Etnolog 18 (2008)
“SVOJI K SVOJIM!”
Politi~ne in dru`bene dimenzije
slovenskega narodnega vpra{anja
Bo`idar Jezernik
65
IZVLEČEK
V pri~ujo~em prispevku avtor analizira, kako se je po mar~ni revoluciji 1848 za~ela razvijati
slovenska narodna ideja, ki je po eni strani vzpostavljala ob~utje solidarnosti med vsemi pripadniki
slovenskega naroda ne glede na de`elne meje, po drugi strani pa je vzpostavljala zid med njimi
in njihovimi sode`elani, pripadniki drugega naroda.
Ključne besede: domorodci in tujci, mar~na revolucija, mesto in vas, narodni boj,
slovenstvo
ABSTRACT
The article analyses how the Slovenian national idea started to develop after the March Revolution of 1848, creating, on the one hand, a feeling of solidarity among all the members of the Slovenian people, regardless of the provincial borders, and erecting, on the other hand, a wall separating them from their fellow citizens, who belonged to other peoples. Keytvordss indigenous people and foreigners, March Revolution, town and village, national struggle, Slovenianness
Narodna identiteta predstavlja subjektiven občutek pripadnosti določeni skupnosti ter defniranja sebe in svoje skupine v odnosu do drugih. Zanjo je pomembna konstrukcija meja med lastno skupino in drugimi. Narodna identiteta predpostavlja kulturno enotnost in temelji na tem, kako pripadniki določene skupine opredeljujejo kulturne značilnosti lastne skupnosti v nasprotju s kulturnimi karakteristikami drugih. Na evropskem zahodu je obdobje romantike vzpostavilo narodno identiteto kot temeljni državotvorni princip in bistveni del identitete vsakega posameznika.
Slovenska narodna identiteta kot posebna individualnost se je oblikovala in razvila po marčni revoluciji 1848 znotraj multinacionalne avstro-ogrske monarhije kot del procesa modernizacije, se pravi, prehoda iz fevdalne v kapitalistično družbeno ureditev. Nastajajoči kapitalizem je obračunal s fevdalizmom in meščanstvo je zahtevalo narodno svobodo, da bi moglo razviti svojo gospodarsko moč. Na razvalinah fevdalne družbe je zrasla nova državna ureditev, kulturno življenje pa je zaznamovalo narodnostno gibanje. Z gojenjem domačega jezika in zgodovine, domačega slovstva in narodnega
Božidar Jezernik
blaga se je vzbujala ljubezen do lastnega naroda (Lon~ar 1911: 55–56). Slovencem, ki so bili brez svoje dr`ave, je bila ideja naroda, kakor jo je razvila nem{ka romantika, zelo privla~na; dajala je namre~ “narodu od dr`ave samostojno `ivljenje” (Vo{njak 1913: 541). Slovenski me{~ani, mnogi med njimi so se sami priselili v mesto, so prav po romanti~no povzdigovali kmeta in kme~ko `ivljenje, ~e{ da “kar je pri{lo s kmetov, je bilo brez izjeme slovenskonarodno” ([uklje 1929: I, 14).1
Zaradi razcepljenosti v cerkvenem in politi~nem oziru med slovanskim prebivalstvom notranjeavstrijskih de`el ni bilo zavesti narodne celokupnosti. “Tako dale~ je dospelo odtujenje politi~no razdru`enih bratov tiste matere Slovenije,” je zapisal Josip Apih, “da je Kranjec pikal in zbadal Slovenca {tajarskega grje in pikreje nego Nemca, Laha itd.; bratu Kranjcu pa tudi Koro{ec in [tajarec nista kazala toplej{e ljubezni”
66
(Apih 1888: 22–23). V ~asu pomladi narodov so si narodni buditelji prizadevali, da bi spremenili tako stanje in med Slovenci vzbudili ~ut solidarnosti oziroma zavest, “da so deli onako{ne skupne celote s kervijo in `ivljenjem, s pridi in dol`nostmi”, ~e{ da prva podlaga narodnosti, to je krvna sorodnost, “snuje materialno potrebo skupne djavnosti v tovar{no branitev in v ohranjenje gotovega {tevila ljudi na kateremkoli kraji zemlje s pridobivanjem in vzajemnim zmenjevanjem `ivotarnih potreb{in in pripomo~kov” (Roga~ 1860: 13).
Narodnost je politi~ni fenomen, {e zlasti, kadar je narodna pripadnost sredstvo v boju za oblast, ki se ga uporablja proti tistim, ki jih je mogo~e prepoznati kot kulturno druga~ne (Mach 1993: 14). Tako se je slovenska narodna ideja najuspe{neje uveljavljala in zajela naj{ir{e mno`ice v ~asu volitev, ko se je “v narodnih kr~mah” bralo in politiziralo po slovensko (Prijatelj 1914: 95). Narodni boji so dejansko bili zgolj preobleka za politi~ne spopade. Nastajajo~e slovensko me{~anstvo je bilo {e dodatno zainteresirano za vzpostavljanje ~uta solidarnosti in ekskluzivnosti, ker je bilo ekonomsko in politi~no pre{ibko, da bi enakopravno tekmovalo z nem{ko in italijansko bur`oazijo. Dne 6. junija 1875 je Slovenski Narod svoje bralce opozarjal, da predstavlja nem{ka sloga nevarnost za “nas Slovence, da nas ne stare”. “Nemci se ~utijo eno telo, eno du{o; dajmo {e mi Slovani in posebej Slovenci, katerim grozi najve~ja nevarnost, delati na to, da se tudi mi ~utimo in da delamo, kot bi bili eno telo, ena du{a. Svoji k svojim, da bode bramba izdatna!” (? 1875b: 1).
1 Podeželje je dobilo podobo stabilnosti in trajnosti za razliko od stalno spreminjajo~ega se mesta, in sicer tako glede narodne homogenosti kot zaradi svoje domnevne nezgodovinskosti. To prednost podeželja pred mestom poudarja angle{ko reklo iz sedemnajstega stoletja “God made the country and man made the town” (Bog je naredil vas in ~lovek je naredil mesto) (Ratcliffe 2002: 97), na Slovenskem pa je bilo prisotno {e v dvajsetem stoletju, ko je, denimo, urednik zbornika Narodopisje Slovencev, Rajko Ložar, pisal: “Prebivalstvo mest in velemest ni organi~no nastala tvorba, temve~ je ~ista masa, absolutni sloj, ki je produkt mehani~no-civilizatornih zakonov modernega življenja” (Ložar 1944: 12).
“Svoji k svojim!”
Konec junija 1889 je bila v okviru slavnosti ob otvoritvi prvega spomenika Valentinu Vodniku kot prvega “narodnega spomenika” v Ljubljani izvedena tudi gledali{ka predstava Svoji k svojim, ki jo je za to prilo`nost napisal Josip Vo{njak.2
Narodna ideja, prevedena v geslo Svoji k svojim!, je tako postala uporabno orodje za uveljavljanje posebnih kulturnih, politi~nih, pa tudi gospodarskih interesov. Za~eli so s politiko majhnih korakov. Ko je ugledal lu~ sveta celov{ki Slovenec, ga je njegov dopisnik iz Ljubljane spodbujal z zagotavljanjem, da: “Naj poprej si bode 'Slovenca' naro~il vsak, kdor le koli~kaj premore. Terda bode, pa prava ljubezen vse premaga in daruje vse za ljubo svojo domovino, – za domovino pa na{i velika{i in dnarni~arji malo ali pa clo ni~ ne marajo. – Potem bodemo nagovarjali na{o `lahto, gg. `upane na kmetih in druge znance in prijatle, dalje farne ali srenjske knji`nice, naj 'Slovenca' ne pozabijo.
67
Dalje bodemo kavarne, gostivnice in ker~me napeli, naj si tudi 'Slovenca' oskrbé, naj tudi oni storijo nekaj za nas, ki jim nosimo svoje krajcarje” (–s– 1865: 3).
S pomo~jo narodne solidarnosti so narodni voditelji uspe{no zadr`evali svojo politi~no opozicijo. Leta 1875 je dobil ljubljanski zvonar Samassa, kateri “volil je in se voliti dal povsod proti nam, doma~inom Slovencem”, od svojih 57 delavcev poziv, “naj za bo`jo voljo nem{kutarsko politiko popusti, sicer bode njegova zvonarnica pro~.” (Nepodpisano 1875: 3) Tedaj je zvonarna Samassa bele`ila `e dve stoletji uspe{nega delovanja v Ljubljani in ni bilo cerkve na Kranjskem ali po sosednjih de`elah, kjer bi zvonovi ne nosili njenega imena. Zaradi Samassovega politi~nega delovanja pa narodna cerkvena predstojni{tva niso ve~ hotela naro~ati pri njem. “Slovenski cerkveni predstojniki so poslu{ali glas narodnega novinarstva in za~eli raj{i v dunajskem Novem mestu zvonove naro~ati, nego pri ljubljanskem zvonarji, ki je nem{kutarje volil, in se mej nje voliti dal! In prav so storili! To nij nemoralno, to je pravo, to je dobro, dandanes, ko bije posameznik, kakor celi na{ narod ljuti 'boj za obstanek', nikdo se, najmanj pak pametno in objektivno sode~ ~lovek takemu po~etju ne bode vstavljal.” (? 1875a: 1)
Ta narodni boj je sekal na dve strani. Svojim politi~nim nasprotnikom so namre~ grozili tudi “nem{kutarji”, ki so zapu{~ali “narodnjake” in jim kratili zaslu`ek. Slovenec je leta 1877 tako ravnanje politi~nih nasprotnikov celo pohvalil, da bi svoje somi{ljenike pridobil za odlo~nej{e delovanje v tem smislu, ~e{: “Podpirajmo na{e, dajmo si na to ~astno besedo, potem bo nem{kutarske 'glorije' kmalo konec, kajti Slovencev gotovo pride dvajset na enega nem{kutarja; lo`ej bo tedaj vsak z nami `ivel, nego proti nam. ^e tako ravnamo vgnali bomo samopridno dobi~kolovje, kakor Rimljani Pyrrhove slone, in z njo pade tudi nem{kutarsko gospodarstvo! Zna~aj in ener`ija!” (Nepodpisano 1877: 3).
2 “Vsebina je ob kratkem ta: Upokojeni sodnik in veleposestnik Pilkovi~, mož stare korenine, navdu{en ~astilec Vodnikov, ho~e svojo h~er Zoro omožiti z daljnim svojim sorodnikom, mladim juristom Teodorijem Plevelom. Zaradi zna~aja in drugih vrlin pa je Zori bolj v{e~ mladi zdravnik dr. Slavec, ki zahaja v Pilkovi~evo hi{o. Teodor se dela na videz Slovenca, da bi dobil Zoro in Pilkovi~evo premoženje, a v srcu je strasten nasprotnik slovenski in prista{ kranjske 'Germanije'. Ko Pilkovi~ spozná oba snubca, nevoljen odslovi Teodorja in zaro~i Zoro z zna~ajnim dr. Slavcem. Ker je Pilkovi~ dobil ravno povabilo k Vodnikovi slavnosti, gredó on in mlada zaro~enca v Ljubljano. Igra je imela lep vspeh, osobito ker se zavr{uje z Vodnikovo apoteozo, katero je priredil g. Jos. Kocélj. Pred Vodnikovo okra{eno doprsno podobo zapeli so namre~ ~lani 'Sokola' in oddelek ~italni~nih pevcev 'Ilirijo oživljeno'. To je bil ginljiv prizor, ki je moral vsacega navdu{iti ter marsikateremu izvabiti solze.” (Nepodpisano 1889b: 1)
Bo`idar Jezernik
Svoji k svojim! Razglednica, izdana na ^e{kem okrog leta 1910, iz zbirke NUK.
Na mo`nost zlorabljanja gesla Svoji k svojim! zaradi zasledovanja zasebnih koristi je opozoril dr. Janko Sernec `e leta 1881 v Slovenskem Narodu. Kot je zapisal Sernec, je med ^ehi in Slovenci raz{irjeno geslo “na videz prav lepo, ali veljavo ima le majheno”, saj “`elezno pravilo” dobrega gospodarstva terja, da se blago kupuje “tam, kjer je pri jednakej ceni bolje, ali kjer je jednako blago bolj{i kup, ali odkoder je bli`e”. Zato je sam predlagal novo geslo, ~e{: “Naj bode narodni trgovec tist trgovec, ki ima najbolj{e narodno blago, in najbolj po ceni! Naj bode narodni delavec, ali zdravnik, ali advokat tist, ki dela najzvestej{e, umno, pridno in najbolj po ceni! Naj izdelujejo in pridelujejo na{i narodni obrtniki in gospodarji mnogo blaga, prav po ceni, prav izvrstnega! Tako gotovo pridemo naprej, {e davno hitreje, ko z onim geslom: 'Svoji k svojim!'” (Sernec 1881: 2).
Nekaj let pozneje je o retoriki “o dragem narodu” {e bolj kriti~no pisal tudi nepodpisani ~lankar v Slovencu in navajal, da so “koristolovci” z narodovimi svetimi pravicami, ljubeznijo do domovine, narodno podporo, narodnimi podjetji in podobnim prekrili “marsikako sleparijo”. Nekateri ljudje naj bi namre~ naredili “iz naroda brambeni zid, za kojim uganjajo svoje burke, kakor se jim zljubi”. Nepodpisani ~lankar v Slovencu je pisal, kako so trgovci prodajali samo narodno blago, “narodno kavo, cikorijo, robce, olovke, papir, zavitke, robo za obleko, dá, celo 'narodni' jeru{ imamo `e”. Prav tako so bili narodni tudi posamezni poklici: “Imamo narodne uradnike, narodne trgovce,
“Svoji k svojim!”
narodne kr~marje, gostilnice, kavarne, rokodelce, obrtnike itd. Vsi kri~é: 'Svoji k svojim! Ne opu{~ajte nas, mi dr`imo z narodom!'” (Nepodpisano 1889a: 1). In ljudje so ravnali v skladu z geslom Svoji k svojim! tudi, kadar jih je “za drag denar slabo obla~ilo, slabo preskrbovalo z obuvali, slabo brilo, slabo in zadnjemu postreglo v kavarni in gostilni” (Ribi~i~ 1913: 157–58).
Pozivanje ljudi, naj poslujejo s politi~nimi somi{ljeniki in bojkotirajo nasprotnike, je ostalo na dnevnem redu {e v prvi ~etrtini dvajsetega stoletja. Ko so ~lani ljubljanskega telovadnega dru{tva Turnverein za~eli prirejati svoje slavnosti, je Slovenec komentiral: “Nobena postava nam ne more braniti, da ne bi kupovali pri slovensko-misle~em trgovcu in obrtniku. Nobena postava nam ne more zabraniti, da ne bi priporo~evali po celi de`eli slovenskih tvrdk. In nadalje je na{a ustavna pravica, da se potegujemo, da
69
na uplivna mesta v uradni{tvu na Slovenskem, bodisi justici, fnanci ali politi~ni upravi pridejo mo`je, ki bodo spo{tovali slovenski narod in ne bodo gradili nem{kih etap po slovenski zemlji. To je na{e narodno delo …” (Nepodpisano 1903: 4).
Taki pozivi so padli na plodnej{a tla, kadar jih je bilo mogo~e povezati z mo~nimi ~ustvi. Najbolj otipljive plodove so obrodili ob septembrskih dogodkih leta 1908, ko je, denimo, dr. Triller na zborovanju v Mestnem domu nagovarjal svoje poslu{alstvo: “Slovenci, pomislite, kaj se dogaja z va{im slovenskim denarjem. Mi Slovenci sami smo temu krivi! Kdo vzdr`uje 'Kranjsko hranilnico? Mi sami. Kdo podpira na{e nem{ke trgovce? Mi sami, v prvi vrsti na{e dame! Odkriti moramo to rakrano na na{em telesu! Pri nas se kritizira vse, kar je na{ega, pri tujcu pa je vse dobro! Pozivlja na gospodarski boj, da bodo poni`ni postali na{i nem~urji. Ne pravim vam, bojkotirajte jih, ker tega ne smem re~i, ali re~em vam, ne podpirajte jih! Posnemajmo ^ehe, ki so na gospodarskem polju `e ubili svojega nasprotnika. Posnemajmo jih, potem bodo tudi na cesarskem Dunaju spoznali, da bo Avstrija slovanska, ali pa je ne bo!” Trillerjev govor je bil sprejet z “burnim odobravanjem” (Nepodpisano 1908a: 6–7).
Streli avstrijske vojske na demonstrante na ljubljanskih ulicah, ki so povzro~ili smrt Rudolfa Lundra in Ivana Adami~a, so med slovenskim prebivalstvom Ljubljane zbudili hudo ogor~enje. Dan po streljanju so Slovenci v znak so`alja izobesili ~rne zastave. ^rne zastave so razobesile tudi nem{ke tvrdke, a jim slovensko ljudstvo tega ni dovolilo (Nepodpisano 1908b: 2). Vzporedno s tem je Ljubljana dobila tudi slovenske napise na vseh trgovinah. Nem{ke napise so lastniki trgovin ve~inoma odstranili “popolnoma mirno, brez vseh kravalov” (Nepodpisano 1908c: 1). Tisti nem{ki napisi, ki jih posamezni lastniki niso odstranili, so vzbujali ogor~enje me{~anov in zahteve, da se “vsi najmanj{i nem{ki napisi odstranijo”, ~e{: Mesto mora `e na zunaj kazati slovensko lice. Ne samo napisi raznih tvrdk, temve~ tudi uli~ni napisi se morajo takoj zamenjati s samoslovenskimi. Ljubljana je slovenska!” (Nepodpisano 1908b: 2).
Ljubljana je tako postala za nekaj ~asa “samoslovenska” in “narodna Ljubljana” je bila najtrdnej{i steber slovenstva. Ko je bila utrjena slovenska zavest v sredi{~u narodnega ozemlja, se je izpostavila potreba po dvigu narodne zavesti tudi na obrobju narodnega ozemlja. V ta namen je bilo od ustanovitve Dru`be sv. Cirila in Metoda organiziranih ve~ razli~nih akcij, v katerih so s prodajanjem narodnih razglednic, narodnih kolekov ali narodnih v`igalic zbirali prispevke za podporo rojakom, ki so `iveli na obmejnem
Božidar Jezernik
podro~ju. “– Kake v`igalice kupujete?” je, denimo, pozival Slovenec. “To naj vpra{a vsak na{ somi{ljenik svojega prijatelja, vsaka na{a somi{ljenica svojo prijateljico. Na{e v`igalice so one, ki ka`ejo na ovitku med lipovim perjem dve bratski roki, ki dr`ita slovensko zastavo in ki imajo napis: V korist obmejnim Slovencem. Samo te v`igalice povsod zahtevajte, kupujte! Na{e gospodinje ali imate v svojih kuhinjah povsod te v`igalice?! Ako jih nimate, takoj jih kupite! S tem koristite tudi na{emu delu pri re{itvi onih slovenskih bratov, ki jih ho~e tujec na meji potuj~iti. Kupujte pri onih trgovcih, ki imajo na{e v`igalice! Doslej smo bili vse premalo odlo~ni pri zahtevi po na{ih v`igalicah. Odslej naj bo to druga~e!” (Nepodpisano 1910: 7).
[e bolj neposredni so postali taki pozivi takoj po koncu prve svetovne vojne, ko je 2. januarja 1919 Jugoslavija, na primer, vabila naro~nike: “Pro~ z nem{kim ~asopisjem
70
iz na{ih kavarn, gostiln in brivnic! Naro~ajte slov. liste!” V ~lanku, objavljenem na isti strani, pa se je obregnila ob “Kavarno Avstrija” v Ljubljani, ki tedaj {e ni spremenila svojega imena in katere lastnik naj bi bil mnenja, da so “vsi oni, ki zahtevajo odstranitev nem{kih listov: osli”. ^lankarjev komentar na kavarnarjevo mnenje je bil kratek: “Na Koro{kem Nemci pobijajo na{e ljudi, mi naj pa podpiramo njih umazano ~asopisje” (Nepodpisano 1919a: 2). Le nekaj dni pozneje je poziv na gospodarski bojkot nem{ke konkurence postal splo{en in odkrit: “Ako opazujemo na{e kupojo~e ob~instvo, opazimo, da {e vedno enako kupuje svoje potreb{~ine pri raznih nem~urjih, Schmittih, Wormih in Bodenmüllerjih. Mislili smo, da bo z Jugoslavijo vsa nem{ka in nem{kutarska dru`ba ~impreje izginila iz na{ega ozemlja. Toda temu ni tako. Ho~emo {e v bodo~e uganjati v na{i domovini vsenem{ko propagando! Bojimo se, da slovensko ob~instvo {e ni zrelo, da bi podrlo take nem{ke stebre, ne z brahijalno silo, temve~ z ignoriranjem njihovih trgovin. Potem {ele bodo {li tja, kamor po svojem mi{ljenju spadajo in kamor jih vsenem{ko srce kli~e. Zadnji ~as je, da tudi aprovizacija vsem takim trgovcem odvzame prodajo raznih `ivil, da si ne bodo {e nadalje polnili svojih `epov s slovenskim denarjem. Prav neprijetno dirne vsakega narodno ~ute~ega Slovenca, ako sli{i, kako oblastno, da, izzivalno, taki trgovci {e vedno v na{em sredi{~u javno nem{kutarijo” (Nepodpisano 1919b: 3).
Podobna opozorila je v ~asu po koncu prve svetovne vojne ve~krat prinesel tudi Ptujski list. Tako je na za~etku junija 1919 pozival svoje bralce, naj zahajajo samo v slovenske gostilne in kupujejo le pri slovenskih trgovcih, ~e{: “Tam boste na{li prijazno postre`bo in dobili dobro blago. Ko se bode trgovina raz{irila in bodo na{i trgovci dobili vse blago, tedaj vam bodo z vsem postregli in po zmernih cenah. Za ta ~as pa potrpite, saj ne bo treba ve~ dolgo ~akati. Nem~urskih trgovcev in gostilen pa se izogibajte, ker ti niso imeli prej in {e sedaj nimajo srca za vas. ^e pa `e greste v nem~ursko trgovino ali gostilno, zahtevajte pa povsod slovensko in govorite samo v slovenskem jeziku. Kakor pa re~eno, bolje je, ~e tja sploh ne greste. Dr`ite se gesla: Svoji k svojim!” (Nepodpisano 1919c: 3). Nato je 21. marca 1920 pisal o nem{kih napisih v Ptuju: “Napisi v mestu Ptuju nam ka`ejo, kje so {e nem{ki in nem~urski trgovci. Tako najdemo Sellinschegg pravilno Selin{ek, Slawitsch – Slavi~, Hoinig – Hojnik, Pirich – Pirih, Losinsek – Lozin{ek, itd. Zakaj se dovoljujejo taki napisi? Pa, – kar je, to je! Pravim pa: Slovenec! Ako pride{ do ene teh trgovin, naj ti doni z grme~im glasom po u{esih na{e staro geslo: 'Svoji k svojim!' Spomnimo se vsaj pri tej priliki muk in bole~in, telesnih in du{evnih
“Svoji k svojim!”
tiste velike mno`ine zavednih Slovencev in Slovenk, ki so jih Nemci internirali, tepli, pljuvali po njih ter jih nazivali 'Serbische Hunde' in noge nas bojo ponesle mimo take trgovine. [li bomo k slovenskemu trgovcu, pa ne n. pr. k Slavi~u na Breg, ki ima sicer pravilen napis, a je v srcu {e vedno stari 'Slawitsch'” (Nepodpisano 1920: 2).
V ~asu “prebujanja naroda se je med slovenskim prebivalstvom notranjeavstrijskih de`el oblikovala zavest o pripadnosti politi~ni skupnosti, ki je dale~ presegala obstoje~e de`elne meje, in ob~utje solidarnosti med pripadniki istega naroda. Simboli~na konstrukcija skupnosti in njenih meja pa je imela opozicionalen zna~aj: Slovenci in Slovenija sta bili identiteti, defnirani v odnosu do drugih, do Neslovencev. So~asno s “prebujanjem iz stoletnega spanja” je rasel zid ekskluzivnosti, ki je Slovence lo~eval od neslovenskih sode`elanov. Tisti med njimi, ki niso bili “domorodci”, so postali “tujci”.
71
Ta zid je, denimo, izklju~il tudi rodbino Auerspergov, ki je stoletja `ivela na Kranjskem in je dala de`eli izredno pomemben pe~at na politi~nem, voja{kem in gospodarskem, ni~ manj{ega pa na kulturnem podro~ju. ^e je bil za zgodovinarja Petra pl. Radicsa znameniti pesnik in politik Anton Alexander grof Auersperg {e konec devetnajstega stoletja “najve~ji sin Kranjske” (von Radics 1885: 19), je bilo v naslednjem stoletju njegovo ime tako reko~ popolnoma izbrisano iz slovenskega kolektivnega spomina.
Za konstituiranje naroda je treba odkriti (ali konstruirati) njegovo preteklost, kolektivni spomin. Ko se s pomo~jo kolektivnega spomina narodna identiteta vzpostavlja, spodbija in/ali preoblikuje, je izbira pomembnih in nepomembnih zgodovinskih dogodkov zavesten in prera~unan proces. Spominjanje in pozabljanje preteklosti pomaga ljudem osmi{ljati svet, v katerem `ivijo. Seveda pa je kolektivni spomin bolj odsev sedanjih politi~nih in dru`benih razmerij kot resni~na rekonstrukcija preteklosti in se nikoli ne oblikuje v vakuumu; motivi za spominjanje niso nikoli “~isti”, temve~ odra`ajo ekonomske in socialne interese tistih, ki se spominjajo.
LITERATURA IN VIRI
APIH, Josip
1888  Slovenci in 1848. leto. Ljubljana : Matica Slovenska.
LON^AR, Dragotin
1911  Slovenci : na~rt slovenske socialne zgodovine. Ljubljana : Komisionalna zalo`ba delavske tiskovne dru`be.
LO@AR, Rajko
1944  Narodopisje Slovencev. Del 1. Ljubljana : Klas.
MACH, Zdisław
1993  Symbols, confict, and identity : essays in political anthropology. Albany : State University of New York Press.
NEPODPISANO
1875  Zvonar g. Samassa. Slovenski narod, 27. aprila, str. 3.
1877  Pyrrhova zmaga. Slovenec, 4. avgusta, str. 3.
1889a Narodni “humbug”. Slovenec, 23. aprila, str. 1.
1889b Vodníkova slavnost : dné 29. julija. Slovenec, 3. julija, str. 1–2.
1903  Turnarska slavnost. Slovenec, 6. junija, str. 4–5.
1908a Demonstracije v Ljubljani. Slovenec, 19. septembra, str. 6–7.
1908b V znak so`alja. Slovenec, 21. septembra, str. 2.
1908c Ljubljana brez nem{kih in dvojezi~nih napisov nad trgovinami. Slovenec, 22. septembra, str. 1–2.
1910  Na{im – na{e v`igalice!. Slovenec, 26. marca, str. 7.
1919a Kavarna “Avstrija”. Jugoslavija, 5. januarja, str. 2.
Božidar Jezernik
1919b Izzivajo~i nem{kutarji. Jugoslavija, 8. januarja, str. 3.
1919c Slovenci in Slovenke ptujskega okraja. Ptujski list, 1. junija, str. 3.
1920   Napisi. - Draginja. Ptujski list, 21. marca, str. 2.
Q
1875a Prvi sad. Slovenski Narod, 28. aprila, str. 1.
1875b Vnanja nem{ka politika. Slovenski narod, 6. junija, str. 1.
PRIJATELJ, Ivan
1914   Janko Kersnik, njega delo in doba. Se{itek II. Novelist in politik. Ljubljana : L. Schwentner.
RATGLIFFE, Susan, (ur.)
2002   The Oxford dictionary of phrase, saying, & quotation. Oxford : Oxford University Press.
RADIGS, Peter von
1885   Führer durch Krain. Laibach : Verlag von J. Giontini.
RIBIČIČ, Josip
1913   Spoznanje. Ljubljanski zvon 33, str. 157-160.
72   ünrA/.    „
 KUUAG, Jože
1860   Narodnost in Slovenstvo. Ljubljana : Jo`ef Blaznik.
-s-
1865   Ljubljana. Slovenec, 14. januarja, str. 3.
SERNEG, Janko
1881   @elezne postave. Slovenski narod, 21. avgusta, str. 1-2.
TAYLOR, A. J. P.
1941   The Habsburg Monarchy 1815–1918. London : Macmillan and Co.
VOSNJAK, Bogumil
1913   [tudije k problemu jugoslovanske narodne misli. Veda 3, str. 524-572.
“Svoji k svojim!”
BESEDA O AVTORJU
Bo`idar Jezernik, dr., je redni profesor za etnologijo Balkana in kulturno antropologijo na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Predava etnologijo Balkana, antropologijo spola in spolnosti ter antropologijo globalizacije. V letih 1988–1992 in 1998–2003 je bil predstojnik Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo, v letih 2003–2007 pa dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Objavil je monografje o italijanskih, nem{kih in jugoslovanskih koncentracijskih tabori{~ih: Boj za obstanek (1983 in 1997; angle{ki prevod, 1999), Spol in spolnost in extremis (1993), Non cogito ergo sum (1994). Njegovo delo De`ela, kjer je vse narobe (1998), je dopolnjeno in raz{irjeno iz{lo v Londonu pod naslovom Wild Europe (2004), v tur{kem jeziku kot Vahşi Avrupa (Istanbul, 2006), v poljskem kot Dzika Europa (Krakow, 2007) in srbskem kot Divlja Evropa (Beograd, 2007). Poleg tega je objavil {tevilne ~lanke v mednarodni periodiki, kot so Qualestoria, Etnolo{ke sveske, Etnolo{ki pregled, Acta universitatis Lodziensis, Journal of the Gypsy Lore Society, Slavonic and East European Review, Food and Foodways, International Journal of Urban and Regional Research, Urban History, Ethnologia Europeae, Current Anthropology, EtnoAnthropoZoom, Alimenta Populorum, Acta Ethnographica Hungarica, Ethnologia Balkanica, Periferia, Museum Anthropology, and Journal of Ethnology and Folkloristics.
ABOUT THE AUTHOR
Bo`idar Jezernik, Ph. D., is a full professor of the Ethnology of the Balkans and Cultural Anthropology at the Department of Ethnology and Cultural Anthropology, Faculty of Arts, University of Ljubljana. He lectures the Ethnology of the Balkans, Anthropology of Gender and Sexuality, and Anthropology of Globalisation. He was head of the Department of Ethnology and Cultural Anthropology in 1988–1992 and 1998–2003, and dean of the Faculty of Arts, University of Ljubljana, in 2003–2007.
Jezernik has published monographs on Italian, German, and Yugoslav concentration camps: Boj za obstanek (1983 in 1997; English translation: Struggle for Survival, 1999), Spol in spolnost in extremis (1993), Non cogito ergo sum (1994). His book De`ela, kjer je vse narobe (1998), was published in a supplemented and expanded English version in London under the title Wild Europe (2004), in Turkish as Vahşi Avrupa (Istanbul, 2006), in Polish as Dzika Europa (Krakow, 2007), and in Serbian as Divlja Evropa (Beograd, 2007). He has also published numerous articles in international periodicals, among others in Qualestoria, Etnolo{ke sveske, Etnolo{ki pregled, Acta universitatis Lodziensis, Journal of the Gypsy Lore Society, Slavonic and East European Review, Food and Foodways, International Journal of Urban and Regional Research, Urban History, Ethnologia Europeae, Current Anthropology, EtnoAnthropoZoom, Alimenta Populorum, Acta Ethnographica Hungarica, Ethnologia Balkanica, Periferia, Museum Anthropology, and Journal of Ethnology and Folkloristics.
Bo`idar Jezernik
SUMMARY
“EACH TO HIS OWN!”
The political and social dimensions of the Slovenian national question
The Slovenian national identity shaped and developed as a special individuality within the multinational Austrian Empire after the March Revolution of 1848 and as part of the modernisation process – the transition from the feudal to the capitalist social system. A new state system developed on the ruins of feudal society and cultural life was marked by national movements. To the Slovenians, who had no state of their own, the idea of the people as it was developed by German Romanticism, was very attractive; it gave “the people a life independent from the state”.
Ethnicity is a political phenomenon, in particular when ethnic affliation is an instrument in the struggle for power used against those who can be identifed as culturally different. The Slovenian national idea spread most successfully and embraced the greatest masses at the time of elections, when people read and discussed politics in Slovenian in the “people’s inns”. The national struggles were actually a disguise for political struggles. Moreover, the emerging Slovenian bourgeoisie was interested in creating a feeling of solidarity and exclusiveness because it was too weak, both economically and politically, to compete with the German and Italian bourgeoisies on equal terms.
In the period of “national awakening” the awareness of belonging to a political community, which extended far beyond the existing provincial borders, spread among the Slovenian population of the Inner Austrian lands, as well as a feeling of solidarity among the members of the same people. This symbolic construction of a community and its borders had an oppositional character: the Slovenians and Slovenia were identities defned in relation to others – non-Slovenians. Simultaneously with the “awakening from a hundred-year slumber“, the wall of exclusiveness grew, separating the Slovenians from their non-Slovenian fellow citizens. Those who were not “indigenous” became “foreigners”. This wall among others excluded the Auersperg family which had lived in Carniola for centuries and left a profound mark on the political, military and economic felds, and no less on the cultural feld. In the late 19th century, the historian Peter von Radics praised the famous poet and politician Anton Alexander Count of Auersperg as “the greatest son of Carniola”, but in the next century his name was practically erased from the Slovenian collective memory.