DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Uhaja kot priloga .SLOVENCU" zvečer osak prvi »m tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide „DOMOLJUB" dan puyfQ. Cena mu je tiO kr. ta celo leto. — Spisi m dopisi naj se poHljajo: uredništvu „DOMOLJUBALjubljana, v seme-nišhih ulicah it. 4. Naročnina m mserati pa opravnUtvu „DOMOLJUBA" Stolni trg H. 6. - Naznanila se vsprejemajo in plačujejo po dogovoru. Atev. lO. V Ljubljani, 10. maja 1892 Imetnik T. Kaj je novega po svetu? V državnem zboru so poslanci dovolili 41 milijonov državne podpore za Dunaj. Državni poslanec z.i Ljubljano g. Kušar je izrekel željo ljubljanskih prebivalcev, naj se odstrani iz srede mesta vojaška stara bolnišnica. — Minister za denarne stvari je izročil poslancem predloge gleJe novega denarja. S svojim govorom pa ui zadovoljil mnogo poslancev, zato sedaj še ne vemo, ali dobimo že tako kmalu novi denar, kakor se je govorilo. Novi denar bode imel „krone" in sicer : zlati cekini po 20 kron bodo vredni sedanjih 10 gld. in po 10 kron, vredni sedanjih 5 gld.; razven tega ostanejo še v veljavi dosedanji cesarski cekini. Srebrni denar bo : 1 krona, vredna pol goldinarja, pol krone, vredno sedanjih 25 kr. Vsaka krona bo razdeljena v 100 novih krajcarjev, ki bodo imeli vsak vrednost sedanjega pol krajcarja ; kovali se bodo iz brona in sicer v vrednosti po dva nova krajcarja, ki bosta po vrednosti enaka sedanjemu krajcarju in po en nov krajcar v vrednosti sedanjega polovičarja. Razven tega bomo dobili denar iz nikeljna in sicer po 20 novih krajcarjev namesto desetič in po 10 novih krajcarjev vredni 5 kr. — Mla-dočchl so hoteli posaditi ministra Šonborna na zatožno klop, ker je vstanovil neko nemško sodišče. Toda s svojim predlogom so ostali popolno osamljeni. Poslanci slovenski so vsi priznali, da se minister pri tem ni pregrešil proti nobeuem zakonu, vendar so se nekateri umaknili glasovanju, drugi pa so glasovali proti Mladočehom. Naši Mla-doslovenci, katere vodi zastopnik bauke „Slavije" g. Ivan Hribar, so vsled tega hoteli pokazati, da so na strani Mladočehov, ter so v ta namen sklicali shod slovenskega društva v Ljubljani, da bi ropotali zoper naredbo ministrovo oziroma zoper one slovenske poslance, ki so glasovali proti Mladočehom. Vlada pa jim je prepovedala o tem govoriti. Tako nevtemeljeno in nepremišljeno ropotanje bi bilo Slovencem le v kvar. Mi nismo nikakor vneti za sedanjo vlado, ker ni ne v verskem, ne v narodnem in ne v gospodarskem oziru to, kar bi po našem prepričanji morala biti, mi se tudi ne ogrevamo za deželno vlado Kranjsko, ki s svojim postopanjem pospešuje napredovanje mladoslovenskega gibanja v deželi, pač pa smo tega mnenja, da tam, kjer se nikomur ne godi krivica od vlade, ne kričimo brez potrebe; tem odločnejše pa dvignimo svoj glas tam, kjer in kadar se gode krivice slovenskemu ljudstvu. — Na Ogerskem je umrl trgovski miuister Baroš, ki si je vzlasti za razvoj ogerskih železnic pridobil veliko zaslug za Ogre, seveda na kvar drugim avstrijskim deželam. Pri skupnem državnem proračunu zahtevali bodo letos zopet štiri milijone več za vojaške namene. — Na Italijanskem so po dolgem iskanju zopet dobili nove ministre. Ta država ima 15 tisoč milijonov dolga, seveda pri takih okolnostih ni lahko dolgo vladati. Dokler namreč poslanci verujejo obljubam ministrov, da bodo zboljšali gmotno stanje, toliko časa se vzdrže, kadar pa se vidi, da so to samo prazne obljube, morajo pa ministri iti v pokoj. — Na Francoskem je boj proti katoliški cerkvi vedno hujši. Sedaj je vlada začela Škotom kratiti dohodke, vzlasti onim, kateri po svoji vesti in apostoljski dolžnosti opominjajo vernike, da naj vselej volijo in sicer le poštene krščanske može. Papež Leon XIII. je poslal novo pismo francoskim kardinalom, v katerem zopet vspodbuja katoličane, da naj na podlagi sedanje republikanske ustave osnujejo močno katoliško stranko, ki naj vspešno brani pravice katoličanov. — Na Grškem so imeli volitve v postavodajalno zbornico. Zmagala je stranka Trikupisova ; poprejšnji minister Delianis, katerega je kralj odstranil iz službe, ni dobil veliko somišljenikov v zbornico. Kaj je novega po Slovenskem? Kranjsko. I j vipavske doline, 7. maja. Svetega Florijana dan večinoma tukaj praznujejo, lato je povabil poverjenik pripravljalnega odbora za I. slovenski katoliški shod v Ljubljani nekaj zaupnih mož na prijazen razgovor v Vipavo. Iz vseh duhovnij vipavske dekanije odzvalo se je prijaznemu vabilu in okoli četrte ure popoldne videl si okoli osemdeset gospodov raznih stauov v gorenjih či-taluiških prostorih zbran h. Gospod dekan otvori zborovanje s katoliškim pozdravom »Hvaljen bodi Jezus Kristus", razloži ob kratkem namen današnjega shoda in pozove gosp. Arkota iz Šturj, naj nekoliko pojasni uzroke iu namen katoliških shodov sploh. V kratkem govotu razkaže ta zgodovino katoliških shodov na Nemškem in na Dunaju, poudarja njih vspehe in lep sad ter sklepa: kar je bilo plodonosno pri katoličanih drugod, to ne more škodovati malošteviluim Slovencem in to tem manj, ker razkosani po raiuih deželah še veliko bolj potrebujejo skupnega programa in sta'na zastave, pod katero naj bi se zbirali, jedini naj jih prapor, na katerem se bere: vse za vero, dom, cesarja! Gosp. Skvarča iz Budanj omeni na to, kako je treba po skupnem geslu odločno, krepko, možato delovati v zasebnem iu javnem življenju. Ko se enkrat zavedamo svojih dolžnostij in pravic, tedaj složno naprej, pogum velja!" Iznenadil nas je g. R. Silvester ii Vipave, ki je v veiani be.«eii kazal možaka vojaka. Vsebiua ujegove na vdušene pe. se pripravljali i velikim veseljem na ta dan, kakor so se mladega svojega novega župnika že ob njegovem prihodu jako radovali in mu s slavoloki in z vozovi priredili slavnosten sprejem. Dasi je bilo v uede'jo vreme nekako otožno in je zlasti mru pritiskal, vendar se je zbralo proti 10. uri brez števila ljudstva pred cerkvijo v Boštanju. Še lepše pa je bilo, da je spremilo precejšnje štetilo duhovgkih tovarišev novega g. župnika k altarju. Videli smo preč. g. dekana leskuvikegv dr. Šterbeuca, preč. g. dekana kranjskega, A. Mežnarca. Listek. Stari oče. Obraz iz življenja. — Francoski spisal Guy de Maupassanl. I. Uledo jesensko solnce je obsevalo Kmetov dom. Okrog doma je zelenela trava, kar je niso krave popasle. Nalivi zadnjih dnij napravili so mnogo blata okoli hiše. Štiri mlade krave pasle so se po vrlu; kokoši so kokoda kale in petelini so peli iskaje živeža po vrlu. 7. jablan pa so padala na tla piškava nedozorela jabolka. Odpro se hišna vrata in na dvoru se pokaže mož kakih Štirideset let; na pogled bi mu jil. bilo prisoditi šestdeset. I5.I je pegast, ves v gubah, hodil je leno ter komaj prestavljal svoje noge vkovane v težke čevlje napolnjene s slamo. Njegovi roki sta bili nekako dolgi ter mu mahali kakor bič. Velik pes poskoči na dvoru in glasno zalaja, ko zagleda gospodarja. Ta pa zakriči: »Tiho, Fino N - In takoj obmolkne pes. Iz hiše stopi na dvor ludi gospodinja. Platnena obleka ji je odevala telo. Na glavi je nosila slaro od solnca ogorelo čepico, pod katero so se skrivali gladko počesani lasje. Obraz ji je bil čmeren, ko.Ven, nelep; skrbe med zobmi niso povzdigovale lepole. Mož jo vpraša: »No, torej kaj je ž njim V« — Zona mu odgovori; »Duhovnik pravi, da je že pri koncu, noči da ne more preživeli « Nato se oba vrneta v hišo. Sla sta skozi vežo ter stopila v nizko, tesno in t^mno sobico. V kolu v sobi se je videla postelja, na kateri je ležal umirajoč star mož. Dihal je težko in i/, prsi dvigalo se mu je zamolklo .odinje. ----- J lil 11. laivi liropenje. To je bil stari oče pri hiši, oče gospi — Mož in žena sta opazovala nesrečneža s hladnim, nebrižnim očesom. Zet izpregovori: »Kmalu bo po njem; on ne dočaka noči.« — Ženu pravi : »On že od jutra tako hrope!« ' • ........... r. zaprtimi - 'V...M |'IU1 I I » v»ll UU JUll U y. Mnogo se je čestitalo novemu gosp. župniku; tudi mi želimo, da bi vi 11 in domoljubni gospod župnik, ki dela za domovino že dlje časa na slovstvenem polju (omenjam Ji otopia Wolfov, zgodovino cerkljanske tare) preživel v lepem Boštanju kot vnet pastir mnoge srčne dneve in ^eliko storil za uboge po nesrečah zadete Dolen ce ob štajerski meji. Želimo pa hkrati, da bi slovstvenega ilflmanja ne pustil, marveč še z mnog mi spi-i pn slavil zla-ti v cerkveuo-zgodovinskeni oz ru našo domovino. Stajarsko. Dne 24 aprilu, ko so na Dunaju odkrili spomenik Radeckemu, so v Mariboru vojaki našega domačega polka »št. 47« priredili slavnost v čast slavnemu generalu. Med povabljenimi gosti videl si tudi milostlj, knezoškofa, dr. Napotnika, ki so skoz 12 let bili v zvezi z imenovanim regimentom. V primernem govoru pri mizi so povedali, da je general Radecki bil vojak v dvojnem obziru, namreč zvesti vojak cesarjev, pa ob »Da, toda jutri bo treba ili velevat na pogreb. S tem izmudim gotovo pet ur, kajti obiti bo treba vse sorodnike v Turvilu in po Maneli.« Po kratkem premiselku odgovori gospodinja: »Sedaj še ni ura tri; lorej lahko še danes greš velevat za pogrebom, do noči boš vse opravil. Nič ne dč, da oče še ni umrl, gotovo je, da jutra ne doživi.« Mož premišljuje na vse strani ter končno pravi: »Dobro, pa pojdein.« — Bil je že na pragu, a zopet se vrne ter nekako nedoločno reče: »Skrbi, da pristaviš krompir kuhat ter da pripraviš kosilo. Ljudje pridejo na pogreb in treba jih bo pogostiti. Zakuri peč z dračjem, podstreho posušenim.« —Kmet je šel iz hiše, obrnil se v kuhinjo, odrezal ondi od hleba kos kruha, pobral vse drobtinc, odrezal z nožem nekaj masla s soljo, namazal ga na kruh ter pričel jesti, kakor po navadi. Videlo se je, da mu gre zelo v slast. Ko je šel po dvorišču, moral je zopet pomirili lajajočega psa, nato se odpravi na pot, ki vodi v Turvil. II. Gospodinja je ostala sama doma. Posla je imela dovolj; treba je bilo pripraviti gostijo povabljenim po-grebcem. Potrebovala je med drugim tudi jabolk; šla je zalo na vrt trest jabolka. — Pri tem delu iznenadi jo sosed : »Kaj pa delate?« enem tudi v/gledni vojak Kristusov; molek ali »rožnivenec« je pri sebi imel na bojnem polju in na smrtni postelji. — Na Slovenskem najstarejša »Posojilnica« je ona v Ljutomeru. Iz svojega dobička je letos v dobre namene razdelila 200 gld., od tega 100 gld. v prid konjarstvu. Nadalje je obljubila, da vsako ognjegasno društvo, ki bi se v okraju ustanovilo letos, dobi zdatno podporo, namreč prvo 200 gld., vsako drugo pa po 150 gld., razven lega še vsako novo društvo dobi po 25 gld. za svoje priprave. Dozdaj gasilno društvo obstoji že dolgo vrsto let. v Ljutomeru. Ali že v prvih časih društvenega obstanka je začel pihati nemškoliberalni veter, ki je zavedne Slovence iz društva izpihal. Tudi sosednji trg Veržejc ima »požarno brambo«; ista je do najnovejšega časa imela nemško komando, a nedavno so sklenili, da bo zanaprej gasilno društvo za komando rabilo besede slovenske. Tako je prav! Na tleh slovenskih veljaj beseda slovenska! Katera-li občina bode sedaj prišla na vrsto prva? Menda Krapje-Mota-Cven? — Deželni zbor šla-jarski bi rad vredil postavo gledč oskrbljevanja vbožcev. Ali poslancem je manjkalo dovolj podatkov. Vsled tega so iz Gradca onidan občinski uradi dobili naročilo, da popišejo število in starost hlapcev in dek«l pa povprečni znesek zaslužka, potem število vbožcev in kako občina skrbi za siromake danes. — V Celju so, če nabiralnico poštne hranilnice izvzameš, trije denarstveni zavodi. Istim so dne 31. decembra zemljiški posestniki dolgovali čez tri milijone goldinarjev. Tako n) leta 1865 ustanovljena »Hranilnica mestne občine Celje« je razposodila 1,958.769 gld. na posestva, b) leta 1881 oživljena »Posojilnica« šteje 1959 dolžnikov s 605.068 gld. in 1339 »Jabelka nabiram, da jih pripravim za obed.« »Kaj pa oče? Kako mu je?« »Da, oče zdaj, zdaj umre. V soboto ob sedmi uri bo najbrže pogreb.« »Dobro, dobro,« pravi odhajajoči sosed; »ostanite srečni in bodite zdravi.« In gospodinja je zopet hitela pobirat jabolka. — Ko se vrne v hišo, gre zopet urno pogledat očeta, trdno prepričana, da je on že gotovo mrtev; toda že med vratmi je slišala bolnikovo težko hropenje. Ker ni hotela časa muditi, vrnila se je zopet v kuhinjo na delo. Okoli pete ure je tudi mož prišel domov. Ni še prestopil hišnega praga, že je kričal nad ženo: »No, ali je že konec?« »Ne,« odgovori žena, »ni še konca, on še vedno diha.« — In oba sta šla hkratu gledat bolnika. Bolnik je ležal miren kakor že več dnij, sopel je ležko, a vedno jednakomerno. Zet se sklone k njemu ter reče ženi: »Umrl bo gotovo, vsaj je že bled in dogorel kakor sveča.« — Mož in žena gresta v kuhinjo na malico. Jedla sla kruh z maslom in videti jima je bilo, da jima jed prav dobro diši. Po malici zopet gresta oba k bolniku. Ker se je že zmračilo, vzame gospodinja luč ter z njo prav natanko posveti obraz bolnikbv. Iles vidi, da bi ga moral vsakdo za mrtvega imeti, ko bi ne dihal. — Ko sta poopravila svoja dela, šla sla spat na nasprotni konec varčevalcev s 713.068 gld., c) nova, Se le od 1889 poslujoča »Južnoštajarska hranilnica« je v kratkem času svojega obstanka 947 strankam razposodila 658.341 gld., a 1383 vložnikov je vložilo 706.261 gld. privarčevanega denarja. Vredno je opomniti, da se denarstveni zavodi nahajajo tudi v bližnjih krajih: Laško, Žalec, Vojnik, Vitanje. Ko so v zadnjepovedanem trgu bili Slovenci 1890 ustahovili »Posojilnico«, da bi gospodarji v sili dobili potrebnega denarja ali pa si ga lahko shranjevali, hoteli so tudi »Nemci« v Vitanju imeti svojo »nemško« posojilnico, katera bi naj motila tri mesece starejšo posojilnico slovensko. Do dne 31. decembra I. 1891 so varčevalci v posojilnico slovensko vložili čistih 36.133 gl., a društveniki so si izposodili 36.246 gld. Kakor je o svojem času bilo v časnika »Deutsche \Vacht« brati, je »nemškej« posojilnici v Vitanju na noge pomogla »mestna hranilnica« celjska. Minolo leto je »nemška« posojilnica v Vitanju imela 27.340 gld. dohodkov in 27.029 gl. izdatkov; razposodila je 23.340 gld., in sicer 17.481 gld. na menice ali »veksl«, 1272 na zemljišče, 1000 gld. pa na roko. Posojilnicam slovenskim so časniki že večkrat izrekli hvalo zavoljo tega, ker one nočejo denarja izposojevati na menice. In kdor si denar dobil skoz menico, nikar ne pozabi na svojo vest pa na postavo I — Danes menda ne boš več lahko zasledil kraja, kjer bi vsaj po imenu ne bil poznan č. g. župnik Kneipp. Ta svetovnoznani človekoljub je bil na neko povabilo prišel v Gradec, kjer se je zvečer 26. aprila okoli njega zbralo čez tri tisoč oseb, ki so pazljivo poslušali poldrugo uro trajajoči govor župnikov. Kratek zapopadek istega je: Vsaki človek bi rad živel dolgo časa, a da se mu j želja izpolni, naj zmerno rabi tista zdravila, ki jih St^,. nik ima v svoji lekarnid ali apoteki, t. j. na ze|B|,' namreč: vodo in rastline. Voda, pa ne topla, ampak mrzla voda človeka dela krepkega. Zavoljo tega naj matere skrbijo, da bodo svojo deco kopale v mrzli vodi Topla voda stori človeka mehkužnega in boleznim po^ vrženega. V mrzlo vodo naj mati svoje dete položite ko je isto staro dva dni. Po zimi kakor po letu naj se človek koplje v mrzli vodi, pa ne predolgo, zadostuje le nekoliko sekund, loliko kolikor potrebuje »žaba, kadar čapne v mlako, kjer se podurne in zopet svojo glavico pokaže«. Obleka naj trupla ne stiska nikjer; ovratnik pojas, obutel, vse bodi prostrano, vsled tega bo se krv lahko pretakala po vsem životu. Najbolje storiš, uko hodiš bos. Hrana bodi zmerna, prosta, domača, a ne umetno pripravljena ali, bolje rečeno, pokvarjena. Nikar ne vživaj žganja, kave, čaja, piva, sploh pijače, katera živce raz-draži in slabi. Govornik pravi, da on v obče jako malo pije ter se ravna po vodilu : »Pivo mi je prezanič, vino predrago, voda premokra«. Sledeče jutro so se e. gosp. Kneipp odpeljali na Dunaj in tudi tam z govorom postregli povabilu njihovih častilcev. Od Celja. (Občinske volitve) so opravljene brej malega povsod. Iste so zuovič pokazale, da se dobro ljudstvo nak že popolnoma zaveda matere svojo slovenske. Bili so časi. ko je marsikateri Slovenec na volišču v kot postavljal dobromislečega prijatelja svojega in za blagor ljudstva zavzetega domoljuba, a za mizo je posadil Jiberalnegi' Nemca ali pa „nemškutarja, t. j. človeka, ki je po rudi Slovenec, a hoče veljati za Nemca. V celem okraju sli sedaj samo dve občini kmetski, ki sta za predstojniki hiše. Nič nista govorila več oni večer. Kmalu sta zaspala in glasno smrčanje se je čulo iz nju spalnice. Izpod strehe pa se je slišalo ropotanje podgan. m. Gospodar se je zbudil, ko se je komaj še dan zaznaval. Oče je še vedno živel. Mož sune svojo ženo: »Ti, slišiš, oče še sedaj ni umrl. — Kaj misliš, kako nama je sedaj ravnati?« Imel je namreč gospodar svojo ženo za bolj razumno in prebrisano nego sebe, in zato jo je vprašal za svet. Ona odgovori: »Do večera ne bo živel, to je gotovo. Nič se ni hudega bati.« Pomirjen vsled teh besed modre svoje žene šel je gospodar na delo. Gospodinja postavila je v peč jedila za pogrebščino in potem je tudi ona šla za možem po svojih opravkih. Opoldne je bil bolnik še zmeraj živ. Delavci, ki so bih najet, za presajanje v vinogradu, prišli so pogledat bo mka. Vsak je povedal o njem svoje mnenje in zopet odšel na delo. Ob šestih zvečer starček tudi še ni umrl Zet se tega sedaj prav resno prestraši. »No, kaj bo pa zdaj?« Toda sedaj tudi žena ni vedela sveta. Sli so k žu panu. On je obljubil, da pride očetu zatisnit oči in da določi čas pogreba; tudi zdravnik je ugodil želji gospodarjevi ter obljubil, da mu napiše mrliški list. Vrnila sta se mož in žena domov. Kila sta zopet mirna. Legla sta zopet in zaspala hitro kakor po navadi Toda tudi naslednje jutro še ni umrl stari oče IV. Gospodar in gospodinja sta bila sedaj seveda v silni zadregi. Stala sta ob zglavju očetovem, ter bolnika ogledovala z nekim posebnim nezaupanjem; bala sta se po pravici, da jima tudi še nazadnje oče jedno zagode prav za kratek čas »Kaj nama je storiti?« — 2ena ni vedela nič pravega odgovoriti, le dejala je: »To je res neprijetna sitnostN Pogrebcem to sporočili, ni več kazalo. Sklenjeno je bilo počakati jih ter jim natanko pojasnili vso stvar. Okoli sedme ure so prišli prvi pogrebci. Ženske so bile v črnih krilih in objokanih lic. Možje so bili bolj mirni ter se razgovarjali o svojih opravilih. Gospodar m njegova žena vsa prestrašena pozdravljala in vsprejemala sta jih z očividno obupnosljo. S solzami v očeh drug pred drugim pojasnjevala, kaj se jima je pripetilo; izgovarjala sta se in trdila, da bi bili drugi jednako ravnali na njih mestu, razkladala sta brez konca in kraja o tem in onem, ter nista dala, da bi bil tudi kedo drug spregovoril kako besedo. — Razgovarjala sta se z dobili »Nemca", namreč Sv. Peter pri Žalju, kjer so se volitve vršile že lani dne 3. junija, in pa Tčharje pri Celju, kjer so dne 29. aprila letos »liberalni" gospodje v Storah zopet sebi pogladili pot do .nemškega" predstoj-ništva. Nekoliko praske povzročili so še »Nemci" v Voj-niku. Ker so jim kmetje-korenjaki tudi všolani Skofijivesi spodbili večino v krajnošolskem sovetu, s tem pa ob enem nameravano „nemško" šolo v trgu in v Skolljivesi, vsled tega so se udeležili občinske volitve v sosednji Višnjivesi, ki je tudi všolana v Vojnik. Celjani in tržani si namreč dotično postavo razlagajo tako, da vsaki posestnik sme glasovati pri volitvah v vsakej občini, kjer ima le kakšno krpico ali „fliko" zemljišča. Ako si na pr. tržan v Vojniku, pa imaš jedno njivo v občini „Škofljaves", a drugo v občini „Višnjaves", to imaš volitveno pravico v treh občinah, t. j. v Vojniku, v Skofljivesi, v Višnjivesi. Vojni-čani so torej sodili tako: Ker smo v Skofljivesi pogoreli, morda se nas usmilijo »neumni" kmetje v Višnjivesi in bomo odtod lahko poslali enega „NemcaK v krajnošolski sovet, potem smo „mi" znovič na konju, s katerim bodemo vozili kamenje in opeko za ,,nemško" šolo, za katero je krajnošolski sovet, ko še smo ,.mi'' imeli večino v njem, že bil po „liberalnem" časniku „Deutsche \Vacht" v Celju razpisal dražbo za zidanje! Toda: Višnjaves je ostala slovenska in mnogoletni predstojnik, vrli g. Lipuš, je zopet izvoljen za občinskega predstojnika. Cerkev in šola. Podobe iz življenja. (Dalje.) 16. V majniku usahnila. Bilo je 1. majnika 1. 188 . Iz Trsta vrelo je na tisoče ljudi v slavnoznani „Boschetto", kakor vsako leto na ta dan, osobito pa še letos, ko je bila nedelja. Vse se veseli in raduje, posebno pa mladina, ki je komaj že pričakovala tega dneva, da iz tesnih sob pohiti v milo pomladno naravo. Veselo koraka »po taktu", kateri udarja vojaška godba, trga zelenje z dreves in si želi dolzega življenja v pomladnem cvetju svoje mladosti. Želi si, da po vrsti ter ponavljala : »Midva lega nikakor nisva mogla misliti. Kedo bi bil tudi trdil, da se bo on vlekel tako dolgo.« Pogrebci se čudijo, iznenadeni so ter ne vedo, kaj jim storiti. Nekateri se odpravljajo domov. Gospodar pa jim zabrani rekoč: »Saj je vse eno. Žena je pripravila kosilo, treba to povžiti.« — Pri teh besedah razjasnili so se navzočim temni obrazi. Zašepetali so med seboj. Hiša se je polagoma napolnila, na novo so še vedno dohajali pogrebci, katerim so prvi stvar pojasnjevali. Ženske so hodile gledat umirajočega. Pokrižavale so se, nekoliko molile, in kakor so prišle, lako so odhajale. — Gospodinja pa jim je glasno govorila: »Glejte, že dva dni leži umirajoč; ni mu ne huje, ne ložje; prav kakor cev, v kateri ni več vode.« V. Po obisku bolnika pa so vsi le bolj mislili na po-goSčenje, nego na umirajočega. Ker v hiši ni bilo za vse prostora, zato so prenesli mizo ven na prosto. Posebno prijetno je dišala pečenka. Vsakdo je hitel, da je dobil svoj kos, boječ se, da mu ga kedo drug ne odvzame. Tudi gospodar si je privoščil lep košček, rekoč: »Ko bi nas sedaj videl stari oče, gotovo bi nas zavidal; on je namreč zelo rad jedel v svojem življenju.« — Eden izmed mož mu odgovori: bi pač mnogokrat ozelenela ljuba pomlad in prišel prvi majnik v neskrbnem, neskaljenem veselju. Ne daleč od tega gozda pa je ležala v tesni sobi na smrt bolna dekle v dobi najlepših let. Skozi jedino okno zrla je iz sobe v zeleui »Boschetto", poslušala godbe glas in mej zelenim drevjem vriskajočo mladino. Spominjala se je, kako se je včasih tudi ona veselila tega meseca in koliko veselja je vživala, nedolžnega veselja, katerega jej ni kratil nihče. Ali letos? Pozdravila je zopet neskrbna mladost prvi dan najlepšega meseca, pozdravila ga živa in zdrava. Oaa pa leži na postelji in bridko vzdibajoč pričakuje, kedaj jo reši — bleda smrt. »No, sedaj očetu ni več do jedi. Vsaka reč ob svojem času.« — Taki razgovori niso motili gostov, nasproti še veselili so se jih, kakor poprej pečenke. Žena pa jezeč se nad nepotrebno potrato hodila je vsak trenotek v klet iskat jabolčnika, ker vrči so se prav hitro praznili. Gosti so se smejali, govorili glasno, celo kričali, kakor je že navada kričati pri mizi, kjer je zbranih mnogo ljudij. Naenkrat začuje se skozi vrata glas neke ženice, ki se je bolj zanimala za bolnika, nego vsi drugi: »Umrl je, oče je že mrtev!« Vse je obmolknilo: ženske so urno skočile s svojih stolov ter hitele gledat mrliča. — Res, stari mož je sklenil. Prenehalo je njegovo hropenje. Možjč, sodeč sebe ne po sebi, pogledali so drug drugega ter brisali si oči. Nekateri med njimi so še povživali svoje kosove. Domači niso jokali. Vse se je končalo, sedaj so zadovoljni. Ponavljali so pa: »Mi smo vedeli, da se to ne more dolgo vleči. Seveda, primernejše bi bilo, ko bi bil on umrl prejšnjo noč. Sploh pa, kakor mora biti, tako je. Pogreb bo v ponedeljek, takrat bomo še enkrat obhajali pogrebščino.« Gostje so se počasi razšli zadovoljni z dobrim pogoščenjem. Ko sta ostala gospodar in žena sama, tedaj je gospodinja zavpila vsa zelena od jeze: Kakova razlika! Zunaj vse v zelenju in cvetju, mladina prepeva brezskrbno svoje popevke in si želi dolzega srečnega življenja, tu v izbi pa ravno tako mlado bitje objemlje — bledi smrtni angelj! Toda nikakor ne toži to mlado bitje; udana je iz celega srca svojemu Bogu, in kakor je od Njega prejela življenje, tako i sedaj hoče iz Njegovih rok vsprejeti smrt, V kotu ima narejene šmarnice, podoba svete Device okrašena je s svežim zeleujem in bujnimi cvetovi, ki jo spominjajo majnikov prejšnjih let, ali vendar ta okrasba ni taka, kakor je bila preje, ko je delala ona sama. Vse tako, kakor druga leta, vse na istem mestu, sli vendar ne tako. In čuj, vsako jutro bo zopet pel isti zvon in vabil pobožno ljudstvo k šmarnieam, kakor nekdaj, ali ona se s postelje ganiti ne bo mogla. S kakim veseljem je vsak dau vstajala, da ni zamudila svetega opravila, s kakim veseljem je poslušala beloiasega župnika, ko je bral iz življenja Marijinega! Letos pa ne bo več mogla poslušati njegovega glasu. j Kakor lueiea pred podobo Marijino, kadar jej olja prinuDj. I kuje, počasi gineva, tako pojemlje i njeno mlado življenje. »Sveta Devica ne zapusti me", govori zdajci dekle »spomni se, kako sera Te vedno udano častila in fj imenovala svojo mater. Bodi mi v mojih zadniih urah g tolažbo na strani; izprosi mi milost, da srečno končam svoje življenje, da tako, kakoršno mi je dal, vrnem svojemu Stvarniku. Pokliči me k sebi, o 6veta Davica, da s Teboj praznujem v najlepšem mesecu slavlje Tvoje." Bila je deveta ura zvečer. Vse se je odpravljalo počasi proti domu in mlado iu staro je neslo domov lelene vejice, znamenje pomladi. V tiha sobico ne daleč v stran pa je potrkal ua duri smrtni angelj, držeč v roki belo li-lijo, znamenje večne pomladi, zatisnil na veke očesi mlademu bitju in je pozval praznovat najlepši mesec v domovino čistih duhov. Usahnil je cvet v najlepšem mt-secu, da presajen v nebeški rrt pomaožuje lepoto večne pomladi. M. S. Gospodarske in obrtnijske stvari. Da ne pokonča slana zgodnjega soiivja, rabijo se različna sredstva. Tako napravljajo okoli greda oboj iz desk. Kadar mraz nastopi, pokrijejo la oboj s plahtami, vrečami, smrekovimi vejami in enakimi stvarmi. Sočivje, katero je slana poparila, reši se s tem. da se »Sedaj pa imaš! Spet bo treba pripraviti pogrebnino ! »Zakaj vendar ni umrl prejšnjo noč? — >In delo nama bo zastalo! Sami stroški, sama zamuda!« »Kaj hočemo«, reče mož bolj mirno, »vsaj bo to samo en dan. da ne bova mogla delati « * * * To je kos črnega lista, odtrgan iz bukev, ki se jim pravi: življenje. Ciroza me je stresala, ko sem prirejal to povest za slovenske bralce. Groza spre-letava tudi gotovo vsakega bralca, ako mu je v mislih opisano brezsrčno, nečloveško ravnanje mladih Kmetovih s starim očetom. Vse. kar sla imela, pridobil je k hiši stari oče, celo življenje delal in trpel je le zanje, a sedaj, ko so mu opešale moči, nimata mlada druge želje, kakor čem preje ga zakopati tembolje. — I a grdi madež skruni tudi sicer lepo ime marsikatere slovenske družine. Strah vzbuditi pred takim grdim z božjim prokletstvom zaznamovanim ravnanjem, v spomin poklical, mladim pri hišah dolžnosti do staršev, to je bil namen prevodu in objavljenju te povesti. In ako doseže da se le v eno hišo povrneta mir in ljubezen med starimi m mladimi, je trud že stotero poplačan. - ,Sin podpiraj starost svojega očeta in ne žali ga v njegovem življenju, m ako mu pamet peša, mu zanašaj in ne zaničuj ga v svoji moči; zakaj usmiljenje do očeta ne bo nikdar pozabljeno.« Sirah. 3, 11. 15. prepreči prehitro otajanje. Zato se zjutraj zgodaj rastline poškrope z mrzlo vodo, ali pa se nad gredami diin napravi. Hastline se tako varujejo solnčnih žarkov in se navadno rešijo. Ako slana popari kolerabe ali pa zeleno, naj se le rastline ne puste dalje rasti, ker take sadike sicer nadalje rastejo, a po leti gredo v cvet in ne napravijo gomoljev. Ako naše domače Hvali ne datU mleka. Da privabiš mleko pri kobilah, kravah, kozah in ovcah, vribaj sesce ali tudi trebušne žile s žganjem, daj živalim inočnale krme in je postavi v topel hlev. Ce pa to nič ne pomaga, dosežeš gotovo svoj namen — seveda če žival ni bolna —, ako daš živali na tešče janeževega semena v mlačnem mleku, in sicer za kobilo ali kravo lU litra semena na 1 liter mleku. Ovci ali kozi daj le polovico tega. Ako ne dobiš mleka v 48 urah. pa to še enkrat ponovi. It oženi ostružkt Jeot gnoj »a mlado sočivje. Ako zemlja na gredah ni dovolj močna, ali ako želimo, da bi mlade rastline hitreje rastle, se priporoča, naj se polivajo z vodo, v kateri so bili namočeni roženi odpadki. Posebno pa pomaga, ako se roženina skuha. Tržna cena v Mariboru. Pšenica 7 gld. 5 do 35 kr., rž 5 gld. 90 kr., do 6 gl. 10 kr., ječmen 5 gld. o do 35 kr., oves 3 gld. 15 do 35 kr!, proso 5 gld. 10 do 30 kr., koruza 4 gld. 85 kr. do 5 gl. 15 kr., hajdina o gl. 35 do 65 kr., ližol 4 gld. 50 kr. do 5 gld. 50 kr., vse po hektolitru; 100 kilo slame 2 gld. do 2 gld. 20 kr., ndstelje 1 gl. 50 do 60 kr., sena 1 gl. 90 kr. do 2 gid. 10 kr. * Razne (Cerkvica na Rožnikn) je po trudoljubivosti velečast. g. dob. svetovalca in župnika o. Kalista Medica' dobila nov kras. Na levi strani je vstavljena podoba Matere Hožje v dolblino, katero je bogato okrasil domači slikar Borovsky. Kakor čujemo, bode v kratkem dodelana tudi lepa kamenita leča, katero že postavljajo zidarji. (Slovenski stariši v Gorici.) ki zaman pričakujejo odgovora ua svojo lansko prošnjo za slovensko šolo, dasi je vlada trikrat krepko potegnila se za nje, so že siti čakanja; zato so v zadnjih dneh storili krepek korak naprej v dosego svoje pravične zahteve. Naredili so namreč novo prošnjo naravnost na ministerstvo; prošnjo pa so vsi podpisali ali podkrižali pred c. kr. notarjem g. Jos. Kavčičem, tako da nihče ne bo mogel dvomiti o pristnosti podpisov in prošnje same. V lanski prošnji so stariši izkazali 348 otrok, v letošnji pa 437, torej za 89 več od lani. Ako bi bili prišli podpisat prošnjo vsi tisti slovenski stariši, o katerih vemo, da imajo otroke za šolo, bilo bi podpisanih nad 600 otrok. Pa poreko, da je malo Slovencev v Gorici! — Prošnjo izročita naša gg. državna poslanca naravnost v roke ministru Gauču. „Nova Soča". (Fotografija »Rodoljnba".) Tako podlega in brez-značajnega se „Rodoljub" že davno ni pokazal, kakor v svoji zadnji številki. Priznal je pravo svojo fotografijo; vsakga lahko vidi pristnega volka v ovčji obleki. — V prvem članku se zgrozi v svoji čisti vesti (!) nad podtikanjem, Češ, da »Rodoljub" ščuje in hujska zoper duhovščino ter prisega, da „Rodoljub" nikdar ni in nikdar ne bo prodajal in izdajal svete vere svojih očetovi! — Na drugem mestu se ..Rodoljub", govoreč o mostnih volitvah, hvali na vse pretege kot dobrega kristjana, ko pravi: „Mi smo predobri kristijani, da bi se maščevali nad tistim, ki so premagani." — Tako mekeče nedolžno jagnje. Kdo bi ga ne ljubil in miloval, ko bi se to na videz tako blago jagnjiče nakrat ne prelevilo v isti številki v zgrabljivega volka. Pod naslovom : »Slovenščina v cerkvi", piše: »Duhovnik A. Krai-ner premeščen je iz Koprivnika v Spodnji Log ob kočevski meji. V tej fari bila je od nekdaj vsako tretjo nedeljo slovenska pridiga, ker spadajo mnogi Slovenci v to faro, in sicer taki, kateri nemškega jezika ne znajo nič. Novi dušni pastir v tej fari, Anton Krainer, pa ne zna nobene slovenske besede in je sploh velik sovražnik Slovencev. Se ve da odslej tudi slovenskih pridig ne bo več v tem kraju. Glejte, ljubi slovenski katoličani iz fare Spodnji Log, kako zelo so uneti gospodje v ljubljanski škofijski pisarni za vaš večni blagor, še slovenske pridige vam ne privoščijo, pa vendar trkajo pri vsaki priložnosti ob svojft prsa in trdiš — dobro, da jim že pameten Človek ne verjame — mi skrbimo za časni in za večni blagor katoliških Slovencev!" — Ali je pač sploh mogoč še ilobnejši napad na našo postavno cerkveno oblast, in to v zadevi, ki spada strogo v notranji cerkveni delokrog? In ta napad je osnovan na samih grdih novice. lažeh. »Rodoljub" pravi, da novi dušni pastir Spodnjem Logu ne zna nobene slovenske besede. In vendar se je ta duhovnik v semenišču učil štirih predmetov sslovenskim učnim jezikom, in sicer v jednem predmetu vsak teden po devet ur.— V semenišču je govoril kakor drugi bogoslovci s 1 o v e n s k o propoVed. To „Rcdoljub" ve že iz »Slovenca" in vendar se drzne lagati, da ne zna nobene slovenske besede! „Rodoljub" tudi da ostane v Spodnjem Logu pri cerkvenih opravilih vse tako, kakor je bilo doslej, torej tudi slovenska pridiga vs&ko tretjo nedeljo, in vendar se drzne lagati, da odslej slovenskih pridig ne bo več v tem kraju! — In ko je tako nakopičil celo vrsto lažij, tedaj pa »Rodoljub" s prstom kaže na našega višjega pastirja, češ: »Glejte, taki so v škofijski pisarni, da vam še slovenske pridige ne privoščijo! 1 S takimi lažmi hujska »Rodoljub" ljudstvo proti katoliškemu škofu, katerega je sveti Duh postavil, da vlada cerkev božjo v uaši škofiji in vendar je »Rodoljub" toli nesramen ter v isti številki govori, da nikdar ni in tudi nikdar ne bo prodajal in izdajal svete vere svojih očetov ter se v isti številki pritožuje nad »nepoštenim" bojem proti sebi! Tu imamo zopet nov dokaz, kako zlobne namene ima »Rodoljub" s svojim pisatenjem. Odgovorni vrednik »Rodoljuba" g. Gogala podal nam je s tem zopet novih dokazov svojega resnicoljubja (!) in svoje nepristranosti. (!) Dokler bo »Rodoljub" tako pisal, pač ni mesta zanj na mizi poštenih krščanskih družin, ampak kakor »Rodoljub" sam pravi — za plotom! (Od Sv. Lovrenca v slov. gor.) se nam poroča z dnd 21. aprila : Za nas Št. Lovrenčane je bil letošnji »Vuzem" posebuo vesel. Preč. gospod dekan, Meško Jakob, naš župnik in duhovni svetovalee, obhajali so na „va-zemni" ponedeljek 25letnico tukajšnjega svojega župniko-vanja. Na predvečer nas opozori mogočen strel na prihodnjo svečanost ter zabliščijo nekateri kresovi; da ni deževalo, bilo bi jih obilnejše. V ponedeljek na vse zgodaj so pridne roke kaj okusno ozaljšale cerkveni prostor in farovž; nad njegovimi vrati bliščal je tudi v štajerskih deželnih barvah napis „Slava slavljencu!" Ob 9ti uri nas zakliče mogočen strel; takoj se zberemo zastopniki občin in krajnega šolskega sveta, da se zaslužnemu in prebla-gemu g. poklonimo ter jim čestitamo in izročimo krasno diplomo z izvrstnim govorom. Častiti gospod slavljenec se nam ginjeni v daljšem govoru prav srčno zahvalijo ter naznanijo, da so sklenili pri nas in za nas živeti, dokler moči ne opešajo in jih Gospod ne pokliče na zasluženo plačilo. Potem se je poklonilo učitfeljstvo in jim čestitalo. Svečanost povikšalo je 8 sosednih gospodov duhovnikov, slavljenca prijateljev. Sedaj pa sklepamo se srčno željo, naj bi Vsemogočni dal še včakati slavljencu zlate sv. maše! (Strela) je udarila dne 6. t. m. v Kamniku pri Pre-serju v zvonik tamošnje podružnice, v hišo posestnika Mazija in v hišo Jan. Petelina; vžgala ni. (Birnovanje r ljubljanski škofiji.) Prevzvišeni gospod knezoškof bodo na svojem prvem letošnjem kanoničnem potovanju delili zakrament sv. birme v naslednjih du-hovnijah: Dne 27. maja v Rov t ah nad Jesenicami; 28. maja v Ratečah pri Kranjski Gori; Ž9. maja na Bohinjski Beli; 30. maja v Kamni Gorici; 31. maja dopoludne na Dobravi pri Kropi, popoludne pa v Ovsišah; 1. junija v Besnici pri Kranju: i. junija v Žab niči pri Stari Loki; 3. junija v Retečah pri Skotji Loki. (S Koroškega) se nam piše: Od Velike noči do sedaj imamo jako neugodno vreme. Malo ne neprenehoma dežuje ali naletava sneg. Minoli petek dne 6. t. m. tvečer je bliskalo in grmelo, po noči pa je namedlo po vsej deželi snega, ki je potem ležal ves dan! Prej do 7. januvarija vso jesen in zimo snega niti videli nismo, — dne 7. maja gaje v obilici! Zbog takega neugodnega vremena prihajajo od vseh stranij dokaj žalostna poročila. Na zgornjem Koroškem delajo že sedaj badournisi škodo, in so i državne ceste v več krajih hudo pošsodovane. Blizu Sovodnja utrgal se je vsled mnogega dežja kos briba s kmetijo; hlev je čisto strio in usmrtilo pet repov goveje živine. Tudi drugi posestniki so na polju in v gozdu hudo poškodovani. — Na Prediiu leži nad meter globoko snega in je poštni promet z Gorico zopet pretrgan. — Glina |e izstopila in preplavila gospesvet?ko polje. (Šestiatridesetkrit krščen iidov.) Neki Moric Gut-mann je v Parizu na Fraucoskem bil cbsojen v ječo za pet let. Imenovani zidov selil je iz jednega kraja v dragi. Kjer se je bil nastanil, prosil je za sveti krst iu s« dal v krščanskem nauku podiieevati in pripravljati za krščenje. Najrajši si je poiskal bogate kume ali botre. Dal w je krstiti 3o krat. a cd botrov je dobil vsega skupaj okoli šest tisoč goldinarjev. (V igaaju ateail.i Prodajalec temešvarske tovarne za špirit v Budimpešti, Frao S:e;nt?r. se je te dni na iuden način usmrtil. Skočil je v sod žganja, kateri drži 15 hektolitrov in t žganju utonil. Kaj je povod samomoru. se ne ve. Samomorilec je zapustil lepo premoženje. (»pezaaai »rtiči.) V Novem Jorku v Ameriki so minolega leta pokopali 8 tisoč nepoznanih mrtvecev. (Pri občiuski volitTi) v Senožečah je bil izvolien županom g. Fr. pl. G a r z a r o 11 i, odborniki gg.: And. Mušič. Jos. Meden, M. Koren, Jos. Delak, Ig. Perhavec in Jer. Brajdič. (Pri ebtiiski volitvi) dne 10. t. m. v Trebnjem so bili iivoljeni: Fr. Huč iz Gor. Ponikev, županom; svetovalci pa: Janez Ratejec iz Lukovka, A. Straj-nar is Dol. Ponikev, Anton P o tok ar iz Račjega S«la. Anton Ratejec it Primštala, Fr. Zupančič ii Trebnjega in Ignacij O e h iz Cešna. l Izseljevanje v Aaerike.) Poroča se nam: Dan za dnevom vidimo po dolenjski cesti prihajati vozove t našimi dolenjskimi Amerikauci. Predzadnja dva dni je prišlo samo ii ribniške doline nad 30 možakov, kateri so pu-stili doma žene in otroke, hiše in njive, da gredo za srečo » Ameriko. — Akoravuo se bode tolikanj zaželena železnica, kakor pravijo, že v tekočem letu začela gra- diti, vendar naši Dolenjci, kakor vse kaže, ne npij0 oj nje posebnega dobička. Vse, kar leze in gre, domovino. Vsak je trdno prepričan, da se po preteku nekaj let povrne srečen in bogat po železnici na Do. lenjsko, katero naj 6edaj Lab mesto njega dela. f, na pomaga nobeno svarjenje in nobena prošnja. Ako jja praviš, da iz Amerik« zmiraj prihajajo poročila, da je ^ tudi tam ljudi dovolj, da dela manjka, hitro ti jfflli0 pripravljen odgovor: .Tega ne verujemo I Kdor iz rike piše, da se mu hudo godi, laže, ker nam ne privcSti da bi si v par letih prislužili nekaj tisočakov.« Ako jim začneš po imenu naštevati one soobčane. katere je Amerika že popolno na beraško palico pripravil«, i0pet dobiš odgovor: .Ti so bili doma lenuhi, pa tudi niso hoteli delati. Mi pa ne gremo lenobe past, atepak delaL" — In tako gre res vse od 161etnega dekleu do možakov, kateri so že zdavuo prestopili 50. leto. Ako denarja za pot ni doma, nič ne de! Posojilnica je hiizg in ta kmetu vedno rada na zemljišče posodi, kar u pot čez morje potrebuje. Res prav milo se stori domoljuba, kadar srečuje po mestu cele trume tacih nezadovoljnih rojakov. Na obrazu se jim bere, kako težko zapuščajo domačijo, toda želja po amerikanskih dolarjih jih siii m pot. — Ali bi res vlada vsaj nekoliko ne mogla izseljevanje zabraniti? Zakaj vsak otrok že lahko dobi pn okrajnem glavarstvu potni list? Zakaj ravno državna železnica skoraj zastonj prevaža izseljence? — Iz Planine se nam piše: Jeseni 1. 1890 je kakih 30 Pia-nincev |mož in fantov odpotovalo v Brazilijo, iskat si boljšega kruha in zaslužka, kakor ga nudi domača zemlja. Med izseljenci je bil dimnikar Kolar z ženo in jedno hčerko in grajski kočijaž Tomaiič z ženo in peterimi otroci. Poslednji je zgubil v Ameriki ženo iu tri ctroke. Dimnikar je baje dobil dobro službo pri nekem gasilnem društvu. Kako se drugim godi v novem svetu, ni znano, toda prav izvrstno ne, kakor pripovedujeta brata Petkorška, ki sta se o Veliki noči vrnila domov. Jednemu izmed nju je šlo še precej dobro. Stopil je k nekemu krojaškemu mojstru kot pomočnik v službo, pozneje pa ceio začel krojačiti na svojo roko v mestu Campinas. Dela mu ni manjkalo in zaslužil bi bil lepo svotico, ko bi se ne bila zatepla v mesto .rumena mrzlica" (febre amareiiaj. To bolezen so pred 20 leti zatrosile tuje ladije in od tistibmil ta nadloga razsaja zlasti ob primorskih krajih Brazilije, glavni sedež ima v Rio de Janeiro. Precej, ko je začela ta bolezen v Campinas ljudi pobirati, je šla gospod iz mesta na deželo, kjer imajo bogatini svoje tako zvine .plantaže". Naš krojač bi bil moral sedaj preseliti se f kako drugo mesto iskati zaslužka, toda namestu teg»j° je rajši s svojim bratom popihal čez morje proti doma. — Vožnja čez morje je trajala 30 dnij ; v Genovi sta stopila na suho. — Sicer jima v Braziliji ni bilo ravno krivice. Zasluži se mnogo, pa tudi veliko potroši za brano in obleko. Meso, riž in fižol so jedli dan za dnem; ~ vina si seveda niso smeli privoščiti, ker je silno drago. -— Cerkve so velike in krasne, čudno pa se je zdelo naši® Kranjcem, da gre Amerikanee tudi r cerkev oborožen, bodalo, ki mu baje „fak" pravijo, ob boku. Prarice je tam malo in največji hudodelci ostanejo brez kazni. Brazilija je silno velika in bogata država; pokriva polovico južne Amerike; ima največjo reko našega planeta, ki vali v jedni sekundi 100.000 kub. metrov vode naprej, veličastni Amaz6nas — ter hrani v sebi mnogo dragocenih rud in kamenov. Demanti po 10—15 karatov niso redki, največji doslej najdeni demant „Estrella do Sni" (južna zvezda) tehta 125 karatov. Vendar pa je Brazilija po svojem značaju v prvi vrsti dežela kmetijstva in izvaža silno veliko žita, kave, riža in bombaža. Živinoreja je na zelo visoki stopinji. Pitane vole pobijajo v posebnih klavnicah — Xarqueada imenovanih — meso nasold, na zraku poauše in razpošiljajo na vse kraje. Največje take klavnice so v mesto Pelotas. Leta 1800 so tam zaklali 235.125 goved. Rojeni beli Brazilijanec se ne loti rednega dela. Delo se mu zdi poniževalno ; on le kupčuje. Rokodelci in težaki so le zamorci in tuji naseljenci. Ravno zaradi tega tujci delo vsak dan lahko dobijo. Naj povem še to, kar ni vsakemu znano, da ime Brazilija izvira od vsakemu znane rudeče »pražiljke" (caesalpinia ectinata), s katero barvamo »piruhe". Francozki mornarji so jo že v 16. veku pod imenom »brazilski les" vpeljali v Evropo, kjer jo sedaj pozna vsak otrok. Vkljub temu, da naša dva Planinca v Braziliji nista ravno stradala, ju je vendar želja po domovini gnala nazaj. »Boljše doma trikrat kislo zelje, kakor tam meso" — pravita. Na belo nedeljo so zopet odpotovali od nas dva moža in jcden fant v severno Ameriko z večjo družbo RAkovcev. Pravijo, da je tain zgoraj boljše, kot v Braziliji. Bog jim daj srečno pol, trduo zdrav je in obilo zaslužka, čez nekoliko let pa sreči o povrnitev s tisoči dolarjev ! (Vipavska železnica.) Mestni zastop goriški bavil se je v svoji zadnji seji s tem prevažuim vprašanjem za deželo iu mesto goriško. Dr. Venuti je obširno razpravljal slabe železniške zveze ter vedno pojemajočo trgovino in osebni promet, vsled česar ima mesto in dežela veliko škodo. Naposled je prav toplo govoril o koristih, katere bi imelo goriško mesto od železa'ce po vipavski dolini, katera bi paraiizovala škodo, ki bi jo imela Gorica od fnrlanske železnice. Govoril je dalje o tramvaju iz Gorice v Furlanijo ter sklenil s predlogom: 1. Mestni zastop naj sklene nakupiti za 100.000 gld. delnic prihodnje železnice po vipavski dolini; 2. zagotovi naj 50.000 {Id. sa omenjeni tramvaj; 3. stori naj potrebne korake pri deželnem odboru za privoljenje, da si mesto izposodi gornji svoti; 4. naproai naj našega državnega poslanca ekscelenco Francagrofa Coro-ninija, da bi predložil presvethmu cesarju in trgovinskemu ministru spomenico, katera bo izražala gorečo željo goriškega mesta za imenovano železnico. — Predlog dr. Venuti-ja bil je soglasno sprejet. — Tako je vipavski železnici zagotovljenih že 200.000 gld. podpore. »Nova Soča". (NesreCi.) PiSe se nam: V Trbovljah se je dn<$ 3. maja ustrelil rudniški paznik Jože Gantnar. Nesrečnež pa se je slabo zidel ter zdaj prenaša nasledke svojega nespametnega početja v domači rudniški bolnišnici. Vzrok bil je bajd neka dennncija, za kakoršne ima tamošnji gosp. ravnatelj Terpotec posebno poslušno uho. — Dud 10. snšoa pa se je v Trbovljah nsul neki rov, ko sta tesarska popravila izvrševala dva rudniška delavca. Enega je na pol podsulo in so ga kmalu rešili. Drugemu pa je popolnoma zaprlo pot na svetlo. V tej strašni tmmi je prebil 10 nr; potem še le so ga mogli rešiti. Zdaj pa je ubožček na smrt bolan vsled strahu iu slabega zraka. (Nesreča) Iz Dolenje Vasi pri Ribnici poroča nam prijatelj z dne 7. maja: Danes zjutraj je šel tukajšnji blizu 40 let stari neoženjeni, a ravno za ročeni in oklicani delavec Janez Tekavec iz Dolenje Vasi v Gotenico. Nesel je sabo dinamitne patrone, katere bi bili rabili za razstrelivo pri popravljanju ceste v »Barenheim". To n< č je bil novo zapadli sneg vso okolico pobelil. V sBega zapazi Tekavec sledove medveda. Bodisi, da se je nesrečnež ože teh koematinčevih sledov zbal, ali pa, da g»je v prav bližnji okolici začutil — kar mu šine osodepolna misel v glavo, da bi medvega z dinamitom ne le od sebe odgnal, ampak tudi ubil. Zažge torej jedno dmanitno pa-trouo in jo drži v roci. Kaj je bila poalcdiea tej neepameti ? Patrona zagrmi, reveža strašansko ob tla vrte, odtrga mu obe roki do členkov in ga po obrazu rasi. — Ljudje, kateri so reveža tako hudo ranjenega dobil, privedli so ga v Dolenjo Vas, kjer mu je poklicani ranoceluik za prvo silo rane obvezal, nato so ga takoj v Ljubljano v deželuo bolnico prepeljali, kjer bode revež silne make trpel, predno bode ozdravel, če ni med dolgo potjo popolnoma oslabel. Ta slučaj j« nov dokaz, kako se mora previdno s tako nevarnim strelivom ravnati, kako «e nesreča pripeti in kako se mora paziti, komu se smejo take reči v roke dati. (Pšenica 100 kilo) velja po mestih: Celje 10 gld., Ormož 10 gld., Gradec 10 gld. 10 kr., Celovec 10 gld-. 70 kr., Line 10 gld. 70 kr., Dunaj 10 gld. 36 kr., Praga U gld. 60 kr., Budapešt 9 gld. 55 kr. Prihodnja itevllka „D0M0UUBA" 2. junija, zvečer. Izid« dne Lotoryske srečke. Line 14. maja: 38, 39, 2«, 11, 6. Trat 14. maja: 2, 17, 74, 35, 52. Praga 14. maja: 12, 38, 83, 23, 54. Tržne «ene v Ljubljani dne 18. maia. Pleni"«, hktl. Rež, Ječmen, „ Oves, „ Ajda. „ Proso, „ Koruza, „ Krompir, » Leča, „ Grah, „ Fižol, Maslo, Mast, Špeh »vež. gl- % 7 20 Speh povojen, kgr. . 5 90 Surovo maslo, „ 4 23 Jajce, jedno „ 2 79 Mleko, liter .... 5 80 Goveje meso, kgr. . 4 71 Telečje „ „ . 4 60 Svinjsko „ » . 3 3 Koitrunovo „ „ . 11 — Piianee..... 10 _ 10 — Seno, 100 kgr. . . — 86 Slama, » „ . . _ 66 Drva trda, 4 kub. mtr. — 56 „ mehka. „ J o b, 0 o f 3txx a xx, pleskar, laktrar Iu napisni slikar, 172 (10) v Ljubljani, na Bregu it. 6. ee priporoma si. občinstvu v mestn in na d. Jeli v lično izviSitev vseli v zijagovo stroko »padajočih del. posebej se priporočil gg. obrtnikom (.rokodelcem) v izvršit v imenikih ln raznih napisov. Delo solidno, trajno in cene nizke. ■ ■ Kaihrether' Kneipp'«va Sladova kava: Jedina sladova kava s clniti n vuni prave zrnliove kin v. IfiriH. pt914 . pw.cjn.ch baNčOcli • W»/jI otkriBM nindioi ___ uTlim yt T"Ch obcbo"'"'' fcolonitlaieh > drogaml Primerna darila za Binkosti priporoča uljudno Fran Čuden. m*j« i*, preje J. OEBA, v Ljubljani, Slonoveulicest.il, ter >abi uljudno preč. duhovščino in hI. občinstvo na ogled svoj« velik« izborne zaloge nujraznovrgtnejših žepnih ur, zlatih, srebrnih in nikelnatih, ctenaklh ur z nlhalom, nr ■ stojalom in or bndllntc (Weckeiuhien), ar z godbo in godbenih valčkov v ličnih politiranih omaricah, raznovrstnih verižic, prstanov in uhanov. Cene l epnim u nun so naslednje Najfinejše nikelnate ure . . .od gld. 3 80 do H — srebrne uro s ključem .. „ 7"50 „ 10 — „ srebrne remontoir - lire „ „ 7 50 „ 12-— i»te z dvojnim okloponj „ „ 9— „ 18,— „ zlate ure za daine . . „ „ 10— „ 35 — zl ite ure za gospode . „ „ 24 — .. 1301— liarantiram |>ovsem za poštenost pri neni kupljenega blagu; /a zanesljivost mehanizma pa poldrugo leto jamčim. Cenjeni naročniki se mogli prepričati, da moje blago ni zamenjati z dunajskim tovarniškim blagom, vzlic temu, da prodajam dobro blago za res niiko ceno. Popravila izvršujem točno in zanesljivo ter jamčim za dobro izvršbo Vnanjiui naročnikom postrežem po želji i obratno pošto. 17-3 205 38 5 Največji izbor. ^ J2 . > . ' T / r/ /j^V M; v\/. A;/ ^ pošiljamo v zavojih po 4'/« kil franko s pošlo. tovarna za Kneippovo sladno kavo 131 v Bregencu. (20 13) Ravnokar Je v>ovl Izdaji izlila knjiga: 45 3-2 Pot v nebesa ali življenje udov III. reda sv. Frančiika Seraf., ki med svetom živijo. Spisal 0. Nikolaj Mežnarii, frančiškan v Mariboru. IV. neispremenjeni natis. V Ljubljani, 1892. Založila „Katol. Bukvama . T sk „Katol. Tiskarno". N 9 rt i ® rt u H« t » 554 strani, v osnjl vez. gld. —'90, z zL obrezo gld. 1'20. Med slov. molltvenlkl najpriljubljenejia knjiga; njena nizka oena jo priporoča v obilno r&zilrjatev temveč, ker so vse druge knjige in. reda razprodane. Umetne zobe in zobovja stavlja na način, ki, ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operaoije in zobna plombo vanj a A. PAIOHEL, (12) 35 zobozdravnik (4) pri Hradcckcga mostu I. nadstr. ftpitalKkc ulice v l^ubljani. Usojain si velecenjenim svojim odjemalcem in slavn. občinstvu v mestu in na deželi nljudno naznaniti, da sem zaključil razprodajo ter se oskrbel z novim blagom, kakor je: izvanredno lepo in oeno blago za ženske obleke, pristni kreton za prati, vsakovrstno blago za moška in ženska oblačila iz pristne volne izdelano, najlepši svileni in volneni robol vse v največji izberi in zanesljive kakovosti. — Prav posebno opozarjani, da se bodem zadovoljil v bodočnosti z najmanjšim dobičkom ter cenj. odjemalcem vra-čunil vedno le najnižjo ceno navzlic dobremu, trpežnemu blagu in točni postrežbi. — Priporočam sc v rnnogobrojni nakup velespoštovanjem 50 12-1 n« :i: jhl 'Ma A.-^ W &i»ital»kc ulice v IJubljani. ^ Vse rabljene pismene marke kupuje vedno G. Zechmuyer, Nurembcrg (Niirnberg). Obrazci zastonj._20—13 ff Kalmi: POVESTI, slov. ljudstvu v pouk in zabav«, atir Drugi zvezek *£tt izše l jo pred kratkem in so dobiva v „Katol. Bukvami" in Tiskarni komad po 20, po pošti 23 kr. S Koverte s Aru®o 5 2 vizitnice in ►i £ trgovske račune s^ priporoča J Katol. tiskarna v Ljubljani. 1 Jelenov zob i irtbrn 75 tr i zuatox t.d 125. _A.t>»oltltO« vspoli. Zaapanje izključeno! -na gld 2-25, i koledrom gld. 3 05. Po noči sveteč cifernik ~>j kr. ■!*•'• ram-J u i kolr.ii/-•UrU: bu.i.lau. s ponori ive:*':o eif rnico, i siiim® itoc montiran gld. 475, (.r.ii-kikovo« gld. 5'75. VnVA«t «UrwsrU«ti- si-i1U»USl« 0ti,k* i Diklia-in ok.von, , pox!i en* boeato cii«;iraaa tkoro Ž-; c-m vijolu ura i boil/m i bitjem ', in 1, are <*n* gld. 9'—, brn bitj» gld. Ura s kakovico, bi;e in ' t are gld. 7'—, r umetno u-deian; omarici gld. 9" — , s ku-ko»kx>. pr«polK» in rtp*tiran;eu>. bc?»to Urejana gld. It 50. Kovinska trpežna ura za gospode, odf>ru» mi-u\iu okior u DOT srebra gL 5'60, i drsnim oirosom gl 7-50. EMIL MAYER, lei Dunaj, L, Deutschmeisterplatz 4. 10-9 T s« proti dTeletaemu jamstva, tovarniški tenlkl zastonj. ^^ M N H H M H N N N N M N N N N N M N N N N N N N Tsfi stroje za tmelijstvo, TiBarstro m safljarsnra ^ čistilnice. iistildc« tntrjt, ilim-r.,,^ mline cm *adjt fflJtoto n Ulj; 1 roi a c « «» WnictijNtvo viaantv* la »adj»r»j,tMw r ntjnort,' - . cbfcli f, * IG. HELLER, DUNAJ, * . Prat«ntru«Kc 7»!. ■M■>■■!■» t InillM KMm. tiho, • rr ,.„ >.<*■ f "" t - t" u mtoMp . i-rtt. Največja uloga šivalnih strojev 1 JAN. JAX, 5 LJIBLJ.OA, Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se (1410) dovoljujejo Zamajaj« stara straj«. 1'oftra ve vrit »e točno trajno in ceno as mi. ppiii p,Avstr. Phonix" 11 a llunaju. Vplačane delnice in druga jamstva družbe znašajo skupaj čez t--------- fo 4,500,000 goldinarjev avstg, velj. ^ proti ii po toči na Kranjskem, .Štajerskem in Koroškem. Pogoji so dokaj ugodni in uvedene najniže stalne premiie no bl bll° '-eba pozneje kaj doplačati; ako bi zavarovaneo nTmLel zavarovalnine takoj plačati, počaka se ce?6 d^ Ietve Šk£u se hitro in poiteno cenijo in preoej izplačajo f att Za8f°P8tV0 Prevzeti' obrne naj 8e na glavno za- ddJC radovoljno mk0,i »v glavno zastopstvo v Ljubljani (zastopnik Josip Perliauc) Selenburgove ulioe štev. 3. (3-3) 247 4-1