GLASNIK
Ljubljana, 14. junij« 1957
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LETO IV., štev. 46
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
Poročilo sveta za delo za leto 1956
V primerjavi z. letom 19"»') se je *a postilo znatno več zlasti nekvafi-hciranih delavk. Ugotovljen je zla-*ti močan dotok te delovne sile s Podeželja (povprečno 8 do 10 dnev-večji del iz. drugih okrajev. I pd njimi je velik del takih, ka-J®tih starši — svojci imajo doma 10—20 ha zemlje. Svet za delo meni. ?a je pravilno stališče, da je treba POnbolj omejevati dotok take de-°vne sile s kmetov, ker je delavk rtllvol j na našem območju. Po drugi j rani pa zato. ker se istočasno z 9°tokom zaostril i-jo že itak pereče ježave stanovanjskega problema v bjuhljani. Po začasni nastanitvi pri prodnikih in znancih prično potem, 1° jim je zagotovljena zaposlitev. Zvajati pritisk no stanovanjske or-Kune. V mnogih primerih pa taka ?Hovna sila postane tudi predmet Okoriščan ja po raznih družinah, ker Morajo za ceno bivanja pri njih Poleg svoje zaposlitve opravljati še Posle gospodinjskih pomočnic, za-j®di česar pa istočasno trpi njena ojovna storilnost To stališče je v fkladu tudi s politiko povečanja kmetijske proizvodnje, zlasti če jjPoštevamo, da pride na I ha obdelovalne ženilie v našem okraju V delovnega človeka, kar je pri '''stoječi mehanizaeiji odločno predalo
y pogledu ženske delovne sile je 'r'Pomniti, da manjka stenodnktilo-KPdinj in dnktilografinj. Zanima* UjP' tudi ni za gospodinjske pomoč-
Zaposlovanje moške delovne sile: l..Kakor pri ženski delovni sili je . dotok in zaposlitev tudi pri mo-j, 1 delovni sili večji od prejšnjega, .d n je prjtok še večji in lahko Pr i mo' doslej največji. To gre r,“dvsom na račun gradnje a vto-r<jde Ljubljana —Zagreb. k ri moški delovni sili je poudariti |!|',,av. da je, liilo večje število ta-js»1 ki so med letom po večkrat . a'i zaposlitev. Zaradi odklonitve |. n|idenega drla ali rednega ja v-Qcnia je bilo izločenih 141 oseh. > ’ koneu leta je ostalo še 241 zn-nezaposlenih moških ali 129 kot v leto 19V)
laz 'd oseh. ki so se prijavile kot »: aa0° nezaposlene in so bile re-tr»ran0!. ie bilo 118 mizarjev 11 ajx(,v?kih pomočnikov. 16 ključav-• arjev. 16 tesariev, 11 avtoinelia-
14
električarjev. 46 kroja-
Jtj ■ čevljarjev. 29 natakarjev. }i) a,r’igarjev. 29 priučenih zidarjev, W z r*ev' ** livnrjev, 11 kmečkih vpČi Cv' ^,,n,*d navedenih je bilo kplovilo demobiliziranih voja-li|| ‘ J’d sl rokovnih uslužbeneev je la .T"* strojnih 10 elektrotehnikov >a * Rradbenih tehnikov. Tudi ti Pa /fl' del demobilizirani, nekaj tpe|,.a^'h. ki jim je delovno raz-tdg^.Prenehalo zaradi slabega od-do dela ali nesposobnosti.
(Nadaljevanje)
V- Ljubljani je še velika potreba po delavcih. V gradbenih podjetjih je zlasti težava s stanovanjskimi prostori za nastanitev delavcev. To je tudi poleg ostalih eden razlogov za fliiktuaeijo delovne sile, ki je v nekaterih podjetjih ogromna. Navajamo le nekaj primerov: Tehnika je sprejela 1112 aelavcev, odšlo jih je 1117 (več, kot je bilo v I letu sprejetih), Gradis: prišlo 101, odšlo 189, Megrad: prišlo 272. odšlo 214; Obnova: prišlo 117, odšlo 119 itd Za gradbena podjetja je ta pojav sicer glede na značaj dela razumljiv, toda pri tem nimajo »kora* nobene stalne delovne sile, ter je prav gotovo nizka storilnost tudi rezultat neustaljene delovne sile. V 10 gradbenih podjetij je bilo sprejetih 2290 delavcev, odšlo pa jih je 2120. Stanje pa ni dosti boljše v drugih podjetjih oz. tovarnah. Tako je bilo v letu* 1916 v 11 tovarnah sprejetih v delovno razmerje 1106 delavrev-delavk. odšlo pa jih je I40:>
Potrebe po moški delavni sili so še velike in v letu 1916 niso pokrile. Konec leta jr manjkalo na podlagi prijave potreb 71 uslužbencev z višjo ali srednjo strokovno izobrazbo,. 1 visoko kvalificiranih. 47 kvalificiranih in 4 polkvelificira-ni delavci. Praksa je pokazala, da podjetja ne morejo dohiti ljudi v glavnem zaradi pomanjkanja stanovanj. Zato je nujno, da se gospodarske organizacije bolj zanimajo za gradnjo, lastnih stanovanj, tako v Ljubljani kot izven nje, kjer je prav tako problem p riba ve kadrov zaradi pomanjkanja stanovanj.
Zaposlovanje invalidov:
V letu 1916 je bilo zaposlenih 114 invfflidov in zn delo manj zmožnih oseh (101 moški. 211 žensk) ali 101 več kot v letu 1911. Pri tem se pojavljajo težave ?e zaradi samih oseb zaradi večinoma pesimistično psihičnega razpoloženja do okolice in nagle razburljivosti. Poleg tega jim je iz objektivnih razlogov težko najti primerno delo ker je izbira primernih delovnih mest zanje majhna, ter zaradi nerazpoložen ja vodstev podjetij zn zaposlovanje invalidov oz. dela manj zmožnih oseh Čakalna doba za tovrstne zaposlitve traja povprečno 7 do 9 mesecev. so pa tudi primeri, kr- iim iz objektivnih in subjektivnih razlogov tudi po več let ni moč najti zaposlitve. Znatno hi bila olaišann zaposlitev invalidov, če bi podjetja imela ocenjena delovna mesta in hi tako imeli pregled na katerih delovnih mestih bi lahko zaposlili invalide. zdravo delovno silo pa premestili na druga delovna mesta, kjer je potrebna zdrava, krepka delovna sila. Istočasno hi bilo glede na to trčim regulirati diferencialno stopnjo prispevka za socialno zavarovanje, kajti invalidi so bolj do-
vzetni za bolezni in zato večkrat v bolniškem staležu. Podjetja se proti bolniškim s ta ležem bore, ker diferencialna stopnja bremeni sklad za plače.
Posebno vprašanje predstavlja štiriurna zaposlitev invalidnih oseb po odločbi invalidsko pokojninske komisije. Podjetja zaposlujejo delovno silo s skrajšanim delovnim časom le v primeru, ko so obvezni po obstoječih zakonskih predpisih, n. pr. ko ne morejo odpovedati delovno razmerje osebam, ki so se ponesrečile ali zbolele v podjetju, rakih primerov pa je bilo v letu 19% samo v našem okraju 144. torej mnogo.
Po stanju II. decembra 19% znaša delež invalidnih oseb 28°/o od celotnega števila nezaposlenih, v primerjavi s prejšnjim letom pa je njih število naraslo za 7 ®/o. Od skupnega Števila 297 invalidov in dela manj zmožnih oseb je 184 moških in 111 žensk. Od tega je 8 vojnih invalidov, 41 delovnih Invalidov in 248 za delo manj zmožnih oseh zaradi bolezni.
Zaradi efiknsnejšega. reševanja tega vprašanja je bil v lanskem letu ustanovljen pri Biroju Zavod za zaposlovanje invalidov in drugih z.a delo manj zmožnih oseb kot finančno samostojen zavod, ki je iz sredstev Biroja za posredovanje dela dobil 10,00.000 din kot obratna in investicijska sredstva. Zavod je do konca leta zaposlil 172 oseb. Vse delo se v glavnem izvršuje nš domovih iz materialu, ki ga te osebe prejmejo na zavodu. To jim je zelo ugodno, ker niso vezani na odrejen delovni čns in imajo za plačilo postavljene norme, prilagojene vsem okolnostim. Tako se osebe med *a-kilno dobo začasno zaposlijo, do-kjer ne dobijo stalne zaposlitve. Tok način zaposlitvi* pa istočasno raziskuje razne špekulante in de1o-mržneže. ki se izogibajo zaposlitvi in skušajo- živeti na račun družbe Tako se je 17 oseb odpovedalo zaposlitvi. med katerimi so bili tudi upravičenci do oskrbnine, ker so ali doma šušmnrile ali pa imajo druge vire dohodkov. Zavod se ha vi s težavami okrog poslovnih prostorov. ki jih mora nujno dohiti če hoče noslovati in razširiti dejavnost. V 10 mesecih je napravil skoraj tl milijonov hrutto prometa. 7n njegov nadaljnji razvoj bo treba najti sredstva, pri tem pa bodo morali pomagati tudi občinski ljudski odbori, zlasti v Ljubljani.
Zaposlitev mladine:
Vprašanje vključevanja vajencev je obdelano že v poglavju o strokovnih kadrih. Poleg vn jen 'ev pa se služba za posredovanje delu ha vi tudi z zaposlovali iem mladincev do 19. leta starosti. V preteklem letu se je zaposlilo take mladine 2998, od tega 1810 moških In 1168
žensk. V primerjavi z letom 1955 pomeni to močan porast.
Za uspešnejše in smotrnejše vkl jučevanje mladine v uk in zaposlitev sploh se je uvedlo poklicno svetovanje. Poklicni svetovalec je pripravljal tudi snov za predavanja, ki so se po šolah vršila v pogledu vključevanja. V teh predavanjih je bila zajeta vsa problematika usmerjanja mladine v poklice. Poklicna svetovalnica vrši tudi psihotehnične preglede posameznikov in jim na podlagi rezultatov svetuje vključitev. Doslej je bilo tako testiranih 392.oseb. Poleg teh metod dela vrši tudi propagando v revijah in v radijskih oddaje’
Materialno zdravstvena zaščita nezaposlenih:
V	zadnjem letu je bilo 119 oskrbovancev, med katerimi je bilo 277 oseb, ki so se v tem letu na novo prijavile. Na oskrbninah je bilo izplačanih 1,702.681 dinarjev, kar znaša povprečno 10.922 dinarjev na osebo. Preko leta sc je zaposlilo 205 oskrbovancev. 10 jih je bilo izločenih zaradi nerednega priglašanja, 4 zaradi odklonitve dela. t zaradi upokojitve in I zaradi kadrovskega roka. Stanje ob koncu leta je tedaj 106 (19 moških. 67 žensk). Povprečni staž oskrbovancev je znašal 79 dni. Poleg oskrbnine je bilo izplačanih upravičencem za otroške doklade 1,490.860 dinarjev, za potne stroške pu 46.156 dinarjev.
V	primeru z letom 1955 se je število oskrbovancev povečalo za 50, kar gre predvsem na račun omiljenih pogojev za dosego oskrbnine. Pozitiven je rezultat v zmanjšanju povprečnega oskrhninskega staža, ki se je znižal skoraj za 1 mesec. Razen tega se je znižala vsota izplačanih oskrbnin, k čemur je delno pripomogel ustanovljeni Zavod za zaposlovanje invalidov in dela manj zmožnih oseb. Odstotek oskrbovancev glede na število nezaposlenih se je povečal od 9.5 na 10®/».
Z novimi predpisi o zdravstvenem zavarovanju se je razširil tudi krog upravičencev do zdravstvenega zavarovanja, tako da je registriranih 1812 upravičencev s povprečnim stažem 2 meseca. Za pavšalni prispevek iz "tega sklada je bilo izplačanih 4,115.960 dinarjev. V primerjavi z letom 1911 je teh upravičencev naraslo za 1142. plačilo prispevkov pa za 2.899.440 dinarjev.
Vsega skupaj je bilo v letu 1916 za nezaposlene osebe potrošenih 7.964 9-9 dinarjev ali 2.842.172 dinarjev več od prejšn jega leta. Razen tega je bilo izplačanih stanovanjskega prispevka’ 118.911 dinarjev.
SAMOUPRAVA SOCIALNEGA ZAVAROVANJA
Delo skupščine in izvršilnega odbora:
Delo skupščine in izvršilnega odbora socialnega zavarovanja je bilo usmerjeno v letu 1916 predvsem v skrbno gospodarjenje s sredstvi socialnega zavarovanja in čimbolišo organizacijo zdravstvene službe. Predmet pogostili obravnav so bile tudi pokojnine in v zadnjem času vprašanje izulačevnnja nadomestila za plače delavcem in uslužbencem v zvezi z izdajo zdravstvenih iz-
kuznic. Pudvzetih je vrsta ukrepov, da sc čakalna doba koristnikov zmanjša na minim im.
Od 1738 zalitevkov za pokojnine je letos ostalo nerešenih samo 268, od katerih pa pretežni del odpade na pomanjkljivo dokumentiranje zahtevkov. V tem letu se je izvršila revizija upravičenosti prejemanja otroških dodatkov. Ta revizija je odkrila veliko število neupravičenih koiistnikov, saj je neupravičeno prejemalo otroške doklade 171 zavarovancev v okraju.
Skupščina pa je odredilo tudi revizijo prispevkov gospodarskih organizacij. Pregled je odkril, da so podjetju družbenega sektorja odvedla premaIp prispevkov za okroglo 40 milijonov, privatnega sektorja pa za 38 milijonov dinarjev.
Skupščina je imela 7 zasedanj, izvršilni odbor pa 41 sej. Vsa zasedanja in seje so bile dobro pripravljene.
Za reševanje posameznih vprašanj je skupščina izvolila 5 skupščinskih odborov. Osnovala pa je tudi več komisij, v katerih dela 133 zavarovancev.
Vprašanje podružnic:
Precejšnja skrb in pomoč je bila dana podružnicam, ki so prevzele tudi finančno poslovanje in se v tem pogledu znatno osamosvojile in ee uspešno uveljavljajo kot gospodarski in družbeno politični čini-telj. Vprašanje podružnic pa ni rešeno za mestno področje Ljubljane, kjer podružnic še ni in okrajni zavod še predstavlja nekako istočasno podružnice, odnosno opravlja posle, ki bi jih morale opravljati podružnice.
Obseg socialnega znvnrovanja:
Krog zavarovancev socialnega zavarovanja se neprenehoma širi. Število zavarovanih oseh je v tem letu naraslo na 228.031, od tega je 103.498 aktivnih znvurovannrev ali 46% in 123.433 svojcev ali 94%.
V	primerjavi z letom 1935 sc je število zavarovanih oseb povečalo zn 10,9%.
Izdatki za zdravstveno znvaro vanje so se povečali zn 22%. za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter otroške doklade pn za 13% Prispevek Zveznemu zavodu je večji za 14%. prispevek Biroju zn posredovanje dela pa manjši Zn 15%. Ce primerjamo letošnje povečane dohodke in povečane izdatke, dobimo reznltni. da se je prispevek za vsakega zavarovanca povečal zn 1271 din.
Da bi omogočil hitrejše izplačevanje hranarin, je Zavod pooblastil 40 podjetij, ki so izplačala letos ca. 255 milijonov dinarjev. Zn izplačevanje hranarin se namerava pooblastiti vsa podjetja, ki imajo noil 100 zaposlenih oseb.
V	letošnjem letu je bila posvečena večja pozornost preprečevanju nezgod v smislu izboljšanja higien-sko-teh nične zaščite dela. Da sc zmanjšajo stroški, ki jih povzročajo nezgode in poklicna obolenja, 'e Zavod namenil zn leto 1957 3 miljene dinarjev za 'kolektivno in individualno nagrajevanje tistih podjetij in posameznikov, ki bodo glede na dosedanje število delovnih nezgod iste v nuj večji meri zmanjšala. Mimo tega je izvedel tudi več tečajev o nesrečah pri delu.
Sestav skupščine:
V	skupščino je bilo izvoljenih 106 zavarovancev, od teh je 56 de-Invcev, 31 uslužbencev in 19 upokojencev. Izmed članov je 15 žensk.
V	skupščinah doslej ustanovljenih podružnic ie 164 članov.
Kadrovski sestav se je nasproti lanskemu izboljšal. V delu skupščin pa je opaziti pomanjkljivo poveza-
nost članov skupščin s svojimi volivci. Z izboljšanjem stika z volivci se bodo uspehi dela skupščine brez dvoma lahko še dokaj izboljšali.
DELO ORGANOV 7.A DELO
NA OBČINAH
Organi za delo po občinskih ljudskih odborih so sveti za delo, komisije za potrjevanje tarifnih ravilnikov in referenti za delo. veti za delo so izvoljeni v 13 občinah. Štejejo 5—7 članov, tako da v občinskih svetih zu delo sodelujejo državljani, ki jih je po številu 89. Ti sveti so se formirali v drugi polovici leta. Kot mladi sveti nimajo še posebne tradicije, vendar pa se v nekaterih občinah zelo ukvarjajo s kompleksnimi problemi na področju dela, medtem ko ponekod še niso začeli širine in razpravljajo več ali manj ozko o posameznih vprašanjih z vidika administrativnega reševanja zadev in ne izstopajo dovolj kot izvršilno politični organi ljudskih odborov.
V	vseh občinah so imenovane tudi komisije za potrjevanje tarifnih pravilnikov, ki kot organi ljudskih odborov s sindikalnimi organizacijami potrjujejo vse spremembe in novo sprejete tarifne pravilnike gospodarskih organizacij v sodelovanju z okrajnimi organi za plače odnosno organi za delo. Te komisije se v pretežni meri temeljito in i občutkom odgovornosti poglabljajo v problematiko. Negativnih pojavov ni bilo opaziti, razen manjših pomanjkljivosti v pogledu zakonitosti pri uporabi predpisov.
V	administraciji ljudskih odborov obstoje referati za delo. Le-tem občine premalo dajejo poudarka. Organizacijsko so vezani v sektor gospodarstva, ponekod, kjer še nišo priznali gospodarskega Značaja tega soktorja. pa v sektor socialnega skrbstva. Zato te referente običajno obremenjujejo še z vsemi mogočimi ptisli, kar ima za posledico, da se ne morejo dovoli poglobiti v zadeve področja dela. Poleg tega v neka-, torih občinnh*nimajo kvalitetno sposobnih ljudi- in jih pogosto premeščajo. kar še bolj slabi kvaliteto dela.
Občinski ljudski odbori bodo morali posvetiti teni organom več pozornosti. da se bodo bolj utrdili in IhhIo sposobni prevzemati nove nadaljnje pristojnosti v sedanjem procesu decentralizacije in osamostvo-jitve samoupravnih organov komunalnega sistema.
ZAKLJUČKI IN PREDLOGI .
1.	Svet za delo meni, tla sedanji plačilni sistem po svojem bistvu ne daje dovolj iniciative zn borbo gospodarskih organizacij in delovnih kolektivov za večjo produktivnost delu. ker nc nudi kolektivne stimulacije podjetjem, temveč deluje v določeni meri poz.ilivno le v smislu razvijanja iniciative posameznikov Zato je plačili sistem treba spremeniti in ga postaviti na taki1 osnove, ki bodo v širšem smislu učinkovale vzpodbudno na povečanje storilnosti, ekonomičnejšo proizvodnjo, povečanje fizičnega obsega proizvodnje, dvig kvalitete, s tem v zvezi pa tudi na izboljšanje organizacije dela. S prizadevanjem v tej smeri bi lahko ustvarili realne pogoje za stabilizacijo cen in trga. hkrati pa ustvarjali realnejše plače in s lem dvignili, življenjski standard. V pogledu razdelitve dohodka je prepustiti več pristojnosti organom delavskega samoupravljanja. Treba pa je zavzemati javno stališče, da je sleherno zvišanje plač opravičljivo le z večjo storilnostjo oziroma ustvarjeno večjo proizvodnjo.
2.	V gospodarskih organizacijah je potrebno čimprej izvesti analitično oceno delovnih mest, ki bo odkrila še ogrdmno možnosti za izboljšanje organizacije dela, istočasno pa omogočila povečanje storilnosti. S tem, da bo analitična ocena delovnih mest pokazala potrebno usposobljenost za opravljanje poslov na posameznih delovnih mestih, pa tudi napor in pomen za proizvodnjo, oziroma celotno poslovanje gospodarskih organizacij, bo lc-ta omogočili! pravilnejšo zasedbo delovnih mest s kadri in objektiv-nejše nagrajevanje v odnosu med poe.dimmi delovnimi mesti.
3.	Gospodarske organizacije niso zadovoljivo izkoristile možnosti, ki jih že sedanji plačni sistem in zakoniti predpisi dajejo za povečanje produktivnosti in boljše nagrajevanje v pogledu normiranja del. Ker meni Svet za delo, da je plačevanje po učinku dela pozitiven element v plačnem sistemu, ga je treba osvajati v čimvečji meri, ter naj gospodarske organizacije in organi delavskega samoupravljanja uvedejo delo po normi za vsa delovna mesta, kjer" je to možno, to je kjerkoli se da učinek meriti. Pri tem je treba postaviti renik del na tako osnovo, ki ima pozitiven ekonomski odraz tako za neposrednega proizvajalca kot za družbeno skupnost. Na drugi struni naj gospodarske .organizacije ne »strižejo< norm zaradi prekoračenju istih, kadar gre seveda za ustaljene, preizkušene oziroma tehnične norme, ker to deluje negativno na povečanje storilnosti -dela, pri neposrednih proizvajalcih pa ustvarja nezaupanje do dela po učinku. Take norme naj veljajo za daljše razdobje in jih je revidirati tedaj, ko nastane sprememba v tehnološkem postopku, uporabe proizvajalnih sredstev, oziroma ko nastanejo zu revidiranje objektivni razlogi.
4.	Premijski pravilniki mnogih gospodarskih organizacij ne upošle-vnjo načela premijskega sistema, da premija pripada le tistemu, čigar rezultat, delu daje izven normalnega uspeha novo ustvarjeno vrednost, in to po vnaprej določenih osnovah, zaradi česar je nepravilno preiniranje normalnega uspeha. Prc-mirun jc kaže čestokrat tendenco povečanju tarifnih postavk in se izrodi v dopolnilne plače. Gospodarske organizacije naj zato posvetijo čimvečjo skrb proučitvi prenuj. upoštevajoč specifičnost podjetij, ki naj bodo ekonomsko utemeljene in zasnovane na točno dolo&ciiih in vnaprej postavljenih osnovah, ker bo le to premijski sistem vzpodbuda k povečanju produktivnosti. Zu premije, ki naj bi se izplačevale iz dobička, bi bilo potrebno s predpisi določiti pogoje in naj bi osnova zanjo bil ekonomski izračun.
5.	V pogledu strokovnega usposabljanja delavskih kndrnv je potrebno dobiti pregled obstoječega kadra v gospodarstvu po strokah, kvalifikacijah, starosti in spolu. Ugotovljeno stanje naj bi bilo izhodišče in orientacija za načrtno strokovno izobraževanje glede na potrebo po kadrih v posameznih strokah in panogah.
6.	Strokovno izobraževanje kadrov ne sme biti skrb le prosvetnih organov, temveč naj se s tem baviio tudi ostali organi, zbornice in družbene organizacije. Svet za delo si bo prizadevni, da se v si rokovnih šolah uvedejo taki učni programi. od katerih bodo absolventi odnesli tudi dovolj potrebnega praktičnega znanja.
7.	Zaradi sedanje raznolikosti izpitnih programov za kvalificirane
in visoko kvalificirane delavce, pa tudi delno neobstajanje istih sploh, povzroča v raznih krajih različne zahteve po znanju. Nujno je dobit' in utrditi enotne programe, med i"-dustrijo in obrtjo pa izravnati ne-enake kriterije za doseganje posa* nieznih stopenj kvalifikacij. V okra-jih, kjer so dani pogoji, naj se
ustanovijo izpitne komisije za po-samezne stroke in poklice za p**8'
ročje okrajev, sedanji sistem ime-novnnju okrajnih komisij v Ljub-ljani s pristojnostjo za ostale okra-je pa naj se ukine.
8.	Svet za delo je mnenja, da ic
treba omogočiti vstop v nižje str°' kovne (vajenske) šole tudi tisti"1 mladincem, ki niso dovršili osom-letkc in s tem omogočiti (udi uk z" različne poklice, kajti sedanje st#-nje števila vajencev je tako pereče, da bi onemogočanje vstopa v |e šole vajencem brez dokončane osen*-letke povzročilo škodo celotnei"0 gospodarstvu, ker le-to ne bi dol)ilc dovolj novih kudrov.	.
Treba je bolj kot doslej skrbc" za gradnjo vajenskih domov in i"' ternutov. ker pomanjkanje prostp-rov zu bivanje prečes-tokrat oneniO’ goča vključevanje vajencev. Zla5*1 je treba računati s povojno nila-dino, ki bo v letu 1959/60' dopolni}8 potrebno starost za vključevanj6 v u,k.	,
9.	Gospodarske organizacije naj
bi pristopile k organizaciji varstve;
i - y	— rši'1
ne vzgoje, ki bi jo v podjetjih vri od Zavoda za proučevanje dela 111
varnosti pri delu LRS določeni i*1*
v, . ,	... i	, i ...........- i: iifl
štruktorji tako, da bi prenašali . kadre v podjetjih moderne meto*16 in izsledke po vprašan rili varnos* pri delu, vodenju človeka in med' osebnih odnosov.
Prav tako naj hi podjetja P°' šil j a la svoje varnostne tehnike ’l
tečaj pri omenjenem zavodu
ti). Člani delovnih kolektivov 56
premalo seznanjeni s pomenom ni1' hovega podjetja, z njihovo pr°!z' vodnio. s pomenom posameznih <‘c' lovnih mest zn proizvodnjo. s.sj"' njem podjetja, z gibanjem mater*®; la in ljudi v podjetni. s predi*1* in odgovornostjo vodilnih oseb L pravicami posameznikov "•lede H* ' z nalogami upravnih odborov, “i lavskih svetov in posameznikov 'V Podret jem sc priporoča dopm” lev delovnih redov v tem smi-5.1.' Zavod za proučevanje organizn*’1' dela, kamor naj bi se gospodar51*, organizacije zadevno obrnile. bi izdelal vzorčni predlog toke®
delovnega redu.	i,
tl. Delavci nekaterih, zlasti gr*j benjh podjetij živijo v izredno hib stanovanjskih in prehramben prilikah (barake!). Prizadeta P0^ ietia se opozarjajo, da so g°5P n dnrske organizacije dolžne skn*6 tudi za stanovanjske in prehr0% bene pogoje delavcev. Sredstvo • skladov /a prosto razpolaganje bi vložile v stanovanjski sklad ^ tako pričele reševati stanovanj5* vorašanie'svOiih zaposlenih. k<‘r L, služi isto pozornost vzdrževanje 1 ,f laveev v tem smislu kol izvrševo' proizvodnje.	,	j^.
12.	IPiriensko-tchnična zaščit® Jj. la je tolikega pomena za nepf>sr (]9 ne proizvajalce in nroizvodnj0- g| bi morala postati obvezen °*c, ja-v učnih programih obrtnih. *** ni sirijskih in delovodskih Sol.
zn šolstvo bi morali skupaj z °rh' |a dela izdelati enoten program *8 r„, predmet. Svet zn delo bo to VP,#, Sanje poizkušal rešiti a Sekte*8 tom zn šolstvo.	.i(ln*
13.	Gospodarskim organi«*®'',], je treba omogočiti finančno 5 stva za ureditev večjih pom®"^, Ijivosti, ugotovljenih po organ'*1
Bpekcijske službe, ker podjetja v Pretežni meri nimajo za take ure-mtve finančnih sredstev. Svet za delo bo ponovno zbral konkretne podatke o potrebi finančnih sred-stev v ta namen in jih predložil ljudskemu odboru, ki naj bi sprejel 6voj sklep glede rešitve tega akutnega problema.
Delo-organov inšpekcijske službe je usmerjati v to, da bi enkrat letno pregledali vsaj tista podjetja,
zaposlujejo preko 100 oseb.
H. Potrebno je z zakonskimi pred-Plsi določiti organ, ki bo odobraval izdelavo strojev in naprav glede na lehnično-varstven o zaščito. Svet za delo smatra za pravilno, da naj bi to organ postal Zavod zn organizacijo dela in varnosti pri delu. Prav luko pn nuj bi ta organ pristopil k standardizaciji osebnih zaščitnih ^edstov.
15. Da se omogoči boljšo evidence potreb po vajencih in sistematič-dejše usmerjanje mladine v poklice, l)n ludi zaradi preprečevanja projekcij pri sprejemanju, je potrebno sprejeti zakonski predpis, po kute-rvm bi morale vse gospodarske or-piuizacijo in delodajalci vobče vsa-kfi li'to do meseca maja prijavljati Potrebe po vajencih za prihodnje joto prav tako, kot je obvezno pri-lavlianic vseh prostih delovnih mest.
If> Zn nadaljnji razvoj Zavoda za ?aPoslovnnje invalidnih oseb bo tre-1)0 ob pomoči Okrajnega ljudskega cdhora oziroma sklada zn pospeše-Vanje obrti in občinskih ljudskih dlliorov oskrbeti primerne delovne Prostore za razširitev dejavnosti v Zaposlovanju teh oseb na več obrt-
nih dejavnosti, ker se je tn način zaposlovanja invalidnih oseb doslej izkazal kot pomembno izboljšanje reševanja problema zaposlovanja invalidnih oseb.
17. V razvoju samouprave socialnega zavarovanja je bil dosežen viden napredek. Samouprava si mora Še nadalje prizadevati za izboljšanje organizacije zdarvstvene službe In čim skrhnejše gospodarjenje s sredstvi socialnega zavarovanja. V pogledu organizacije podružnic je treba čimprej organizirati sistem podružnic na mestnem področju Ljubljane.
18. Sedanji predpisi o plačevanju diferencialnega prispevka v socialno zavarovanje zaradi večjega števila bolovanj niso v skladu s stremljenjem, naj bi gospodarske organizacije zaposlovale invalidne osebe. Le-te so že zaradi svojega zdravstvenega stanja bolj dovzetne za razne bolezni, večji prispevek socialnemu zavarovanju zaradi večjega štčvila obolenj pa bremeni plačni sklad podjetja. Predpise bi »ilo treba spremeniti v tem smislu, da invalidi in druge za delo manj zmožne osebe ne bi bile upoštevane
pri diferencialni stopnji prispevka za socialno zavarovanje.
19.	Da bi uspeli zmanjšati število delovnih nezgod s preprečevanjem možnosti za njih nastanek, je treba še nadalje utrjevati sistem nagrajevanja iz preventivnega skladu tistih, ki število delovnih uezgod relativno najbolj znižajo.
20.	Organe za delo na občinah je treba dalje utrjevati in jim nuditi pomočrpri delu, nanje pa prenes.ti v čimvečji meri pristojnosti, ki jih doslej še niso prevzeli, pa jim pripadajo v smislu veljavnih zakonitih predpisov.
Predpisi občinskih ljudskih odborov
OBČINA LJUBLJANA-CENTER
120.
• Na podlagi 59. člena Uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Ur. list FLRJ št. 37/55), 98. čl. Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list I.RS št. 19/52) izdaja Svet za trgovino, gostinstvo in sklepu seje z dne 31. maja 1957 turizem ObLO Ljubljana-Center po
odredbo
•o spremembi Odredbe o najkrajšem poslovnem času v prodajalnah na območju občine Ljubljana-Center.
1.
12. člen odredbe o najkrajšem poslovnem času v prodajalnah na
območju občine Ljubljana-Center, ki jo je izdal svet za trgovino, gostinstvo in turizem ObLO Ljub-ljuna-Center in ki je bila objavljena v »Glasniku« štev. 20 z dne 12. III. 1957, se spremeni tako, da se glasi:
Vsebina
Poročilo Sveto za delo zn leto 1956.
120 Odredba o spremembi odredbe o najkrajšem poslovnem času v prodajalnah občine Ljubljana-Center.
Zaključni račun za leto 1956 nasledujib gospodarskih organizacij:
»Rožnik«, Ljubljana, Titova 18; Svila, Ljubljana. Trubarjevo t; Orient, Ljubljana, Titova 22; Preskrba, Ljubljana, Resljeva 18; Špecerija, Ljubljana, Prisojna 7
»Kršitve predpisov te odredbe so prekrški in se kaznujejo po 95. in 96. členu uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Ur. list FLRJ št. 37/55).«
Ta odredba velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem glasilu OLO Ljubljana.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Lojze Ocepek 1. r. Predsednik
Sveta za trgovino, gostinstvo in turizem:
Franc Švab 1. r.
Izvleček iz poročila o poslovanju trgovskega podjetja »»ROŽNIK«, Ljubljana, Titova 18, v letu 1956
719—A
Podjetje posluje od 1. rparca 1952 dalje in ima 14 poslovalnic. Promet je znašal v letu 1956 215,542.293 din. Povprečno je bilo zaposlenih 47 oseb. •	Podjetje je rentabilno.
^Ktiva
BILANCA na dan 31. decembra 1956
PASIVA
Naziv postavke
A. Osnovna in Izločena sredstva
1.	Osnovna sredstva
2.	Investicije v teku
3.	Izločena sredstva In druga Investicijska sredstva
B. Obratna sredstva
4.	Skupna obratno sredstva
C. Sredstva v obračunu ln drugo aktiva 8. Kupci ln druge terlatve 6 Drugo aktiva
1 D. Finančni uspct»
7.	Razporejeni dobiček
8.	Izguba
Skupaj:
Vodja računovodstva: Tanko Vera
Znesek v 000 din
7.345
3.708
22.999
2.690
174
36.916
Zap.
Št.
Naziv postavke
A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev
1.	Sklad osnovnih sredstev
2.	Dolgoročni krediti za dokončane Investicije
3.	Razni skladi
4.	Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij
5.	Drugi viri finansiranja Investicij
B. Viri obratnih sredstev
6.	Viri obratnih sredstev (skupno)
C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva DobaVltelJi ln druge obveznosti
8.	Druga pasiva
9.	DobtCek
10.	Kritje izgube
D. Finančni uspeh
Skupaj:
Znesek v 000 din
4.090
3.255
4.104
20.083
5.150
234
36.916
Predsednik upravnega odbora: Povirk Ivan
Direktor podjetja: Dolničar Janez
Izvleček Iz poročilo o poslovanju trgovskega podjetja »»SVILA«, Ljubljana, Trubarjeva 1, v letu 1956
720—A
podjetje je bilo ustanovljeno leta 1954. Planirani promet je bil presežen za 2,6 °/c. Koeficient obračanja je znašal 10,08 %. Zaposlenih je bilo
povprečno 22 uslužbencev in 5 vajencev.
^TivA
BILANCA- na dan 31. decembra 1956
PASIVA
Zap.
St.
Naziv postavke
A. Osnovna ln Izločena sredstva
1. Osnovna sredstva 2- Investicije v teku
2- Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva
B. Obratna sredstva 8. Skupna obratna sredstva
C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva
8. Kupci ln druge terjatve •. Druga aktiva
D. Finančni uspeh Razporejeni dobiček 8- Izguba
Skupaj:
Znesek v 000 din
3.191
4.982
6.693
15.446
27.627
555
58.494
št.
Zap,
Naziv postavke
A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev
1.	Sklad osnovnih sredstev
2.	Dolgoročni krediti za dokončane Investicije
3.	Razni skladi
4.	Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij
5.	Drugi viri finansiranja Investicij
B. Viri obratnih sredstev 6 Vlil obratnih sredstev (skupno)
C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva
7.	Dobavitelji ln druge obveznosti
8.	Druga pasiva	*
D. Finančni uspeh
9.	Dobiček
10. Kritje izgube
Skupaj:
Znesek v OOO din
3.191
5.300
40.392
1.710
1.346
555
58.194
Vodja računovodstva« Nebcc Danica
Predsednik upravnega odborai Tomc Stane
Direktor podjetja« Pukl Rajko
Tli'*
Izvleček iz poročila o poslovanju trgovine z barvami in laki »»ORIENT«, Ljubljana, Titova 22, v letu 1956
Trgovina »Orient«, Ljubljana, Titova cesta -22, je bila ustanovljena 1. julija 1954. — V letu 1956 je bilo zaposlenih povprečno 10 uslužbencev,
2 honorarna in 3 vajenci ter je bilo 109,804.594 din prometa. Obveznosti do družbene skupnosti so bile poravnane. Trgovina je vseskozi rentabilna. Delavski svet trgovine oziroma upravni odbor sta imela zasedanja redno ter so se tekoči problemi reševali sproti.
AKTIVA
BILANCA na dan 31. decembra 195«
PASlV*
ZjtP'	Naziv postavke	Znesek v 080 din	Naziv postavke	Znesek v 000 din
A. Osnovna lil Izločena sredstva		A. Osnovna in Izločena sredstva	1.871
	1.576	1. Sklad osnovnih sredstev	
2. Investicije v teku		2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije	2.014
3. Izločena sredstva ln druga investicijska sredstva	1.779	3. Razni skladi	
		4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij	
B. Obratna sredstva		S. Drugi viri finansiranja investicij	
4. Skupna obratna sredstva	1.806.	B. Viri obratnih sredstev	12.990
C. Sredstva v obračunu in druga aktiva		8. Viri obratnih sredstev (skupno)	
	8.318 11.247	C. Viri sredstev v obračunu in druga sredstva	
5.	Kupci ln druge terjatve 6.	Druga aktiva D. Finančni uspeh		7.	Dobavitelji ln druge obveznosti 8.	Druga pasiva D. Finančni uspeh	(.148
7. Razporejeni dobiček	310	9. Dobiček	310
8. Izguba		10. Kritje Izgube	
Skupaj:	25.036	Skupaj:	25.034
Vodja računovodstva: Peteline Stana
Predsednik upravnega od borat Andolšek Rado
Direktor podjetja! Zoran Ivan
-a-*
Izvleček iz poročila o poslovanju trgovskega podjetja »PRESKRBA«, Ljubljena, Resljeva 18, v letu 1956
Trgovsko podjetje »Preskrba« se bavi s prodajo mešanega blaga, živil in gospodinjskih potreščin. V svojem "sestavu ima 17 poslovalnic in eno skladišče. V letu 1950 je zaposlovalo povprečno 66 delavcev in uslužbencev in 9 vajencev. Postavljeni plan prometa je podjetje realiziralo z 99 %. Za kritje materialnih stroškov, prometnega davka, amortizacije, prispevkov družbeni skupnosti in plač delavcem in uslužbencem je porabilo 8,95 % od doseženega prometa. Zaključni račun podjetja je obravnaval delavski svet na svojem rednem zasedanju dne 15. februarja, dokončno pritrditev k zaključnemu računu za leto 1956 pa je izdal Občinski ljudski odbor Ljubljana-Center z odločbo štev. 2308/1-12-10
z dne 25. marca 1957
AKTIVA	BILANCA na dat	31. decembra 1958	PASlV*
Zap.	...	.	, Naziv postavke	Znesek v ono din	Z,|p"	Naziv postavke	Znesek v 000 din^
A. Osnovna In Izločena sredstva		A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev	
1. Osnovna sredstva	1.750	t. Sklad osnovnih sredstev	3.828
2. Investicije v teku		2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije	1.922
3. Izločena sredstva In druga investicijska sredstva	7.659	3. Razni skladi	7.907
		4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij	
B. Obratna sredstva		5. Drugi viri finansiranja investicij	
4. Skupna obratna sredstva	S 1.488	B. Viri obratnih sredstev	23.00«
C. Sredstva v obračunu in druga aktiva		8. Viri obratnih sredstev (skupno)	
		C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva	
1. Kupci ln druge terjatve 6. Druga aktiva * D. Finančni uspeh	977 t	T. Dobavitelji ln druge obveznosti 8. Druga pasiva D. Finančni uspeh	8.471 74*
7. Razporelenl dobiček		9. Dobiček	
8. Izguba		10. Kritje izgube	45.878^,
Skupaj;	45.876	Skupaj:	
Vodja računovodstva! Furlan Olga
Predsednik upravnega odborat Juvan Ferdo
Direktor podjetja! Dovjak Janez
Izvleček iz poročila o poslovanju trgovskega podjetja »ŠPECERIJA«, Ljubljana, Prisojna 7, v letu 1956
AKTIVA
Dosežen je bil promet 353,838.870 din. Koeficient obračanja kredita znaša 14,91. Povprečno je bilo zaposlenih 65 delavcev in nameščencev.
paSIV*
BILANCA na dan !L decembra 1988
Za p.
št.
Naziv postavka
Znesek v 000 din	ZJtp'	Naziv postavke
	A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev
7.053	L Sklad osnovnih sredstev
	2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije
8.22«	t. Razni skladi
	4.	Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 5.	Drugi viri finansiranja Investicij
29.856	B. Viri obratnih aredstev
1.003	«. Viri obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva
138	•	T. Dobavitelji In druga obveznosti
82	1. Druga pasiva D. Finančni uspeh 9. Dobiček 10. Kritje Izgube
88.301	Skupaj:
Znesek v
000 d1"
A. Osnovna In Izločena sredstva
t. Osnovna sredstva 2. Investicije v teku
S.	Izločena srvdstva ln druga lnveatlcijska sredstva
B. Obratna sredstva
«. Skupna obratna sredstva
C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva
». Kupci ln druge terjatve «. Druga aktiva
D. Finančni uspeh	#
T.	Razporejeni dobiček *
I. Izguba
Skupaj:
• tiij
I.**1
14.1*
l.«T*
K
SI.J®*
Vodja računovodstvai Dr. Žakelj Ctrl*
Predsednik upravnega od borat Cvelbar Prane
Direktor podjetjai Novak Jakob