POGOVARJALISMO SE ZIGORJEM VIDRIHOM - PREDSEDNIKOM OBČINSKEGA SVETA ZSS
Sindikat ne bo več »privesek« v družbenopolitičnem dogajanju
V aprilu ste prtšjveli dva dni s simtikalnimi aktivisti na seminarju v Bohinju. Kty nam lahko poveste o lem?
Po uspešni odzivnosti lanskega seminarja, smo se v ob-činskem sindikalnem svetu odločili, da tovrstni seminar postane in ostane redna oblika izobraževanja. Takšne so bile tudi želje in zahteve vodstev osnovnih organizacij. Letos pa je bil za upravičenost tega seminarja še razlog več, saj se je po opravljenih občnih zborih zamenjalo dve tretjini vodstev.
Tako kot lani smo tudi letos na ta seminar povabili direktorje OZD - Jožeta Koželja iz DO Plutal, ki je predstavil temo Izvoz v funkdji razvoja in Albina Meteža iz DO Hoja s temo Sanacija TOZD in socialna varnost zaposlenih. Sicer pa sta bili osrednji temi Metode organi-ziranosti in dela v ZSS in novela zakona o združenem delu. Sama odzivnost na seminarju je bila dobra, v sode-lovanju razpravah pa še botjSa. Z vrsto pobud, vprašanji so seminaristi razvozljali marsikatero dilemo ali problem s katerim se srečujejo pri svojem aktivističnem sindikal-nem delu. Na podlagi ankete, je bila potrjena ugotovitev, da je takšna oblika za poglabljanje obojestranskih stikov $e kako dobrodoSla.
O lem sedaj razprav{/ale v smdikatih?
Pravzaprav je v ospredju razprava, ki se nanaša na delo sindikata - torej o smereh sprememb v načinu in meto-dah dela sindikatov. Želimo doseči cilj — odlepiti se od klasičnega dosedanjega dela sindikata kot »priveska« v delovanju družbenopolitičnega sistema, zavzemamo se za njegovo večjo samostojnost in učinkovitost glede na specifično vlogo, ki jo mora imeti.
In kako Uitjo razprave?
Čutiti je, da se stvari spreminjajo, kot imamo navado reči. Razprave so nedvomno močno pogojene z razmera-mi v družbi. Vsekakor bi bilo boljše, da bi tovrstne razprave in miselnost nastajale spontano kot pa da so nas v to prisilile krizne razmere.
Kako UUiko siiuUkati pripomorejo k prtseganju danih namer?
Z večjo aktivnostjo v samih osnovnih organizacijah, ne pa zgolj preko forumov npr. občinskega sindikalnega sveta. Osnovna organizacija mora biti sinteza aktivnosti, tam se morajo stvari prcmikali, tam se morajo kresati in oblikovati opredelilve do danih stališi, prav tako to velja za druge subjektivne sile. Kbtika ste pri tem že uspešni?
Na podlagi zapisnikov pa tudi številmh razgovorov v osnovnih organizacijah je že kar opazen vsebinski premik. Vse to se je odražalo že na občnih zborih. ©Mikovane in sprejete so bile kratke programske usme-ritve, akcijsko in operativno naravnane s prednostnimi
opredelitvami. Skorajda ni več zaznati programov, ki bi bili pisani zaradi njih samih ali zadolžitev občinskega sindikalnega sveta.
Razpravljate tudi o slavkovnih pravilih. Kaj lahko poveste otem?
Najprej to, da z razpravo v združenem delu ne moremo biti zadovoljni. Glede na čas, ki ga živimo je odzivnost prešibka. Tako smo se tudi v Bohinju dogovorili, da se razprava širše intenzivira. Iz teh razprav pa tudi iz raz-prave na samcm občinskem sindikalnem svetu, ki je bila mimogrede povedano pestra, ni moč dati neke enotne ocene. Mnenja so si zelo različna in nasprotujoča od takšnih, da so stavkovna pravila nepotrebna, do tistih, da jih še kako potrebujemo, slednjemu razmišljanju pa je skupno predvsem to, da v obliki kot so sedaj predstavlje-na ostajajo nesprejemljiva. So predolga, preveč razčle-njena in jih v praksi torej ni moč uporabljati. Žal pa je po dmgi strani premalo pripomb o tem, kakšna naj bi bila.
KoUko stavk in prekinitev deta smo zabeleiili v občini lani in Utos?
Lani smo jih zabeležili devet, letos pa eno. Bile so predvsem v tistih okoljih, kjer se osnovne organizacije sindikata ne morejo pohvaliti z dobro aktivnostjo, kar velja pretežno tudi za delo drugih družbenopolitičnih organizacij. Zahteve po večjih OD predstavljajo le navi-dezne razloge. Vzroki so večinoma v nedorečenih razvoj-nih usmeritvah, v doseganju izvoza kot funkcije razvoja, v kadrih oziroma nesistematični kadrovski politiki... Nezadovoljstvo izbruhne zaradi spleta vseh tovrstnih okolišiin, ki se ponekod nakopičijo do vrha.
So pa stavke lahko samoupravna poteza, tokrat bi bilo prav, da jo vodi sindikat z namenom, da ima vsebino, ko gre npr. za odtujevanje pravic delavcev. To pa je seveda še kako možno, saj vidimo, da je resničnega samouprav-Ijanja vedno manj. Takšne stavke pa v občini nismo imeli.
Sprememb v samoupravni organiziranosti združenega de-lajt precej!?
Kot sedaj kaže, bo v prihodnjem letu v naši občini le še nekaj OZD, ki bodo imele TOZD. Dnevno doživljamo ta proces, ki gre v smeri ukinjanja TOZD in ga je težko ustaviti. V stabilnejših gospodarskih raznierah bi imeli več možnosti dokazovanja njihovega obstoja. Z drugačno samoupravno organiziranostjo marsikje iščejo izhod iz krize. V primerih, da samoupavna organiziranost ni po-vezana s poslovno, cilji preobrazbe ne morejo biti uspeš-ni. Svet za razvoj samoupravljanja pri našem sindikalnem svetu razpravlja in se opredeljuje do sleherne spremembe v samoupravni organiziranosti v občini.
Kaj storiti, da se okrepi položaj delavca?
To je možno doseči le z večjo vlogo uveljavitve samou-pravljanja, z manj vpliva države, s tem, da se vlada bolj nasloni na delovanje združenega dela... Uveljaviti mo-ramo takšne elemente ekonomske politike, ki bodo omo-gočili večjo možnost in vpliv na ustvarjanje in delitev. Dokler tega ne bo je iluzija, da bo delavec odločal o čem več. Sindikat bo le bolj glasen in se bo vedno bolj postavljal v vlogo klasičaega sindikata kot npr. na za-hodu.
/5. majjt tuini njim ukrepi!
Ukrepi so nujni in bodo učinkoviti le, če jih bomo vsi dosledno spoštovali. Če bomo zopet priča številnim izje-mam, Id bodo predvidene učinke porušile in bo prišlo do prerazdelitve bremen, smo že naprej neuspešni. Smo tudi v težki situaciji, saj vlada, ki ukrepe predlaga ne doživlja nobenega zaupanja. Sindikat se zavzema za dosledno izvajanje v jugoslovanskem prostoru, saj je le tako možen izhod iz krize.
JANJA DOMITROVIČ