprosi Hrast solzen Marijana. 4 4 Nikogar nimam, da bi ga poslal." Marijan je naglo odšel, a Ana je ostala v sobi. 4 4 Poglejte, kako težko je to. Sladkoba zahteva grenkobe, veselje žalost," reče babica Ani tiho, z zoprnim smehom na ustah, ter pokaže na njen trebuh. Potem se je glasno zasmejala. Ano je poštar lo sram, zardela se je po vsem obrazu in se obrnila proč; ta ženska se ji je studila. 4Ne bodite žalostni," reče tiho Hrastu, ki sedi na kovčegu, ter ga prime za ramena. "Kaj bo?" jeclja ta potrt. 4'Štiri otroke, sedaj še dva in če umre-e-e . . . ." Hrast je glasno zajokal. "Alo! Otroci »en!" zavpije babica ter prime deklico, ki je pomolila glavico v sobo, za lase. 44Ata, kruha!44 prosi deklica in upre plave oči v Ano. 44Ven, pamži. Vedno bi žrli!" Babica zaloputne vrata. Bolnica pa vzdigne glavo in zastoka komaj slišno: 44Dajte ji kruha!" in omahne. Prišla je še ena ženska v »karpih, i umazanim predpasnikom in podrecana. "Po gospoda bo treba!" je rekla, sklonivša se nad posteljo. Bolnica je odprla oči in se na-imehnila. Ana je med tem odprla okna. Črez uro je res prišel zdravnik. Bil je to mož štiridesetih let in je nosil naočnike. Med prebivalstvom je slovel po svoji surovosti in velikih dohodkih. Pregledal je bolnico, otipal žile in odredil nekaj malenkosti. Hrast je stal za njim in pazil nanj kakor na zenico svojega očesa. Nobena njegova kretnja, nobena sprememba na obratu mu ni ušla. Veroval je vanj kakor v Boga. Nenadoma so nekje v bližini zahreščale harmonike, slišalo se je razbijanje po škafu in rezek, ubit glas ren. 44To so divjaki," se jezi zdravnik. Ana je hitela zapirat okna, toda zdravnik jo je ustavil. "Po-dušimo se tu notri, proč!" in ujezil se je še bolj. 44 Pojdi . . . reci, naj jenjajo," je Hrast naprosil Ano. Vrnila se je s poročilom, da jih je prosila, naj jenjajo, a nekdo jo je zavrnil: "Ali boš ti dala za pijačo?" — # Vendar so kmalu jenjali. Med tem je zdravnik sedel na stolu poleg postelje, tipal bolni- čino roko, gledal na uro, opazoval njeno dihanje in mrmral. Ob enajstih je vstal, zmignil z glavo in rekel, naj pošljejo po duhovnika. 4 4 Doktor, pomagajte, prosim Vas," zavpije Hrast ter se zgrudi pred njim na tla. — 44 Pomagajte!" solze so se mu ulile po licih. Zdravnik ga je sunil na stran in odšel, Hrast pa je tulil dalje. Bolnici je prihajalo vedno sla-beje. Njene notranje telesne bolečine so bile strašne. Šepetala je nekaj nerazumljivega, krčila roki in na njenem alabastrovem Čelu so stale kaplje, 44Uprimo se!" vpije Hrast in objame Marijana črez pas. "U-prem se vsemu l To je lumparija !'' in solze so mu zalivale lica. Malo pred polnočjo je prišel duhovnik ,stoječ na koncu postelje je molil latinske molitve iz malih bukvic, napravljajoč križe črez bolnico. Nekaj žensk je klečalo za njim in molilo. Vsa soba se je ovi-la v dim in duh voska utripajočih SVeč se je mešal s svežim zrakom, ki je- prihajal skozi okno. Hrast sedaj ni več veroval v ceremonije duhovniške. Prsa so se mu napolnila s sovraštvom do istega, ki mu je poslal smrt v hišo. Naslonil se je na Marijana, ki ga je tolažil, in ihtel. Otroci so se ga oprijeli in klicali:44Ata! Ata!" in tulili in niso vedeli, da jih mamica zapušča za vedno ... Iz tega tulenja se je čulo pretrgane stavke latinske molitve in glasno odgovarjanje ministranta. 4'Franca! Franca!" se je iztrgalo iz Hrastovih prsij. V glavo mu je od nekod pritaval napev narodne pesmi o smrti, solze so se mu iznova ulile iz oči in zgrudil se je na tla. Nanj so se zvalili tuleči otroci, stisnili glave skupaj kot vrabci v mrazu in oklepajoč se drug drugega glasno jokali. Na vzhodu se je že svitalo, ko se je vračala Ana domov, žalostna vsied tega, kar je videla in slišala. Spomnila se je sinočne padajoče zvezde in prsa so se ji napolnila neznane notranje bojazni. Koščeni obraz, obledele ustnice in stekleni pogled odprtega očesa rajnice, vse to ji je plavalo pred očmi. Strah temne bodočnosti ji je pretresel telo in zaihtela je in ni vedela zakaj. IH Drugo jutro je Marijan ležal v postelji, ko se je že davno zdanilo. Spal ni; premetaval se je po postelji ter premišljeval dogodke zadnjih dni. Kar nakrat se začuje šum na cesti. Slišal je znane mu glasove in sodil, da mora biti na cesti mnogo ljudi. Radovednost ga je gnala, da je skočil iz postelje in pogledal skozi malo zamazano okno včnkaj. Na cesti je stalo nekoliko skupin starejših rudarjev v žihavnem razgovoru. Marijan se je naglo oblekel in, ne da bi se umil, kakor je imel navado, pohitel na cesto. 44Kaj imate, kaj se je zgodilo?" je kriknil glasno in se obrnil do prve skupine. Koščakov Franc je stopil pred Marijana ter dejal: 4 4 Ravnokar nam je ravnateljstvo dalo na znanje, da morajo oni, ki stoje v štrajkuj zapustiti in izprazniti stanovanja, ki so last rudniške družbe, in sicer še danes. A skoraj vsi stanujemo v rudniških kočah. Ravnateljstvo trdi, da potrebuje naša stanovanja za delavce, ki ne štrajkajo!" Marijana je vest zelo presenetila. Srd, sovraštvo in neka neznana bojazen se je zlila ta hip le v eno besedo. "Pes!" 44Kaj nam je torej storiti?" vpraša deset glasov nakrat. Marijan je pordel kakor pesa. Za nekoliko časa se je vmislil, potem pa je dejal z neodločnim glasom : 44Dobro! Ravnateljstvo naj jih izprazni samo, če hoče. Mi se ne moremo upirati sili. To mu pa ni mogoče, ker nima ljudi za tako delo." Obrazi navzočih so se hipoma razjasnili. Res: Kdo neki bo opravil to delo? Po vsem Posavju se ne najde človeka, ki bi mu v tem slučaju šel na roko. Marijan ima prav! — V njih dušah se je zopet pričelo jasniti in z obrazov jim je odsevala neka tiha škodoželjnost. Skrb in bojazen, ki ju je vzbudil ravnateljev ukaz. sta se hipoma umaknili prejšnji energiji in samozavesti: DA, mi moramo zmagati in če bi sto vragov . . . . = VERSKA BITKA NA BENOŽBTI Spi hm I F. Mwyer. Za Slovene« predelal Jote Zavertnik. (Konee.) Čevljar je pa stal po konci. Njegova lica so bila rdeča, njegova brada je pa plapolala v zraku kot raztrgana zastava. Kot vojaški poveljnik je obračal svoje oči naokrog, da bi zaznal, kakšen vtis je napravil njegov govor. , Jože, ki je še vedno strahu trepetal kot listje v gozdu ob vetro-vem sunku, je z jokavim glasom pričel: 44Blaž, Blaž! Spreobrni se, dokler je čas. . "Larifari," je odgovoril čevljar. 4'Bedak, ali misliš nune s tvojim jokom in brbranjem ugnati v kozji rog? Hrani besede za sebe prerok in živi po sv. pisemskem reku: Ne jokajte nad menoj, ampak nad seboj in svojimi otroci. Le poglej svoje življenje. Ali nisi vse svoje žive dni delal trdo, na zadnje si pa s svojo oslovsko potrpežljivostjo prišel v ubožnieo? Ali smatraš ti za božjo milost," Če morajo ti tvoji otroci in žena spati v eni sobi s kozo, če ti podgane in miši ukradejo zadnjo suho skorjico? 44Živali morajo tudi živeti Blaž. Bog jih je vse vstvaril in brez njegove volje ne pade vrabec raz streho." "Aha," se je norčeval zdaj čevljar. Zdaj še le razumem .Ker bog varuje vrabce, nima Časa, da bi se brigal za ljudi. Po mojem mnenju so pa lujdje bolj potrebni božje pomoči kot vrabci." Jurij, ki je do sedaj poslušal razgovor molče, je menil: 44To je pravcata verska bitka." Pastir je pa s svojo opazko -obudil splošno veselost, češ, da je Jože šel s skrhano sabljo v bitko, za to tudi zmagati ne more. Mejtem se je bližala nevihta. Po nebu so švigali žareči bliski in gromenje je postajalo z vsakim trenotkom močnejše in. sflnejše. Jože, ki je še vedno mislil na zmago, je dejal: 44Čudna so božja pota. Kar bog stori, vse prav uredi." "Budalo budalosto," je rekel čevljar. 4 4 Zdaj se kosi seno in vele posetstnik potrebuje pomoči. Za košnjo bode žetev. Ko bo žito omlačeno boš pa lahko šel s trebuhom za kruhom. Djal boš lahko bisago na ramo in šel beračit po bližnjih vaseh in pretepat se z vaškimi psi. Zdaj zaslužiš kronico na dan. To ne zadostuje, da bi se tvoja žena in otroci najedli do sitega. Ali ni to resnica, Jože?" 44To je že res, Blaž," je Jože pritrdil malodušnQ. t4 Ali kaj pomaga človeku, če pridobi ves svet, pa pogubi svojo dušo?" 44Naivnež," je odgovoril čevljar. "Zdaj si pa začel še s tvojo dušo? Povej mi obžalovanja verdni človek, kaj je pravzaprav duša?" 44No, Blaž, čudim se," je pričel Jože, 44da mi staviš taka vprašanja. To tudi sam veš. Duša je bitje, ktero misli v nas in ktero je gospod vdihnil Adamu. Ti veš, da brez duše ni življenja in brez življenja ni duše. Duša je neumr-joča in neranljiva, če tudi tvoje telo trohni. To vč že vsako dete. Ko človek umrje, pa poleti duša pred božji prestol, da sprejme sodbo." 4Ali res?' je rekel čevljar. "Če bi ti ne bil v svoji mladosti ovčar, bi bil danes modrijan." 4'Ali se spominjaš, Jože, ko te je pred dvema letoma zajel sneženi vihar, ko si beračil in so te pozno zvečer našli v zametu trdega kot kol? Piskal si že zadnje note in se zavedal, do druzega dne, ko se je zopet pričelo daniti v tvoji buči. Ali se spominjaš tega dogodka?" 44Spominjam se," je odgovoril počasi Jože. 4 4 Ali si vedel kasneje, ko si se zavedel, kaj se je godilo s teboj, ko si bil v nezavesti?" je vprašal neizprosno čevljar. 44Ne," je priznal Jože. 44No, vidiš," je nadaljeval čevljar. 44Kje pa je bila takrat tvoja duša, bitje, ki misli za tebe?" Jože, kterega je to vprašanje spravilo v zadrego, je odgovoril boječe: 41 To vč le tisti, ki je nad nami." 4 4 Prosim te še enkrat za odgovor," je ponovil čevljar. Jože je molčal, čevljar je pa nadaljeval: 44 Vem, da ne veš, če so tvoji možgani v neredu, ali če zmrznejo tvoji možgani, zakaj ti je tvoja ljuba duša odpovedala službo?" 44 Blaž nikar ne sprašuj. Na taka vprašanja ne morem odgova-1 rjtai." 44To sem hotel čuti," se je za-krohotal čevljar. "Ali zapomni si. Če duša že v važnih trenotkih v življenju odpove pokorščino, kako ji bo mogoče kaj storiti za (tebe po tvoji smrti. Radi tega ti svetujem, opusti vero v dušo *in se brigaj za tvoje zanemarjeno j telo. Jože, ne moreš tajit,i da po zimi zgodaj vstajaš, da pred žan-darjem prideš v oddaljene vasi. Veš pač, da se boljše spi v vbožni-ci kot ječi. Ne moreš tajiti, da so te vtaknili že* večkrat v Ijuk-njo." Jože, ki je med tem časom gledal v tla, je poskusil še enkrat svojo srečo. 4 4 Blaž, govoril si resnico. Ne ugovarjam. Vendar pa veš, da kterega ljubi bog, da ga tudi tepe. Udatjji se v božjo voljo. Kdor se pa tako vpira bogu, kot ti, bo pa gorel na dnu pekla." 44Vendar bi rad vedel," je posegel vmes zvedavi pastir, 44odkod vrag dobiva kurjavo Jurij, ki je smatral to za dober dovtip, so je zasmejal. Miha je molčal, ker ni vedel, ali se spodobi smejati ali ne. Dekla se je pričela posmehovati, le Jože in čevljar sta o-stala resna. 44Zakaj se bojiš pekla?" pričel je znova čevljar. 4 4 Saj si sredi njega. Poznaš vendar svojega vraga, ki nima rogov in gnojnih vil, pač pa nosi "pikelhaubo", puško in bajonet---" Mej tem je treskalo že v bližini in Črni oblaki so se podili preko njih glav. Vsi so se tresli, le čevljar je bil miren. Nakrat je švignila ognjena kača z neba proti zemlji in zagrmelo j,e da se je potresla zemlja. 44Treščilo je v mlin," je v istem trenotku zaklical Janez. 4 4 Bog se vsmili," je zaječal Jože, 4'pol kolesa je proč."...... 44Na barju pa gori hiša," je pristavil Jurij. ' 44Gospod hodi nad oblaki," je potožil Jože. 44Gospod je bog," se je odrezal Miha. 44 Bog je pri-danič," je odgovoril čevljar in pričel odhajati. 44Še nekaj," se je obrnil čevljar.. 44 Veleposestnik mi je naročil, da pojdite po nevihti domov, da se ni treba zgla-siti na posestvu." 44 Da bo skopuh prihranil večerjo," je zaklical Jurij in se za-ril v bližnjo kopico sena. Padati so pričele prve debele kaplje. Veter je pa tulil in pihal, da se je pripogibalo drevje globoko. Nevihta, ki je prišla tako naglo, je tudi kmalu ponehala s svojo divjo vihro. Prvi je zlezel iz skrivališča pastir in zaklical na ves glas: 44 Na dan, strahopetci. Nevihta je minola, solnce sije. Čevljar je govoril resnico: Ni boga." "O tem sem vedno dvomil," je pristavil Jurij in si otepal seno raz srajco. 44Vedno sem trdil, da ne raste trava, kjer hodi antekrist," je tožil stari Miha. 44 Morda, ga je doletela božja kazen." 44Morda, tudi ne," je odgovoril Jurij. "Le poglej, tam le gre." 44Pa kot vojak pri paradi," je spregovoril Janez. 4 4 Moker je, drugače je pa nepoškodovan." NAMEN SLOV. SOC. ORGANIZACIJE V AMERIKI. 1. Namen slov. soc. organizacije v Ameriki je .politično organizirati slovenske delavce in jih privesti v tabor skupne, mednarodne socijalistične stranke, ki i-ma program ta vse v Ameriki živeče delavce ne glede vere ali narodnosti — na podlagi razrednih delavskih interesov; 2. ima namen širiti delavsko časopisje, prirejati javna predavanja, javne shode in skrbeti sploh za tako agitaeijo, ki je naj-uspeineja v dosege gori nameravanih ciljev; 3. poskrbeti želi, da se rojaki navajajo k temu, da postanejo državljani in tako pravomočni v političnem in gospodarskem življenju v tej deželi; 4. pomagati želi v vseh slučajih svojim članom če potrebujejo nasvetov in drugačne pomoči, če to razmere dopuščajo. To so glavne točke v nalogi slov. soc. organizacije v Ameriki napram slov. delavcem. Tovariši — delavci! Pomagajte vršiti te naloge! Slovensko-anglečka slovnica, slov. ang. tolmač in angt. slovar za samo $1. — pri V. J. Kubelka, 538 W. 145 St., New York, N. Y. Prehlajenja se lahko iznebite in bolečine v vratu ter v prsih minejo takoj, če se napravi par močnih drgnjenj s 44Pain Expel-ler", kakor je popisano v knjižici, v kteri zavivta steklenica. Sredstvo se lahko kupi v Ameriki v sleherni lekarni za 25 cehtov steklenica, treba pa je paziti na to, da je varstvena znamka s sidrom na kartonu iu na steklenici. Podpisana se priporočava Slovencem za mnogobrojen o-bisk, ker imava na razpolago dobro gostilno in c^voratie« Šajnek & Hans 587 S. Center Av * Chicago, III. M, A, Weisskopf, M. D. Izkušen zdravnik A Uraduje od 8—11 predpoldne in od 6—9 zvečer. 885 So. Aahland Ave, Tel. Canal 476 Chicago, 111. Valentin Potisek GOSTILNIČAR 1237-lst St.. La Salle. Ill Toil nt, gostilni podrejaš, pijitt isM priporoča rojakom s* obilen o>bi«k. KUPUJTE PRI Albert Lurie Co., 567-69-71-73 Bine Island Ave. CHICAGO, ILL. Velika trgovina z mešanim blagom. Zmerne cene vsak dan. G.Vokonn 559 W. 18 St. Chicago. Popravlja dežnike in pipe po primernih cenah. Kadar te brijete stopite vedno v brivnico I. razreda, to je pri Louis Polka, 461 W. 18th St., Thalia Hall Bldg. CHICAGO, ILL. Naročite se na Slovensko-angleško slovnico, Slovonsko-angloški tolmač in Angleško-slovenski slovar. Vse tri knjige v eni stane le $1.00 in jo dobiš pri V. J. KUBELKA AND CO. 538 W. 145. St. New York, N. Y. Primerno delo dobiš le, ako si zmožen angleščine. " Delavci na prostem izpostavljeni mrazu in vlai. nos t i se ubranijo dolgotrajna*! mu bolehan ju zareumatizmo^ in neuralgijo, ako rabijo Pr. R1CHTERJEV Sidro Pain* Expellcr, ko fcutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov ill ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 let. /T\ V vseh lekarnah, 25 50 centov, ali pa pri ^ir izdelovalcu. F. AD. RICHTER & CO., 215 Pearl St., New York. Joseph Kratky 575 W. 17thSt., Chicago. 111. Izdelovalec najfinejših elm vsake vrste. Na debelo in drobno. Sveži kruh in fino peeivo dobite vedi v hrvatsko slovenski pekarni . Curiš i Radakovii 623 8o. Throop Street Vosi tudi na dom CHICAQi POZOR! SLOVENCU POZOI SALOON a modernim kegljišČen Hveie pivo v eodčkih In buteljki in druge ramo vre t ne pijače ter uniji smodke. Potniki dobe čedno prta diiče na ni ako ceno. Postrežba točna m iz borna. Vsem Slovencem in drugim 31 orana •e toplo priporoča MARTIN POTOKAR, 694 SO. CENTER AVE.. M. Lackovič 378 West lath St., MOBEENO OPREMLJENA SKA TRGOVINA Z JE8TVINAMI (GROCERIJA.) Najboljši ril, kava, čaj, moka M •ploh vsakovrstno ojanače in prefesaj •ko blago vedno sveie po najniijl en na prodaj. Na sahtevo razvaiam blago tad a dom, ca kar nič ne računim. H Leopold SaMd ODVETNIK v kaze na ki h in eivihdk zadet* Auto Phone 6006. Office Phone Main 8065 Residence Phone Irwtef 4)1 URAD: 27 METROPOLITAN Sevsrosap. of el Randolph in La Salle uliee Stanovanje: 1217 Sheridan Road. HALO! HA! Kam paf — Na sveie pivo ia dobrega vina k Frank Mladiču 611 S. Center Ave„ tam ae bomo imeli po domače." To je pogovor s eeste, ki priia s jem saloonu. Frank 611 8. Center Ave., Dr. W. C. Ohlendorf, M. Zdravnik sa notranje bolasnl m ranocelnik. Isdravnilka preiskava brtspli teti je 1« zda vila, 647 ln 640 Bins i Ave. Chicago. Za dne ure: Od 1 ifl •, wutvagvi (J. UUC UIU. VU po pol. Od 7 do 9 zvečer. Izvea iivoči bolniki naj pi»elo slovenski SE LI BRIJETE SAMI? Mi Vam oferiramo britev' sa 62.00 lsdslsss najboljiega materijala, ki se prodaja ss HM/ nam zagotovi in prinese 100 novih odjeni' k tisočem druzih, kterim smo prodsjali od 1876—to je 33 let pod tvrdko Joa. Kralj. V* so iznaili, da so naie britve iz najboljiefla rijala in dn jih najbolj zadovole. Vsaka britev je garanti ran a in mi damo v slučaju, d* komu britev po volji, damo popolno tstf dottfniku. Nihče ne more oceniti britve je ni rabil. Ker vemo, da so naie britve dofc%l lahko tudi garanti mm o. Osna tem britvam Js 62.00. Brusimo tndi stare britve, zs kar 25r. za Chicago. Za isvsn plsčati 5c več za poitnino. JOS. KRALf 417, 410, 421, 423 W. 18th CHICAGO, ILL.