218 Do Male and Female Dancers Respond Equally Well to Training in Social Skills? Abstract Social skills training is essential for the success of competitive dancers for several reasons, including improved interpersonal com- munication, increased efficacy in partnership collaboration, and greater satisfaction in competitive dancing. This study focused on examining gender differences in response to social skills training among elite competitive dancers. The research involved 21 dancing couples, comprising 21 female and 21 male participants in Latin American and standard dances, aged between 18 and 42 years. A questionnaire on Interpersonal Skills was used to analyze the interpersonal relationships. The analysis of changes in social skills dimensions across the entire sample did not reveal statistically significant differences between male and female dancers. However, the results indicated that female dancers in the control group improved in emotional regulation and social expressive- ness between the two measurement points. In contrast, male dancers in the control group experienced a significant decline in these dimensions. No differences in responses were detected in the experimental group. These results suggest that gender may influence the development of certain social skills within the context of competitive dancing, opening new avenues for further research and the development of tailored social skills training programs. Keywords: sports psychology, competitive dancing, social skills. Tina Šifrar Ali se plesalke in plesalci enako dobro odzivajo na trening socialnih spretnosti Izvleček Trening socialnih spretnosti je izjemno pomemben za uspeh športnih plesalcev, saj prispeva k izboljšanju medosebne komunikacije ter po- večuje učinkovitost sodelovanja v partnerskem odnosu in zadovoljstvo na plesnih tekmovanjih. Raziskava je bila osredotočena na proučevanje razlik v odzivanju na trening socialnih spretnosti med moškimi in žen- skimi pri vrhunskih športnih plesalcih. V raziskavi je sodelovalo 21 parov športnega plesa, 21 plesalk in 21 plesalcev latinskoameriških in standar- dnih plesov, starih od 18 do 42 let. Za analizo medsebojnih odnosov je bil uporabljen vprašalnik o medosebnih spretnostih. Analiza sprememb v dimenzijah socialnih spretnosti na celotnem vzorcu ni ugotovila stati- stično značilnih razlik med plesalci in plesalkami, vendar pa so rezultati pokazali, da so plesalke v kontrolni skupini med obema merjenjema na- predovale pri emocionalnem nadzoru in socialni izraznosti. Nasprotno pa je bil pri plesalcih v kontrolni skupini zaznan pomemben upad pri teh dimenzijah. V eksperimentalni skupini ni bilo razlik v odzivih na trening socialnih spretnosti. Ti rezultati kažejo, da spol lahko vpliva na razvoj nekaterih socialnih spretnosti v kontekstu športnega plesa, kar odpira nove poti za nadaljnje raziskave in razvoj specifičnih programov treninga socialnih spretnosti. Ključne besede: psihologija športa, športni ples, socialne spretnosti. Raziskovalna dejavnost 219 „UVOD Socialne spretnosti imajo ključno vlogo v svetu športnega plesa, saj omogočajo učinkovito komunikacijo in sodelovanje med plesnimi partnerji, člani ekipe in trenerji (Versano in Cancio, 2024). Športni plesalci so posebej odvisni od teh veščin, saj njihove sposobnosti za komunikacijo, timsko delo, empatijo in čustveno inteli- genco pomembno vplivajo tako na indi- vidualne kot skupinske nastope. Učinko- vito sodelovanje med plesalci je ključno za dosego uspeha v dinamičnem in kon- kurenčnem okolju športnega plesa, kar poudarja nujnost razvoja in izboljšanja socialnih spretnosti v tej disciplini (Liu idr., 2024; Liu idr., 2023; Šifrar idr., 2020). Raziskave so pokazale, da plesna dejav- nost krepi socialne veščine, kot so ko- munikacija, timsko delo in spoštovanje (Rebrikova, 2024; Gao, 2024). Učinkovita komunikacija je temelj za spodbuja- nje timskega dela in usklajevanja, kar je ključno za dosego optimalnih rezulta- tov. Jasna in odprta komunikacija krepi povezanost, motivacijo in uspešnost vsake ekipe, tudi dveh plesalcev v paru (Pani, 2023; Ishak, 2021). Trenerji in vodje ekip drugih športnih disciplin pogosto poudarjajo pomen komunikacijskih de- javnosti, vključno z izmenjavo znanja, jasnostjo vlog in postavljanjem ciljev, da bi zagotovili, da so člani ekipe usklajeni in si prizadevajo za dosego skupnih ciljev (Ishak, 2021). Poleg tega učinkovita ko- munikacija omogoča prilagajanje dina- mičnim nasprotnikom in spreminjajočim se pogojem igre, kar postane še posebej pomembno v hitrih in stresnih športnih okoljih (Ishak, 2021). Te ugotovitve jasno nakazujejo, da so socialne spretnosti ključne za uspeh v športnem plesu in da je njihovo razvijanje pomembna naloga za trenerje in športnike. Verbalna komu- nikacija je temelj učinkovite komunikaci- je v športu. Raziskave poudarjajo pomen jasne in čustveno podporne verbalne komunikacije pri izboljšanju razumeva- nja, motivacije in uspešnosti športnikov (Charlina idr., 2024). V športnem plesu je še posebej po- membnih več ključnih socialnih veščin. Učinkovita komunikacija je bistvena za usklajevanje gibov v koreografiji in zago- tavljanje sinhronizacije plesnih partnerjev. Raziskave so pokazale, da plesalci, ki učinkovito komunicirajo, ponavadi bolje delujejo in imajo uspešnejša partner- stva (Rebrikova, 2024; Šifrar idr., 2020). V ekipnih športih in skupinskih plesih je timsko delo ključno. Socialne veščine, kot so sodelovanje, spoštovanje in zau- panje, so najpomembnejše za izgradnjo močne skupinske dinamike (Rebrikova, 2024; Lee in Kong, 2020). Čustvena inte- ligenca, ki vključuje samozavedanje, sa- moregulacijo in empatijo, je ključnega pomena za uspešno obvladovanje stresa in pritiska, ki ga prinaša tekmovalni ples. Plesalci z višjo čustveno inteligenco po- navadi bolje delujejo pod pritiskom in imajo boljše medosebne odnose (Šifrar idr., 2020). Športni ples zahteva globljo raven čustvene povezanosti in empati- je med partnerji, kar je manj pogosto v drugih športih (Tasnim idr., 2023). Poleg tega lahko umetniška in izrazna narava plesa zahteva edinstveno kombinacijo socialnih veščin, ki v drugih športih niso tako pomembne, na primer sposobnost prenašanja čustev z gibanjem in razvoj močnega partnerstva, ki temelji na zau- panju in spoštovanju med plesnima par- tnerjema (Liu idr., 2024; Tasnim idr., 2023). Sposobnost prilagajanja različnim situaci- jam in partnerjem je pomembna družbe- na veščina v športnem plesu. Spretnosti reševanja problemov so tesno povezane s komunikacijskimi veščinami v športu (Robot, 2024). Raziskave dokazujejo, da sposobnost konstruktivne komunikacije lahko okrepi veščine konstruktivnega re- ševanja problemov, s čimer se izboljšuje psihofizična pripravljenost športnika (Öz- dayi, 2018). Športniki z močnimi veščina- mi reševanja problemov so spretnejši pri obvladovanju izzivov in prilagajanju spre- minjajočim se razmeram, kar je ključnega pomena za optimalno delovanje (Lee in Kong, 2020; Banio, 2015). Kakovost odnosa med plesnimi partnerji neposredno vpliva na tekmovalno uspe- šnost. Plesni pari, ki delujejo bolje, kažejo višjo raven urejenosti, prijaznosti in ve- stnosti, kar prispeva k njihovemu uspe- hu (Šifrar idr., 2020). Močna psihološka povezava med plesnima partnerjema ima ključno vlogo pri izboljšanju sposob- nosti vizualizacije in izvajanja zapletenih plesnih elementov. Športni plesalci, ki si delijo visoko raven medsebojnega za- upanja in motivacije, pogosto dosega- jo višjo kakovost izvedbe tekmovalnih koreografij, kar prispeva k njihovemu uspehu. Takšna povezanost ne olajša le usklajenosti gibov, temveč tudi povečuje občutek skupne odgovornosti za dosego zastavljenih ciljev. Zato lahko psihološki vidiki, kot so motivacija in skupna vizija, pomembno vplivajo na kakovost izved- be in razvoj plesne kariere (Versano in Cancio, 2024). Ena najpomembnejših oblik komuni- kacije je zagotovo tudi neverbalna ko- munikacija, ki je med športnimi plesalci najpogosteje uporabljena kot sredstvo globlje komunikacije tako s partnerjem kot tudi gledalci in sodniki ob plesišču. Neverbalna komunikacija, ki vključuje kretnje in govorico telesa, je ključni del komunikacije med plesnima partnerjema in ima pomembno vlogo pri uspešnem medsebojnem sporazumevanju. Študije so pokazale, da lahko neverbal- ni signali učinkovito izražajo zaupanje, motivacijo in strateška navodila, kar je bistveno za koordinacijo ekipe in indivi- dualno uspešnost. Kljub tem prednostim pa obstajajo razlike v zaznavanju in upo- rabi neverbalne komunikacije glede na spol; športnice pogosto dajejo prednost vizualni komunikaciji pred verbalnimi znaki (Aly, 2014; Sarı idr., 2012). Pogosto kažejo tudi rahlo nesoglasje z uporabo posebnih gest ali znakov med tekmova- nji, medtem ko so moški bolj nevtralni ali se rahlo strinjajo s takšnimi praksami (Aly, 2014). Prav slednje je povezano s tem, da moški plesalci pogosto izkazujejo večjo nagnjenost k dominanci in vodenju, kar je povezano z močnejšimi motivi za moč in status. Medtem ko plesalke pogosto izkazujejo boljšo sposobnost empatije, kar odraža njihove socialno usmerjene motive. Plesalke izkazujejo večjo pozor- nost do čustvenih izkušenj, samospo- znavanja in socialnega razumevanja, zato so bolj empatične in komunikativne. Različna dinamika socialnih spretnosti je ključna za razumevanje spolnih razlik v športnem plesu in pomembno vpliva na medsebojne interakcije in vloge plesal- cev (Majoross idr., 2008). Razlike med spoloma v različnih komu- nikacijskih procesih so bile obsežno pro- učene v okviru številnih študij športne 220 psihologije. Te razlike lahko pomemb- no vplivajo na interakcije športnikov s trenerji, soigralci, plesnimi partnerji, so- dniki in gledalci, kar oblikuje dinamiko športnega nastopa in vpliva na končne tekmovalne rezultate. Razumevanje teh razlik med spoloma je ključno za obliko- vanje učinkovitih komunikacijskih stra- tegij, ki lahko optimizirajo delovanje in usklajevanje znotraj športnega kolektiva ter s tem prispevajo k izboljšanju skupne uspešnosti (Šifrar idr., 2020). Kakovost partnerstva med plesalci ne- posredno vpliva na njihovo motivacijo. Močna čustvena vez spodbuja notranjo motivacijo, saj se plesalci počutijo pod- prte, kar povečuje njihovo angažiranost in željo po skupnih ciljih. Usklajenost in sodelovanje med partnerjema povečuje- ta občutek pripadnosti in odgovornosti, kar dodatno motivira plesalce k treningu in nastopom. Nasprotno pa slaba kako- vost partnerstva zmanjša motivacijo, saj konflikti in pomanjkanje zaupanja vodijo do nezadovoljstva in slabših rezultatov (Liu idr., 2023). Intenzivnost in iskrenost čustvenih povezav med plesnima par- tnerjema imata ključni vpliv na plesalče- vo uspešnost na tekmovanjih. Tako ple- salci kot plesalke se pozitivno odzivajo na močne čustvene vezi, ki povečujejo nji- hovo angažiranost in izboljšujejo tekmo- valne rezultate (Liu idr., 2024). Harvanová in Štěrbová (2018) dodajata še, da prevla- dujoče ženske dosegajo večje samozado- voljstvo, a so manj zadovoljne s partnerji med skupnimi aktivnostmi. Komplemen- tarnost v medosebnem vedenju vpliva na dinamiko partnerstva, kar kaže na kompleksnost medsebojnega delovanja samozavedanja in dojemanja partnerja. Raziskava poudarja še, da ozaveščenost o medosebni dinamiki lahko izboljša ko- munikacijo in sodelovanje, kar povečuje uspeh in zadovoljstvo v partnerstvu. Namen raziskave je bil proučiti morebi- tne razlike v odzivanju na trening social- nih spretnosti med vrhunskimi športnimi plesalci in plesalkami. S treningom social- nih spretnosti želimo izboljšati medoseb- ne odnose med plesalko in plesalcem ter ga hkrati uspešno umestiti v njun model treninga. Socialne spretnosti so ključne za medo- sebne odnose, kar je v športnem plesu še posebej pomembno za usklajevanje in komunikacijo med partnerjema. Raz- iskava se osredotoča na analizo odzi- vov obeh spolov na specifične metode treninga, kar bo omogočilo izboljšanje njihovih plesnih nastopov. To bo prispe- valo k boljšemu razumevanju razlik med spoloma in olajšalo vključitev socialnih spretnosti v modele treninga športnega plesa. „METODE Vzorec merjencev V študiji je sodelovalo 21 parov špor- tnega plesa, 21 plesalk in 21 plesalcev latinskoameriških in standardnih plesov, starih od 18 do 42 let. Nekateri so člani slovenske državne reprezentance. Ude- leženci so bili predhodno obveščeni o vsebini ter ciljih eksperimenta in so dali pisno soglasje za sodelovanje. Postopek V okviru eksperimenta so bili udeleženci razdeljeni v dve skupini: kontrolno skupi- no KS (N = 22) in eksperimentalno skupi- no ES (N = 20). Eksperimentalna skupina je sledila 8-tedenskemu programu za iz- boljšanje socialnih spretnosti. Vsak teden so se udeležili predavanja, na katerem so se seznanili z nalogami in veščinami, ki so jih morali nato vključiti v svoje tedenske treninge. Posamezno srečanja je trajalo 90 minut. Kontrolna skupina KS je izvajala svoje treninge po ustaljenem redu, brez dodatnega učenja socialnih spretnosti. Na začetku in po koncu eksperimenta sta obe skupini, KS in ES, izpolnili vprašalnik medosebnih spretnosti (SSI) – Riggio in Trockmon (1986, v Lamovec, 1994). Vpra- šalnik je sestavljen iz 105 postavk, na ka- tere preizkušanec poda samooceno na 9-stopenjski lestvici, pri čemer 1 pomeni najnižjo vrednost in 9 najvišjo. Vprašal- nik meri temeljne dimenzije družabnih spretnosti. Sestavljen je iz 7 dimenzij, in sicer emocionalna izraznost, emocio- nalna senzibilnost, emocionalni nadzor, socialna izraznost, socialna senzibilnost, socialni nadzor in socialna manipulacija. Emocionalna izraznost je spretnost neverbalnega pošiljanja emocionalnih sporočil, neverbalnega izražanja stališč, stopnje dominantnosti ter znakov, ki služijo medsebojni orientaciji. Emocio- nalna senzibilnost pomeni spretnost sprejemanja in dekodiranja neverbalnih in emocionalnih sporočil drugih. Emo- cionalni nadzor je zmožnost uravnava- nja in nadziranja emocionalnih in drugih neverbalnih znakov. Socialna izraznost pomeni spretnost v verbalnem izražanju in vključevanju drugih v družabni po- govor. Socialna senzibilnost vključuje sprejemanje verbalnih sporočil in senzi- bilnost ter razumevanje norm, ki dolo- čajo ustreznost družabnega obnašanja. Socialni nadzor deluje kot spretnost v igranju vlog ter v socialni samopredsta- vitvi. Socialna manipulacija pa pomeni pripravljenost manipulirati z drugimi ose- bami oziroma s posameznimi vidiki soci- alne situacije z namenom, da se dosežejo želeni rezultati. Skupno število točk v vprašalniku (razen socialne manipulacije) izraža globalno raven socialne kompetentnosti. Vprašal- nik deli komunikacijski proces na emo- cionalno področje, ki zajema predvsem neverbalno komunikacijo, in socialni del, ki zajema verbalno komunikacijo. Pri tem vsako od področij meri 3 ločene spre- tnosti – pošiljanje sporočil (izraznost), sprejemanje sporočil (senzibilnost) in obvladovanje (nadzor) komunikacijskega procesa. Avtorji so ugotovili, da sta test- -retest zanesljivost in notranja konsisten- tnost posameznih dimenzij zelo dobri ter se gibljeta med 0,81 in 0,96. Vprašalnike smo uporabili individualno in zagotovili anonimnost odgovorov. Plesalci so jih izpolnjevali v svojem plesnem klubu ob vnaprejšnjem dogovoru. Udeleženci so si lahko individualno ogledali svoje rezulta- te, če so želeli prejeti povratne informa- cije. Metode obdelave podatkov Za analizo rezultatov je bila uporabljena opisna statistika za vse spremenljivke. Za ugotavljanje normalnosti porazdelitve spremenljivk je bil uporabljen Shapiro- -Wilkov test. Za razlike med spoloma sta bila uporabljena t-test dvojic in analiza variance. Statistična značilnost je bila sprejeta pri p < 0,05. Podatki so bili obde- lani s statističnim programom SPSS 21.0 za Windows (SPSS Inc., Chicago, USA). Raziskovalna dejavnost 221 „ REZULTATI V raziskavi je sodelovalo 21 parov špor- tnega plesa, od tega 21 plesalk in 21 plesalcev, starih od 18 do 42 let. Na ce- lotnem vzorcu se je pokazalo, da so se pri plesalkah pred treningom socialnih spretnosti in po njem največje spremem- be zgodile pri emocionalni izraznosti in senzibilnosti, medtem ko so bile naj- manjše spremembe vidne pri emocio- nalnem nadzoru. Pri plesalcih so največje spremembe zaznane pri emocionalni izraznosti, najmanjše pa pri socialni izra- znosti (Tabela 1). Pri dimenzijah socialnih spretnosti ni bilo statistično značilnih raz- lik med spoloma. V eksperimentalni skupini so se pri ple- salkah pokazale pozitivne spremembe v emocionalni izraznosti in negativne v emocionalnemu nadzoru. Pri plesalcih pa so bile spremembe v emocionalni iz- raznosti v pozitivni smeri in v negativni pri dimenziji socialne izraznosti (Tabela 2). Pri dimenzijah socialnih spretnosti v eksperimentalni skupini ni bilo statistič- no značilnih razlik med spoloma. Ob pregledovanju socialnih spretnosti med plesalci in plesalkami v eksperimen- talni skupini nismo ugotovili razlik. V Tabeli 3 vidimo, da so plesalke v kon- trolni skupini med obema časovnima točkama napredovale v emocionalnem nadzoru in socialni izraznosti, medtem ko so plesalci v kontrolni skupini v obeh časovnih točkah močno nazadovali v teh dveh dimenzijah. Čeprav so se v dimen- ziji emocionalnega nadzora in socialne izraznosti pokazale večje spremembe med spoloma (p = 0,06), statistično zna- čilnih razlik med spoloma v dimenzijah socialnih spretnosti ni bilo. Slika 1 prikazuje, da so se v kontrolni sku- pini pri plesalkah pokazale spremembe v emocionalnem nadzoru in socialni izra- znosti, moški pa v teh dveh dimenzijah niso pokazali napredka. Tabela 1: Primerjava sprememb v dimenzijah socialnih spretnosti pri moških in ženskah v obeh skupinah skupaj pred treningom socialnih spretnosti in po njem Plesalke Plesalci M SD M SD t p(t) Emocionalna izraznost – sprememba 2,24 8,48 1,95 7,77 –0,11 0,91 Emocionalna senzibilnost – sprememba 1,38 9,50 0,33 7,75 –0,39 0,70 Emocionalni nadzor – sprememba –4,75 20,49 –1,05 7,43 0,76 0,46 Socialna izraznost – sprememba –1,14 11,65 –4,95 13,26 –0,99 0,33 Socialna senzibilnost – sprememba 1,20 16,27 –0,80 10,35 –0,46 0,65 Socialni nadzor – sprememba –0,14 8,84 –0,48 9,03 –0,12 0,90 Socialna manipulacija – sprememba 0,62 9,03 0,45 7,23 –0,07 0,95 Opomba. M = aritmetična sredina, SD = standardna deviacija, p (t) = statistična značilnost parametra t Tabela 2: Primerjava sprememb v dimenzijah socialnih spretnosti pri moških in ženskah v eksperimentalni skupini pred treningom socialnih spretnosti in po njem Plesalke Plesalci M SD M SD t p(t) Emocionalna izraznost – sprememba 5,80 10,60 3,60 5,38 0,59 0,57 Emocionalna senzibilnost – sprememba 3,90 13,42 2,80 8,64 0,22 0,83 Emocionalni nadzor – sprememba –11,30 27,38 1,20 9,04 –1,37 0,19 Socialna izraznost – sprememba –5,20 15,59 –1,10 7,13 –0,76 0,46 Socialna senzibilnost – sprememba –0,60 21,62 1,80 7,51 –0,33 0,75 Socialni nadzor – sprememba –1,00 12,88 2,50 9,85 –0,68 0,50 Socialna manipulacija – sprememba 0,30 13,06 –0,56 8,59 0,17 0,87 Opomba. M = aritmetična sredina, SD = standardna deviacija, p (t) = statistična značilnost parametra t Tabela 3: Primerjava sprememb v dimenzijah socialnih spretnosti pri moških in ženskah v kontrolni skupini pred treningom socialnih spretnosti in po njem Plesalke Plesalci M SD M SD t p(t) Emocionalna izraznost – sprememba –1,00 4,31 0,45 9,46 0,30 0,65 Emocionalna senzibilnost – sprememba –0,90 2,51 –1,90 6,43 0,48 0,64 Emocionalni nadzor – sprememba 1,80 6,43 –3,30 4,85 2,00 0,06 Socialna izraznost – sprememba 2,55 4,63 –8,45 16,67 2,11 0,06 Socialna senzibilnost – sprememba 3,00 9,19 –3,40 12,44 1,31 0,21 Socialni nadzor – sprememba 0,64 2,38 –3,18 7,67 1,58 0,13 Socialna manipulacija – sprememba 0,91 3,08 1,27 6,21 –0,17 0,86 Opomba. M = aritmetična sredina, SD = standardna deviacija, p (t) = statistična značilnost parametra t Slika 1: Spremembe pri emocionalnem nadzoru in socialni izraznosti med spoloma 222 „ RAZPRAVA V raziskavi smo ugotovili, da razlike v so- cialnih spretnostih med plesalci in plesal- kami na celotnem vzorcu niso statistično značilne, kar pomeni, da ni večjih razlik med spoloma. Pri pregledu vsake skupi- ne posebej smo ugotovili, da v eksperi- mentalni skupini ni statistično značilnih razlik med spoloma, medtem ko so se v kontrolni skupini pojavile večje, vendar ne statistično značilne razlike pri dimen- ziji emocionalnega nadzora (M = 1,80; t = 2,00; p (t) = 0,06). To pomeni, da so njihove socialne spretnosti v določenem obdobju napredovale, moške pa nazado- vale (M = –3,30; t = 2,00; p (t) = 0,06). Prav tako so ženske v kontrolni skupini napre- dovale v dimenziji socialne senzibilnosti (M = 2,55; t = 2,11; p (t) = 0,06), moški pa so nazadovali (M = –8,45; t = 2,11; p (t) = 0,006). Odnosi med športnimi plesalci in ple- salkami so zapleteni in večplastni, nanje vplivajo dinamika spolov, motivacijske strukture, vrsta in način njihovega so- delovanja. Teh odnosov ne oblikujejo le osebne in poklicne potrebe plesalcev, ampak ti odnosi pomembno vplivajo tudi na njihovo tekmovalno uspešnost. Plesalci in plesalke imajo pogosto raz- lična pričakovanja in želje od svojih partnerstev, kar lahko vpliva na njihovo angažiranost in uspeh na tekmovanjih. Razumevanje te dinamike je ključno za izboljšanje uspešnosti in spodbujanje okolja za oba spola v skupnosti špor- tnega plesa (Liu idr., 2024; Liu idr., 2023; Šifrar idr., 2020). Takšna razlika med žen- skami in moškimi v kontrolni skupini v obeh časovnih točkah je verjetno na- stala zato, ker so se medosebni odnosi med plesalcema, ki nista imela dovolj socialnih veščin, skozi čas začeli slabša- ti. V tem primeru so prav ženske želele izboljšati odnos in so bile na področju medsebojne komunikacije tudi bolj po- zitivno aktivne. Watson (2018) meni, da vpliv vlog spolov na odnose dodatno otežujejo kulturna in družbena priča- kovanja moških in žensk. Na primer, od moških v plesu se pogosto pričakuje, da bodo ustrezali tradicionalno moškim vlogam, medtem ko se od žensk priča- kuje, da bodo utelešale več ženskih la- stnosti (Watson, 2018). Ta pričakovanja lahko povzročijo izzive pri usmerjanju med spolnimi normami in ohranjanju uravnoteženega partnerstva. Raziskave so pokazale, da moški in ženske različno ocenjujejo svojo osebnost, pri čemer so ženske v prevladujočem položaju pogo- sto manj zadovoljne s partnerji pri sku- pnih telesnih dejavnostih (Harvanová in Štěrbová, 2018). Te razlike lahko privede- jo do neravnovesja moči v odnosih, pri čemer imajo moški pogosto bolj pre- vladujoče vloge (Šifrar idr., 2020). Moški plesalci se pogosto spoprijemajo z druž- benimi izzivi zaradi dojemanja plesa kot ženske dejavnosti. To lahko povzroči težave z identiteto in sprejemanjem v širšem kulturnem kontekstu. Plesalci se bodo morda morali pogajati o svoji mo- škosti in pogosto uporabljati strategije za obvladovanje stigme (Kavasoğlu idr., 2017; Haltom in Worthen, 2014). Ženske v plesnem svetu, predvsem v vlogah plesalk, koreografinj ali trenerk, se sreču- jejo z neenakostjo med spoloma, kar se kaže v pomanjkanju možnosti za vode- nje in ustvarjalne priložnosti. Čeprav so številčne, pogosto naletijo na ovire, ki jim onemogočajo dosego vodilnih po- ložajev (Cholewicka, 2022). Nicholls idr. (2009) ugotavljajo, da se moški in ženske razlikujejo ne le po fizičnih lastnostih, temveč tudi po kognitivnih in nevro- bioloških mehanizmih. Moški so bolj usmerjeni v zaznavanje okolja, medtem ko so ženske verbalno bolj aktivne. Hor- monske razlike med spoloma vplivajo na spomin, pri čemer ima avtobiografski spomin ključno vlogo pri oblikovanju identitete. Ženske se pogosto spomnijo več čustvenih podrobnosti. Compère in sodelavci (2018) dodajajo, da ženske intenzivneje kodirajo podrobnosti iz vsakdanjega življenja kot moški. Vloga spolov se nanaša na družbene konstruk- te, ki temeljijo na kulturnih stereotipih o vedenju in značilnostih, ki se štejejo za tipično moške ali ženske. Prototipna ženska vloga vključuje ljubeč odnos, čustvenost in odvisnost, medtem ko je vloga moških pogosto opredeljena kot analitična, trdna in prevladujoča (Lee, Lawson in McHale, 2015). Ženske po- gosto izkazujejo nižjo samozavest, ki se oblikuje na podlagi konstruktov, kot sta perfekcionizem in telesna podoba (Ra- valdi idr., 2006). Na področju socialnih spretnosti v športnem plesu so opazne razlike; plesalke se na treninge socialnih spretnosti bolje odzivajo kot plesalci (Ši- frar idr., 2020). Razlog za to lahko najde- mo v izjemno zapletenem načinu življe- nja plesalcev, kjer zahtevna narava plesa kot športne discipline močno vpliva tudi na izjemno razgibanost interakcijskih odnosov med spoloma (Özdayi, 2018). Razumevanje spolne dinamike zahte- va kritično interakcijo med moškimi in ženskami. Spolne identitete so relacijske in se prepletajo z dejavniki, kot so rasa, razred in spolnost, kar vpliva na izkušnje mladih v športnem plesu. Raziskave po- gosto zanemarjajo kompleksnost ženske vloge, zato je nujno širše razmišljanje, da bi bolje razumeli raznolike identitete mladih v plesu (Harvanová in Štěrbová, 2018). Razlike v odnosih med plesalci in plesalkami pri športnem plesu lahko pri- pišemo številnim dejavnikom, vključno s psihološkimi lastnostmi, stili komunika- cije in vlogami spolov. Na primer, uspe- šnejši plesalci so navadno bolj čustveno stabilni, to je lastnost, ki izhaja iz njihove zrelosti in dolgoletnih izkušenj na tek- movanjih (Šifrar idr., 2020). Ta čustvena stabilnost lahko privede do učinkovitej- še komunikacije in reševanja konfliktov, ki sta bistvenega pomena za ohranjanje uspešnega partnerstva (Liu idr., 2023). Vloge spolov imajo pomembno vlogo tudi pri oblikovanju teh odnosov. Kultur- ne razlike in družbene neenakosti pogo- sto narekujejo vedenje in pričakovanja moških in žensk v partnerstvih, kar vpli- va na njihovo interakcijo in sodelovanje (Hammond, 2025). Te spolne norme lah- ko včasih vodijo do neravnovesja moči, pri čemer imajo moški pogosto bolj pre- vladujoče položaje v odnosu, kot je opa- ziti v okviru skupnih telesnih dejavnosti (Harvanová in Štěrbová, 2018). Življenje plesalcev je zahtevno in pogo- sto otežuje ohranjanje individualnosti, saj se od njih pričakuje, da vložijo veliko čustvene in fizične energije v treninge, ki se začnejo že v otroštvu (Liu idr., 2024). Medosebno zaznavanje, ki vključuje in- terpretacijo neverbalnih znakov, je ključ- no za kakovostne odnose in uspešno pripadnost (Smith in Lewis, 2009). Na področju športa stereotipi pogosto pri- kazujejo ženske kot šibkejše, kar vpliva Raziskovalna dejavnost 223 na njihovo samozavest in priložnosti. Moški športi se odlikujejo po agresiv- nosti in fizičnih kontaktih, medtem ko so ženski športi pogosto osredotočeni na estetiko in izraznost. Kljub prisotno- sti žensk v vseh športnih disciplinah ostajajo stereotipi, ki vplivajo na njihovo udejstvovanje (Fink idr., 2016; Gentile idr., 2018). Razlike med spoloma pri otrocih izhajajo iz stereotipnih prepričanj star- šev, kar oblikuje njihove sposobnosti in prepričanja (Gentile idr., 2018; Lee idr., 2018). Sodelovanje v športu izboljšuje psihološko blaginjo in spodbuja razvoj spretnosti, vendar so fantje na splošno bolj aktivni kot dekleta, kar se še pove- čuje v puberteti (Slater in Tiggemann, 2017). V estetskih športih, kot je ples, se močno povezujejo samopodoba, samo- spoštovanje in samozavest. Raziskave kažejo, da so ženske bolj samozavestne v moralno-etičnih vidikih, medtem ko moški bolj poudarjajo telesne sposob- nosti (Lovatt, 2011). Plesalce pogosto privlači estetsko gibanje žensk, medtem ko plesalke iščejo čustveno sprostitev in družbeno razumevanje (Röder idr., 2016; Zaletel in Kajtna, 2020). „ ZAKLJUČEK Odnos, pri katerem si eden od partnerjev močno prizadeva za izboljšanje, drugi pa ne, ne more uspešno delovati v daljšem obdobju. Brez treninga socialnih spre- tnosti lahko takšne razlike med partner- jema negativno vplivajo na tekmovalno uspešnost in se nadaljujejo v prekinitev profesionalnega partnerskega odnosa. Povratne informacije, ki vključujejo jasno komunikacijo, so ključne za uspešnost plesnih parov, saj omogočajo hitro prila- gajanje in izboljšanje izvedbe. Izmenjava povratnih informacij osredotoča par- tnerja na usklajenost gibanja, ritem in ču- stveno izražanje, kar povečuje zaupanje in spodbuja skupno učenje. Učinkovite povratne informacije vodijo do boljše kakovosti nastopa in večjega zadovolj- stva plesalcev. Kot smo že ugotovili, je pomanjkanje socialnih spretnosti ena največjih težav v športnem plesu, zato je pomembno, da so takšni procesi nadzo- rovani in da jih vodijo strokovnjaki s tega področja. „ LITERATURA 1. Aghdasi, M. T. (2014). Evaluating Social Skills of Female Athlete Students in Several Sports. Journal of Tourism, Hospitality and Sports, 2, 17–20. https://www.iiste.org/Journals/index. php/JTHS/article/download/17749/18125 2. Aly, E. R. (2014). Communication manage- ment among athlete and coaches. Europe- an Scientific Journal, ESJ, 10(10). https://doi. org/10.19044/ESJ.2014.V10N10P%P 3. Anderson-Butcher, D., Bates, S., Amorose, A. J., Wade-Mdivianian, R., in Lower-Hoppe, L. M. (2021). Social-Emotional Learning Inter- ventions in Youth Sport: What Matters in Design? Tradition, 38(4), 367–379. https://doi. org/10.1007/S10560-021-00773-W 4. Banio, A. (2015). Sports Dance and the Process of Socialization. Central European Journal of Sport Sciences and Medicine, 9(1), 85–90. http:// psjd.icm.edu.pl/psjd/element/bwmeta1.element. psjd-49f814fa-45db-4165-80d0-0280860a71a0/c/ CEJSSM_9_1-2015_09_Banio.pdf 5. Chafaa, A. (2024). Exploring social skills in sports: a comparative analysis between in- dividual and team athletes among students. Revista Intercontinental de Gestão Desportiva. https://doi.org/10.51995/2237-3373.v14i3e110095 6. Charlina, C., Roziah, R., Ismail, S., Piliang, W. S. H., Siswanto, S., Setyawan, H., Zulbahri, Z., Darmawan, A., Shidiq, A. A. P., Eken, Ö., Pavlo- vić, R., Latino, F., in Tafuri, F. (2024). Effective Verbal Communication in Physical Education Learning and Sports Coaching to Improve Achievement and Health: A Systematic Re- view. Retos: Nuevas Tendencias En Educación Física, Deportes y Recreación, 56, 1139–1147. https://doi.org/10.47197/retos.v56.107308 7. Cholewicka, E. (2022). Kobieta, balet i chore- ografia. Nierówna sytuacja choreografek na rynku pracy w Polsce. Zarządzanie w Kulturze, 22(4), 437–453. https://doi.org/10.4467/2084397 6zk.21.027.15228 8. Compere, L., Rari, E., Gallarda, T., Assens, A. in Piolino, P. (2018). Gender identity better than sex explains individual differences in episodic and semantic components of au- tobiographical memory and future thinking. Consciousness and Cognition, 57, 1–19. 9. Fink, B., Weege, B., Pham, M. N. in Shackel- ford, T. K. (2016). Handgrip strength and the Big Five personality factors in men and women. Personality and Individual Differen- ces, 88, 175–177. 10. Gao, M. (2024). Assessing the Effectiveness of Social Dance in Promoting Social Skills and Self-esteem. International Journal of Educati- on and Humanities, 15(1), 394–405. https://doi. org/10.54097/srzf7h83 11. Gentile, A., Boca, S. in Giammusso, I. (2018). “You play like a Woman” Effects of gender stereotype threat on Women’s performan- ce in physical and sport activities; A meta- -analysis. Psychology of Sport and Exercise, 39, 95–103. 12. Harvanová, J., in Štěrbová, D. (2018). Dyadic partnership in the context of joint physi- cal activity in subjects participating in dance. 48(2), 70–76. https://doi.org/10.5507/ AG.2018.012 13. Hammond, M. D. (2025). Gender and gender roles in couple relationships: gen- der differences as the product of cultural scripts and inequities. 105–120. https://doi. org/10.4337/9781035309269.00016 14. Haltom, T. M., in Worthen, M. G. F. (2014). Male Ballet Dancers and Their Performances of Heteromasculinity. Journal of College Stu- dent Development, 55(8), 757–778. https://doi. org/10.1353/CSD.2014.0084 15. Ishak, A. W. (2021). Communicating in Sports Teams. Emerald Publishing Limited. https:// doi.org/10.1108/978-1-80043-500-120211032 16. Kavasoğlu, İ., Rençbereli, M., in Yenel, İ. F. (2017). Dancing manly men: Gender ana- laysis of experiements of male dancers Dans eden “erkek adamlar”: Erkek dansçıların de- neyimlerine toplumsal cinsiyet analizi. Jour- nal of New Results in Science, 14(2), 1768–1780. https://doi.org/10.14687/JHS.V14I2.4553 17. Liu, X., Liu, Y., Pan, D., in Weng, X. (2024). How expressive ties energize competitive perfor- mance in DanceSport dyads: unraveling the role of athlete engagement in an innovati- vely applied actor-partner interdependence mediation model. Frontiers in Psychology, 15. https://doi.org/10.3389/fpsyg.2024.1412596 18. Liu, X., Liu, Y., Pan, D., in Weng, X. (2024). As- sociation between obligatory instrumental ties and competitive performance in Dan- ceSport couples and mediation of athlete engagement: An actor–partner interde- pendence mediation model. https://doi. org/10.21203/rs.3.rs-3873437/v1 19. Liu, X., Yang, G., Wang, S., Wang, X. F., in Wang, X. (2023). Development and initial va- lidation of the Partnership Scale-DanceSport Couples. Frontiers in Psychology, 14 https:// doi.org/10.3389/fpsyg.2023.1032767 20. Liu, X., Wu, B., Weng, X., in Shan, Q. (2023). The effect of the partnership between DanceSport couples on competitive perfor- mance: the mediating role of athlete enga- gement. Frontiers in Psychology. https://doi. org/10.3389/fpsyg.2023.1278874 21. Lee, S.-H., in Kong, H.-J. (2020). The Effect of Participation in Dance Classes on Social Skill Development and Peer Relationship. Jour- nal of Digital Convergence, 18(9), 423–431. https://doi.org/10.14400/JDC.2020.18.9.423 22. Lovatt, P. (2011). Dance confidence, age and gender. Personality and Individual Differen- ces, 50(5), 668–672. 23. Lee, B., Lawson, K. M. in McHale, S. M. (2015). Longitudinal associations between gender- -typed skills and interests and their links to occupational outcomes. Journal of Vocatio- nal Behavior, 88, 121–130. 224 24. Nicholls, A. R., Polman, R. C. J., Levy, A. R. in Backhouse, S. H. (2009). Mental toughness in sport: Achievement level, gender, age, expe- rience, and sport type differences. Personali- ty and Individual Differences, 47(1), 73–75. 25. Majoross, K., Hamar, P., Dózsa, I., in Dancs, H. (2008). The relationship of couples in com- petitive dancing. Journal of Human Sport and Exercise, 3(2), 12–24. https://doi.org/10.4100/ JHSE.2008.32.02 26. Özdayi, N. (2018). Elit sporcularda iletişim becerilerinin yilmazlik üzerindeki etkisine problem çözme becerisinin aracilik rolünün incelenmesi. Social Sciences Studies Journal, 4(18), 1724–1736. https://doi.org/10.26449/ SSSJ.553 27. Pani, M. (2023). The mediator role of com- munication skill in the relationship bet- ween empathy, team cohesion, and com- petition performance in curlers. Frontiers in Psychology, 14. https://doi.org/10.3389/ fpsyg.2023.1115402 28. Ravaldi, C., Vannacci, A., Bolognesi, E., Man- cini, S. in Ricca, V. (2006). Gender role, eating disorder symptoms, and body image con- cern in ballet dancers. Journal of Psychoso- matic Research, 61(4), 529–535. 29. Rebrikova, T. (2024). The role of ballroom dances in the formation of social skills and interaction with others. Baltic Jour- nal of Legal and Social Sciences. https://doi. org/10.30525/2592-8813-2023-4-7 30. Robot, M. (2024). Discourse analysis and communication strategy of sport learning: a systematic review assisted with VOSviewer. Retos: Nuevas Tendencias En Educación Física, Deportes y Recreación, 61, 430–439. https://doi. org/10.47197/retos.v61.108864 31. Roder, S., Carbon, C., C., Shackelford, T., K., Pi- sanski, K. in Fink B. (2016). Men’s visual atten- tion to and perceptions of women’s dance movements. Personality and Individual Diffe- rences,101, 1–3. 32. Sarı, İ., Soyer, F., in Yiğiter, K. (2012). The Rela- tionship Among Sports Coaches’ Perceived Leadership Behaviours, Athletes’ Commu- nication Skills and Satisfaction of the Basic Psychological Needs: A Study on Athletes. 4(1), 112–119. 33. https://www.cabdirect.org/cabdirect/ab- stract/20123153638 34. Smith, J. L. in Lewis, K. L. (2009). Men’s In- terpersonal (mis) Perception: Fitting in with Gender Norms Following Social Rejection. Sex Roles, 61, 252–264. 35. Slater, A. in Tiggeman, M. (2017). Gender diffe- rences in adolescent sport participation, tea- sing, self-objectification and body image con- cerns. Journal of Adolescence, 34(3), 455–463. 36. Šifrar, T., Majoranc, K., in Kajtna, T. (2020). Matching of personality traits, emotio- nal intelligence and social skills among dance partners in competitive dancing. Kinesiology, 52(2), 242–249. https://doi. org/10.26582/K.52.2.9 37. Tasnim, N., Smith, A. J., Gyamfi, D., Arndt, K., English, D. F., in Basso, J. C. (2023). Dance On The Brain: Examining How Dance Enhan- ces Social Skills Through Behavioral And Neural Synchrony. Medicine and Science in Sports and Exercise, 55(9S), 509. https://doi. org/10.1249/01.mss.0000984552.37931 38. Versano, J. J. L., in Cancio, B. L. (2024). Dan- ce imagery, experience motivation, and psychological mechanisms among dance- sport athletes. European Journal of Physi- cal Education and Sport, 11(8). https://doi. org/10.46827/ejpe.v11i8.5743 39. Zaletel, P., in Kajtna, T. (2020). Motivational structure of female and male dancers of dif- ferent dance disciplines. 50(2), 68–76. https:// doi.org/10.5507/AG.2020.010 40. Watson, B. (2018). Young people doing dan- ce doing gender: relational analysis and thinking intersectionally. Sport Education and Society, 23(7), 652–663. https://doi.org/10.1080 /13573322.2018.1493988 dr. Tina Šifrar, asist. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport tina.sifrar@fsp.uni-lj.si