Poštnina plačana y gotovini SteV. 5.
V Liubliani v četrta dne 30 »aruaria 1930.
Leto III.
DELAVSKA
ni*
HM
PRAVICA
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
Ishojo vsak Četrtek pop.; » sluCalu prašnika lan popref — Uredništvo: L|ubl|nnn, Mlklofil-8*v« c. — Nefrankirana pisma »e ne tpre|ema|o
Posamezna Številka Din l-So — Cena: aa 1 mesec Din im-, za Četrt leta Din 15-., aa pol leta Din 3o'-; aa Inozemstvo Din 7'- (meieCno) — Oglas: po dogovoru
Oglasi, reklamacije ln naroCnlna na uprav« MlkloSICeva cesta (palaCa Delavske zbormos) 1. nadstropje — Jugoslovanska strokovna iveaa
Paberkovale
m
Verska borba?
Kmetski list od 22. januarja ob-javlja na uvodnem mestu pod zaglav-jem Med štirimi očmi .. .< naš odgovor na Slovenčev napad s škodoželjnimi in ciničnimi opombami. Potem, ko je prepisal skoro celo prvo stran \ številke Delav. Pravice«, pa pravi:	Naša opomba. Zanimivih stva-
ri, ki jih navaja in našteva .Delavska Pravica4, nismo priobčili niti zato. da bi enega napadali, niti zato, da bi drugega branili.<
Povemo Kmetijskemu listu : da spričo njegove idejne praznote in fra-masonske kaše, ki jo skuša od časa do časa previdno pogrevati, ne rabimo ne njegove obrambe, pa tudi nikakc hvale. Kako si sploh upa o teni pisati, ko velja naša idejna borba in tudi omenjeni članki kapitalistično-materiali-stični in liberalni miselnosti prav na splošno, v kateri se pogreza kmetijski list prav tako kot vse meščansko časopisje. Naj tudi »Kmetski list« skida svoj Augijev hlev! Mar sami sebe ne poznate?
*
/~ Tudi Delavska Politika« in bel-grajske Radničke Novine«, glasili tako zvanih marksistov, skušata deloma celo z nekorektnim navajanjem pisave našega lista (n. pr. Del. Politika« ko pravi: Na eni strani se plazi cerkev kot občestvo vernikov po trebuhu pred .duhom časa‘, na drugi strani pa pozi-
vajo njeni predstavniki na boj proti krščanskemu socializmu«) zakriti svojo idejno revščino. Ponavljamo svojo besedo od 10. maja 1929 (Del. Pravica, št. 19): Marksizem kot filozofija o življenju je za delavca prikrojen materializem, ki je vzet iz sodobne buržuazne družbe, v kateri delavec živi in se suče. ki ga delavec tako rekoč vsrkava z obdajajočim ga zrakom, ki ga drži v oblasti od zibelke do groba! Iz liberalizma sta zrastla kapitalizem in materialistični socializem (ali marksizem). Oba sta istega porekla, oba areligioz-na, oba drži danes internacionalna fra-masonerija, ki je največja nasprotnica delavskim težnjam. Sodrugi okoli »Delavske Politike« so naša globoko utemeljena izvajanja v preteklem letu menda prespali. Zakaj odgovora ni bilo nobenega. In še vedno pogrevanje klerikalizma in katoliške inkvizicije« ter farska gonja« — vse prevzeto od slovenskih liberalcev-kapitalistov. Priznajte svoje idejno uboštvo in osramočeni molčite!
Ponavljamo: »A1’e samo n podjetjih kot gospodarski sistem, ampak tudi kapitalistično mišljenje sploh, bomo pobijali vselej in povsod, naj bo to katerakoli oseba, skupina, predstavništvo ali časopis iz enostavnega vzroka, ker je protidelansko in proti krščansko.«
Načelo sindikalne svobode.
»Radničke Novine v Zagrebu priobčujejo sledeči članek:
Po 51. 35. zakona o zaščiti delavcev imajo delavci pravico, da se združujejo v posebne organizacije za zaščito svojih gospodarskih, kulturnih in moralnih interesov. Te zveze lahko organizirajo delavci po stroki ali brez ozira na stroko in jih morejo združiti v krajevne, banovinske in državne zveze. Delodajalci javno zahtevajo mnoge utesnitve, kar se tiče svobodnega organiziranja delavcev, za kulisami pa gredo še mnogo dalje. Želje delodajalcev, da se omeji svobodno strokovno organiziranje delavstva podpirajo tudi gotovi ljudje, ki hočejo priti do monopola na strokovno organiziranje delavstva in s tem bi bilo konec sindikalne svobode.
Predvsem je gotovo, da se bodo ob spremembi socialne zakonodaje strogo upoštevale mednarodne obveze, ki jih ima naša država. In priznanje načela svobodnega strokovnega organiziranja je važna mednarodna obveza. Ni tu govora o kaki konvenciji Mednarodne organizacije dela, ki jih posamezne države morejo, a ne morajo sprejeti. Tu govorimo o določbah mirovne pogodbe, storjene v Verssaillesu (Versaju) 28. junija
1919.,	s katero je bila končana svetovna vojna.
S členom 387. te pogodbe so ustvarile podpisane države stalno organizacijo dela, ki ima nalogo, da izvršuje določen program. V program te organizacije je vnesena tudi potrditev načela sindikalne svobode. Kaj je treba smatrati pod načelom sindikalne svobode« določa podrobno čl. 427. versajske mirovne pogodbe, kjer so postavljena splošna načela Mednarodne organizacije dela, ki se nazivajo njena ustava, njena magna carta. Tu se posebno vidi važno načelo, ki je pravica združevanja za dosego vsega onega, kar zakonu ni pro-tivno in velja za delavce kot za delodajalce.
Zato je popolnoma jasno, da je načelo: da delavci i delodajalci morejo snovati zase svoje organizacije v cilju
V	zagrebškem listu Novosti« je izšel težkih obdolžitev poln napad na katoliško cerkev, sv. stolico, jugoslovanske škofe, posebej pa še na našega škofa dr. A. B. Jegliču. Podtika se katolikom Jugoslavije rovarenje proti državi v inozemstvu z zlorabo vere in Cerkve in tako zvanc katoliške akcije. Člankar trdi, da se v Sloveniji namesto razpuščenega Orla ustanavlja nova organizacija »Križarji« in da se
sploh poskuša vzbuditi verski boj. Jz vsega sc vidi. da je za tem »temna mednarodna sila«, kakor je v svoji izjavi poudaril zagrebški nadškof dr. Bauer, ogorčeno odbijajoč tu lažniva podtikanja. — Vsakdo, ki bi poskušal kratiti veri in Cerkvi njene pravice in njeno svobodo, si bo razbil glavo ob močno strnjeni fronti vseh katoličanov Jugoslavije, ki se take borbe ne boje.
Maše orožie.
zaščite svojih gospodarskih, kulturnih in moralnih interesov — zapisano v najvažnejši mednarodni dokument našega življenja, v samo versajsko mirovno pogodbo. Kršitev tega načela je tudi kršitev mirovne pogodbe.
Resnica je, da je hotela fašistična vlada v Italiji po svoje tolmačiti te določbe mirovne pogodbe in se je hotela skriti za trditev, da čl. 427 pogodbe govori, da bodo države ta princip izvajale, tako da ne bodo motene »posebne okol-nosti, v katerih bi se države nahajale«, fu je docela jasno, da se tu misli na izjemne okolnosti, na vojne,\ na notranje nemire, na nenormalno in neredno stanje državnega in družabnega življenja. Italijanski fašizem smatra sebe za stanje trajne vojne pripravljenosti. Tega nobena druga država ne bo zase sprejela. In bas zato, ker italijanski fašizem tako strahovito zlorablja predpise versajske pogodbe, ki se tičejo izjemnega položaja, je njegova navzočnost vsako leto na mednarodni konferenci dela v Ženevi predmet najsrditejših napadov. Vsa delavska delegacija brez ozira na razne tendence v njej enodušno osporava mendat italijanskega delavskega zastopnika, čeprav predstavlja ta delegat veliko število italijanskih delavcev. On namreč ne izhaja iz svobodnega delavskega pokreta, temveč iz od države vsiljenega pokreta in zato je njegovo delegiranje žalitev mednarodnih obvez, zapisanih v versajski mirovni ^pogodbi. Vsako leto se mora fašistični režim braniti in se izpostaviti težkemu mednarodnemu porogu na najvišjem forumu mednarodnega življenja držav. Zato bomo pričeli razpravo o reviziji socialne zakonodaje z najglobljim prepričanjem, da o vprašanju popolne svobode strokovnega organiziranja ne bo smelo biti in da tudi ne bo govora.«
Dr. Živko Topalovič.
Delavski tisk je delavčevo orožje. Zmaga ie v izobrazbi! Podpirajmo delavski lisk!
Popolnoma jasno je, da se na širnem svetu vodi ostra idejna borba, ki nima izraza samo v gospodarskih bojih, temveč v vseh nitih življenja. Rodi jo resnica, da velik, največji del človeštva ne živi človeku primernega življenja, drugi, manjši del pa je poteptal ves človeški čut, spremenil sebe, človeka, v rafinirano žival, oblečeno v črno obleko in željno vsega, kar utešuje telo. Vsled tega živalstva, ki ima svojega odločnega zaveznika v sebičnosti, koristolovju, nepravičnosti, je delavec, ki je navezan na svoje roke, vržen pod človeško dostojanstvo. Medtem ko oni del razsipa in spet združuje vse mogoče vrednote, je bedni del ogoljufan za najmanjše, kar je celč dano živali v hlevu: kruh, stanovanje — vzeto pa je vse, kar je človekovo: izobrazba, čut za lepoto, spoznavanje. Vse to ima zunanji izraz: gospodarsko življenje — pa svoj notranji glo-bokejši vzrok: egoizem.
Čudno pa je, da ogromna množica delovnega ljudstva tega ne spozna. Živi in trpi, pa le malo občuti, ker misli, da pač mora biti tako. Temu je vzrok vzgoja, katera diha iz časopisov in knjig. 'Kajti mogočnjaki dobro vedo, da je glavna njihova moč v mišljenju delavstva. Zato to mišljenje okrenjujejo v svojo smer, vedoma uče neresnico in v
lepih povestih sipajo laž v srca. Njihovo orožje je tisk.
Jasno je torej, da mora delavec zgrabiti za isti lopar. Delavec mora stremeti za tem, da povzdigne svoj tisk, da podpira ustanove, ki so delavske, ki hočejo delavcu in širnemu svetu natočiti čistega vina, brez primesi goljufije in zastorov. Pa ne samo časopisja! Tudi lepo knjigo, povesti, pesmi... kajti v le teh se dandanes skriva največ greha, če hočemo, da spremenimo mišljenja, da očistimo duše vseh madežev, vržemo iz src laž in nepravičnost, moramo delati na to, da se vzpne naša delavska knjiga meti vse sloje naroda. Zaveden delavec mora smatrati za svojo dolžnost, podpirati ustanove s takim namenom! Stran z egoizmom, stran z lažjo! Lepo knjigo med vse! Ta namen ima Krekova knjižnica! 1. aprila bo izdala delavske povesti, ki jih je spisal Martin Andersen Nexii, danski pisatelj. Ta nam je pisal, da je z nami in nam je želel uspeha pri delu za proletarijat!
Delavci! Delavke! Za 4 Din mesečno dobite vsaki četrti mesec po eno knjigo. Ne oklevajte, pišite takoj in pristopite, ne pozabite, da nimate od tega le koristi, ampak da je to tudi vaša proletarska dolžnost!
v Naše občine za neokrnjeno socialno zakonodajo.
Dev. Mar. v Polju. Z ozirom na to, da izdeluje točasno v ministrstvu za so-cijalno politiko posebna komisija nov zakon o zavarovanju delavcev in pa ker so poslodavske korporacije predložile temu ministrstvu spomenico, ki predvideva poslabšanje tega zakona v veliko škodo delavstva, je naše delavstvo,, zavedajoč se važnosti tega zakona po svojih zastopnikih v občinskem odboru, na občinski seji v nedeljo 26. t. m. po predhodnem raztolmačenju predlagalo sledečo resolucijo:
»Ker izdeluje točasno v naslovljenem ministrstvu posebna komisija nov zakon
o	zavarovanju delavcev in so poslodavske korporacije predložile spomenico, da se zlasti zavarovanje za slučaj nezgod revidira v škodo delavcev ter da se tudi namera kraljevske vlade, izpeljati zavarovanje za slučaj onemoglosti, starosti in smrti, ne izvede v celoti, je občinski svet kot vesten vršilec zakonito mu naloženih dolžnosti primoran obvestiti prizadeto ministrstvo, da je
1. vsako poslabšanje sedanjega nezgodnega zavarovanja nezaželjeno in da se
2. nestrpno pričakuje uvedba zadostnega zavarovanja vseh obrtnih in industrijskih delavcev za slučaj onemoglosti, starosti in smrti.
Vsako poslabšanje sedanjega nezgodnega zavarovanja delavcev bi močno prizadelo tudi našo občino, ki je z bremeni, naloženimi ji po zakonu o ubož-nem skrbstvu že itak preobložena. V
slučaju novih bremen bi morala iskati potrebnih dohodkov v obliki novih davkov oziroma doklad na davke.
Ni pravilno, da morajo občine skrbeti za delavce, ki se ponesrečijo ali onemo-rejo, pustivši svojo energijo industriji in kapitalu, ki je deloma celo inozemski. Smatramo, da mora v pretežni meri industrija prispevati za starostno zavarovanje delavcev, ki je potrebno v najširšem obsegu.«
Resolucija je bila soglasno sprejeta in takoj odposlana na pristojno mesto.
Tako je občina Dev. Mar. v Polju po občinskih zastopnikih pokazala, da je za zboljšanje delavskih zakonov, ne pa novih občinskih davščin, ki bi nastale s poslabšanjem teh zakonov.
Pripominjamo, da je bilo na seji precej delavstva navzočega, in je le želeti, da bi se sploh začelo bolj zanimati za občinsko gospodarstvo.
Žirovnica. Tukajšnji občinski odbor na Breznici je soglasno sprejel od delavstva predlagano spomenico o zavarovanju delavcev, na ministra za socialno politiko in narodno zdravje. — Čast obč. odboru, da se v polni meri zaveda posledic, ki bi zadele občino, ako bi se delavsko zavarovanje popravilo tako, kakor to zahtevajo delodajalske organizacije.
Pridobivaj novih članov za Jugoslovansko strah, zvezo!
Jugoslovanska strokovna zveza.
Kovinarji
Javornik. Redni letni občni zbor nage skupine se bo vršil v nedeljo 2. februarja ob 11 dopoldne v cerkveni hiši na Koroški Beli s sledečim dnevnim redom:
1.	Odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročila odbora. 3. Volitve. 4. Slučajnosti. — Udeležba je za vse člane strogo obvezna. Poročal bo zastopnik iz Ljubljane. — Odbor.
Rudarji.
Huda jama. V jeseni in v začetku zime je bila produkcija premoga vedno prenizka ter se je delalo tudi ob nedeljah. Sedaj sredi zime pa se je začel v Trbovljah in v Zagorju premog že deponirati, v Hrastniku pa se bo delalo samo na dve tretjini. Tako se bo v omenjenih revirjih zopet praznovalo med tednom, kar bo privedlo mnoge rudarske družine do tega, da ne bodo imele niti najpotrebnejšega.
Kaj pa v Hudi jami? Ker je tu premog boljše kakovosti, ga TPD lahko ooda po večini železniški upravi. Zato se najbrž tu ne bo praznovalo ter bi lahko rudarji iz sosednjih revirjev svojim tovarišem v Hudi jami zavidali, kar pa ni potrebno. V Hudi jami so namreč navadno vsako leto v prvih mesecih leta odpusti na dnevnem redu. V to svrho se delajo po novem letu seznami onih rudarjev, ki se mislijo odpustiti iz tega ali onega vzroka. Najpogosteje se za odpuste navaja »blau«, t. j. opuščanje dela ob delavnih dneh. Ker je v takih slučajih tako težko dobiti delo nazaj, zato se, rudarji, držite reda, da ne bo potem toliko neprilik. Vodstvo tukajšnjega rudnika je na stališču, da onemu, ki opušča šihte, ni potreba zaslužka ter je boljše, da se odpusti. Zato, rudarji, opustite vse »blau«, da se bo zmanjšala beda in pomanjkanje v družinah ter da ne boste tako po svoji lastni krivdi brez dela in zaslužka.
Trbovlje. Strokovna skupina rudarjev je imela v nedeljo 26. jan. svoj redni občni zbor. Občni zbor je otvoril tov. preds. Križnik F., pozdravil vse navzoče in tov. Lombarda kot zastopnika centrale iz Ljubljane. Po poročilu starega odbora je dobil besedo tov. Lombardo, ki je v jako izbranem govoru podal položaj organiziranega delavstva v JSZ, posebno je pa poudarjal potrebo močne in strumne organizacije v rudarskih revirjih. Občni zbor je vzel njegov govor z odobravanjem na znanje. Pri izvolitvi novega odbora so bili soglasno izvoljeni sledeči tov.: predsednik: Guzej Jernej, namestnik: Glas Martin; tajnik: Kurent Franc, nam.: Kočevar Ivan; Blagajnik: Hostnik Ivan, nam.: Erjavec Franc; preglednika: Udovč Alojz, Pintar Jakob; odborniki: Korošec Miha, Frolj lilip; zaupniki: Pečnik Ivan, Kumar Alojz, Levec Avgust, Skrinar Alojz.
V	novi odbor so prišli sami agilni tovariši, ki imajo veselje do dela v or-
ganizaciji in ki se bodo potrudili, da se skupina v Trbovljah čim bolj dvigne. Pri tem delu jim Bog pomagaj!
V	nedeljo 2. febr. ob 4 popoldne bo prva seja novega odbora. Tovariši, udeležite se je zanesljivo!
Zagorje. Kdor še ni poravnal članarine za mesec januar, naj isto poravna do prvega. Kdor izmed članov še nima podpisane legitimacije 'od našega tajnika, naj jo prinese na prvi članski sestanek, ki bo pravočasno objavljen. — Člani naše skupine rudarjev se strinjajo z izjavo tov. viničarja Petra Rozmana. Odklanjamo vsako odgovornost v bodočnosti! Mi krščanski socialci bomo dosledni našim načelom in nauku svete Cerkve! Zatorej, živela borba in enakopravnost!
Lesni delavci
Nazarje. Strokovna skupina lesnega delavstva v Nazarjih bo imela svoj redni letni občni zbor v nedeljo 9. februarja ob pol 11 dopoldne pri g. Remicu v Nazarjih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika ustanovnega občnega zbora. 2. Poročila odbornikov. 3. Volitve odbora. 4. Slučajnosti. — Tovariši, pridite gotovo vsi! Poročal bo tudi zastopnik iz Ljubljane.
—	Odbor.
Krekova mladina.
Tečaj. Dne 25. in 26. t. m. se je vršil tečaj. Udeležilo se ga je precej zastopnikov družin. Da bi rodil dosti sadov!
, Zbor družin. Udeležba dobra. TVlanj-kali pa so zastopniki nekaterih bližnjih družin. Pogovorili smo se odkrito in tovariško. Kooptirali smo v odbor tov. Matica Koprivca, ki bo vršil tajniške posle. V Krekovi mladini more sodelovati prav vsak, ki misli katoliško in proletarsko.
Borci.
Taborenje. Naše taborenje se bo vršilo od 27. julija do 10. avgusta (ev. 17. avgusta) pod BodeSkimi pečini ob Savi Bohinki, malo pred izlivom v Savo Dolinko. Tabornina bo 8 dnevna. Gostje so zaželjeni.
Binkošti. Enota Lesce se pripravlja za dvodnevni izlet na Koroško. Ljubljana, Celje in Vrhnika prirede taborenje.
»Ogenj«. Ker je bila 1. številka zaplenjena, bo izšla naslednja številka »Ognja« v dvojnem obsegu.
Naročnike
prosimo, da nam oproste, ako se je zadnja številka lista zakesnila in ga niso prejeli kot običajno, ker je bil na odlok drž. pravdnika po policiji zaplenjen.
Prosimo prav vse naše tovariše in prijatelje, da vztrajno in neumorno agitirajo za naš list, ki je last nas vseh, ki hočemo služiti pokretu. Potrebe življenja so tako ogromne, da moramo list ojačiti i v obsegu i v nakladi.
Zveza krekovk.
Pisale so nam sestre s Češkoslovaške: »Na dan sv. Vaclava se je sestal pripravljalni odbor za ustanovitev enotne organizacije' Slovanskih žen. Njena naloga bo, boriti se za pravice žena, braniti žene proti izkoriščevanju kapitalistične družbe, slediti potrebam sodobnosti in to na podlagi kršč. soc. svetovnega nazora. Delo bo obsegalo kulturno, narodno in gospodarsko polje, tako da bo krščanska žena lahko v polni mex;i izvršila njeno sodobno veliko poslanstvo. Patrona organizacije Slovanskih žena je sv. Ljudmila. Pod njenim pokroviteljstvom upamo doseči svoj cilj. Naše geslo je kakor vaše: skromnost in delavnost. To naše skupno geslo nas bo združilo v vzajemni simpatiji in skupnem delu. Prosimo vas, drage sestre, poročajte nam o vseh vaših akcijah, tudi me vas bomo obveščale o svojem delu. — Upamo, da bomo v skupni molitvi izprosile blagoslov božji vsemu našemu delu! — Pozdravljam vas v imenu »Edinosti Slovanskih žena«, navdušena za veliko delo, zaupam v božjo pomoč in medsebojno sestrsko zaupanje. Vdana sestra — Matilda Nem-cova, Brno-Morava.
Vesele smo toplega pisma. Sestram v Češkoslovaški smo pisale o sebi. . Sestre v Češkoslovaški so že od ustanovitve naše Zveze sledile našemu delu. Prav gremo, ker so nas tudi one razumele. Važno pa je zlasti danes skupno delo kršč. socialke. Veseli in bodri nas, da so tudi one tako globoko razumele sodobno poslanstvo krščanske žene.
Praktični tečaj v Jeruzalemu. V nedeljo 26. t. m. se je vršil celodnevni praktični tečaj Krekovk v Jeruzalemu. Prišla so dekleta od Miklavža in iz okolice. Šivale so in pele, da je bilo veselje! Pri vsem pa niso pozabile na resne in važne stvari. To je bil naš prvi praktični tečaj, ki ga je vodila Zvezina odbornica in s katerim smo prav zadovoljne. Podobni tečaji se bodo še vršili, kjer se bodo dekleta prijavile in kjer se bodo le malo potrudila. Nimamo še sredstev za gospodinjske tečaje, bomo pa v takih tečajih začele z delom, ki je danes tudi potrebno. To je podlaga za poznejše tečaje, ki se bodo vršili že v večjem obsegu. Nimamo dosti ne denarja, ne drugih sredstev, tudi mlade smo še, pa s trdno voljo in žrtvami bomo gradile pot za lepše čase. — Tovarišice s tečaja, kakor ste obljubile, tako dalje in Bog vas bo vseh vesel!
Krščansko socialna strok, zveza v Brnu.
Koncem leta 1927. je imela Kršč. soc. strokovna zveza v Brnu 21 strokovnih skupin, 187 vsestrokovnih skupin in 320 krajevnih skupin. Plačujočega članstva je bilo 29.906. Največ je biilo tekstilnih delavcev (5326), potem raznih (3672), rudarjev in koksarjev (3007), ko-
vinarjev (2765), poljedelskih in gozdnih delavcev (2569) itd.
Železničarji.
Idejno najkrepkejši in steber organizacije so železničarji, ki izdajajo tudi svoij časopis Železnični zpravodaj«. Skupin ima zveza 63, tajništva pa v Brnu, Olomucu in v Ogrskem gradišču. Po zadnji statistiki ima Svaz krest.-soc. železničnih zamestrancfl čsl. 5000 članov. Moč te zveze kaže dejstvo, da jih je ob ustanovitvi »gosposke, politične strokovne organizacije prestopilo tja le 48. Ljudska stranka je že ponovno poizkušala razbiti kršč. soc. strok, organizacijo železničarjev ‘(1. 1927. in 1929.).
Svaz krest. soc. žel. zamestnancu je v ozkih prijateljskih stikih s slovaško organizacijo: Svaz Slovenskyck žel. Ta zveza ima preko 12.000 članov.
Svaz lidovych železničaru v Pragi (ljudska stranka), politična strokovna organizacija, ima le 1500 članov. Ta zveza vrši le ta politični posel, da pošlje od časa do časa Šramku udanostno izjavo in da skrbi za to, da njeni člani ostanejo člani stranke.
Razno.
Japonska socialno politično napreduje. Japonski parlament razpravlja to-časno o zakonu o strokovnih organizacijah. Osnutek zakona predvideva, da se lahko ustanavljajo strok, organizacije brez nadaljnjega. Člani strokovne organizacije so lahko vse osebe, ki opravljajo ali so opravljale kako ročno ali duševno delo in vsaka druga oseba na podlagi sklepa občnega zbora. Vojakom, mornarjem in uradnikom vojske in mornarice je prepovedano priključiti se kaki strokovni organizaciji. Eidma formalnost, ki se zahteva za pravno priznanje strok, org., je predpis, da se mora osnovanje društva oblasti javiti. Dovoljenja za nastoj društva ni treba. Po zakonu se morajo strok, organizacije predvsem truditi za vzdrževanje in zboljšanje delovnih odnošajev. Noben delavec radi članstva pri strokovni organizaciji ne sme biti odpuščen. Vsaka delovna pogodba, ki predvideva prepoved strokovnega organiziranja, je pravno nična in neveljavna. Vsako delovanje strokovnih organizacij pa, ki nasprotuje zakonu in pravilom, more oblast prepovedati. Strok, organizacije imajo pravico ugovora. Predpisov o kolektivnih pogodbah v tem zakonu ni, ker namerava vlada predložiti v to svrho parlamentu poseben zakon.
V Ameriki je točasno tri milijone brezposelnih. Bančni polom v Nevvyorku je gospodarski položaj močno poslabšal.
V Nemčiji je naraslo število brezposelnih na 1 milijon 700.000.
V Avstriji je število brezposelnih v zadnjem času naraslo od 300.000 na
400.000.	Vlada dr. Schobra skuša brezposelnost omiliti.
V Mongoliji (Azija) je okoli 15.000 ljudi zmrznilo.
Ato m :
Pravica in socialna zakonodaja.
(Delavska okrožnica papeža Leona XIII.)
55. Važno pa je zu javni in zasebni blagor, da so razmere pomirjene, da božje zapovedi in naravne postave vodijo vse družinsko življenje; da se spol nuje in spoštuje vera; da zasebno in javno cvete neomadeževano življenje; da se svetu ohrani pravičnost in ne dela nekaznjeno sila drug drugemu; da vzrastejo krepki državljani, sposobni, da državo podpirajo in, če potrebno, tudi branijo. Če se torej kdaj zgodi, da grozi kak nemir radi odhodu delavcev ali radi dogovorjene opustitve dela, ali da se zrahljajo med proletarci naravne družinske vezi; ali da se sila dela verskemu prepričanju delavcev, ker se jim ne nudi dovolj prilike z u verske dolžnosti; če preti v delavnicah nevarnost za neomadeževano življenje rudi mešanega spola ali od drugih nevarnih dražil za greh; ali da gosixxlarski red delavski stan stiska s krivičnimi bremeni ali ga zatira s pogodbami (pogoji), ki nasprotujejo osebnosti in dostojanstvu človeka; ali se dela škoda zdravju s čezmernim delom in ki ni prilagoden spolu in starosti, ob teh prilikah se jasno mora — v gotovih mejah — uporabili moč in veljavnost zakona. Te meje določuje isti razlog, kateri zahteva pomoč zakonov; da se ne sme več (stvari) podvreči zakonom, in da se ne sme dalje iti, kakor to zahteva ozdravljenje neprilik ali odvračanje nevarnosti.
56. Sveto se morajo čuvali pravice, v komurkoli se nahajajo, in javna oblast mora skrbeti, da posa-
mezni svoje obdrže, s teni, da odvrača in maščuje krivice. Samo, da mora celo v zaščiti pravic zasebnikov predvsem gledati na najnižje in na uboge. Rod bogatin o v n a m reč, ki je ograje n s s v o jimi var st v e n i m i sre d st v i, manj potrebuj e j a v n ega var st v a ; n e srečno
I	j ud s t v o , ki n i m a v v u r st v u n o b e n i h ,s- v o j i h m oči, se najbolj opira na d r -z a v n o z u š č i t o. R a d i tega mora dr ž a -v a i z k a z o v a t i p o s c b n o o a r s t v o i n skrb dela v c e m , k er se pr i š t e v a j o k m nožiči s i r o m a š n i h.
Država je po svojem poklicu dolžna skrbeti za javni blagor. Svojo nalogo vrši s tem, da čuva pravico in red in sicer s primernimi, za vse obveznimi zakoni, katerih izpolnitev lahko tudi s svojo javno močjo izsili. Zakoni morajo torej v prvi vrsti služiti javnemu, splošnemu blagru, zato m o r a j o biti, k a k or pravilno poudarja papež Leon XIII., pravični in socialni.
Zakon je uredba pameti, ki ima za cilj splošni blagor, in jo napravi tisti, ki ima dolžnost, skrbeti za splošnost. Zakon torej le tedaj dosega svoj namen, če služi splošnemu blagru. Splošnemu blagru pa služi le tedaj, če je v sklatili z naravnim in pozitivnim božjim zakonom. Če temu nasprotuje, je zakon krivičen in neha biti obvezen.
Državna oblast torej prekorači določene meje, če zahteva kaj nravno oporečnega, če zahteva več, kakor so na splošno ljudje v stanu izvršiti, ali če zahteva več, kakor je to potrebno z ozirom na splošni blagor. Celo tedaj, kakor pravi papež Leon XIII., če groze nemiri ali štrajki. zakoni ne smejo nikdar
iti dalje, kakor je neobhodno potrebno za javni blagor. Kakor je bistvo države, da skrbi za javni blagor državljanov, tako je tudi temelj vseh zakonov, ki izražajo voljo države, javni blagor, preko katerega ne sme iti noben zakon, ker bi potem prenehal biti pravičen.
Poleg tega, da mora država skrbeti za pravično zakonodajo, je njena dolžnost tudi, da skrbi za socialno zakonodajo. Vsi sodelujejo za splošni blagor, zato se naj ga tudi vsi udeležujejo. Država je dolžna skrbeti za delavski stan, ker so delavski stanovi tisti, ki s svojim delom ustvarjajo premoženje in bogastvo držav. Država je dalje dolžna bolj skrbeti za reveže, kot za bogatine, ker le-ti ne potrebujejo tolikanj podpore javne oblasti. In delavci so tisti, ki tvorijo ogromno množino bednih in zanemarjenih. za katere je država dolžna skrbeti. Socialna zakonodaja mora dandanes v prvi vrsti torej ščititi pravice delavcev in dela, ali z drugimi besedami: ščititi donos dela, da bo prišel v tiste roke, ki so ta donos ustvarile. Večina zakonodaj si prizadeva, da bi odstranila zle učinke socialnega nereda, ne prizadeva pa si, da bi odstranila vzroke. In to je povod, zakaj socialna zakonodaja ne napreduje tako, kot bi morala. S tem namreč, ker ni zaščiten donos delavčevega dela, je možno, da je vedno večja množica ljudi razlaščena in seve tudi nezadovoljna z obstoječimi pravnimi razmerami. Najvažnejša naloga socialne zakonodaje in zaščite delavstva torej je, da se delavstvu zagotovi donos dela in se mu le-ta tudi pravno zavaruje. S tem bo dovršen najvažnejši del socialne zakonodaje.
(Nadaljevanje.)
krščanski sindikati v Franciji.
2.	Krščanski sindikati. — Načelno in organizatorno.
Na svojem ustanovnem kongresu (1. in 2. nov. 1919 v Parizu) so ustanovitelji današnjih kršč. sindikatov n a -čelno označili svoje stališče sledeče:
»Zveza pristaja v svojem delovanju povsod na nauk, ki je podan v encikliki Rerum novarum. Spoznava, da je potreben socialni mir v prospeh domovine; strokovna organizacija se bo trudila vedno za ta mir, ki ga pa ni mogoče drugače uresničiti kakor z ustvaritvijo zahtev pravičnosti in pa krščanske ljubezni.
Zveza smatra človeka za bistven člen produkcije, kateri je in bodi obenem i zvrok i smoter. Nujno je torej, da isti pogoji produkcije dopuste normalen razvoj človeški osebnosti, da more zadovoljiti pravično svojim materi-elniin, duhovnim in moralnim potrebam v osebnem, družinskem in družabnem redu. Ona ugotavlja, da današnji razvoj produkcije ne doseza v dovoljni meri tega cilja, in zato smatra za potrebno, da se trudi za potrebno preobrazitev, da bi dosegla tako boljšo vporabo produktivnih sil in boljšo razdelitev uspehov produkcije med tozadevnimi činitelji... Zveza poziva na pomoč — z ozirom na svojo predstaviteljstvo in obrambo splošnih delavskih interesov — vse verske, moralne in intelektualne sile, da ji pomagajo pri socialnem in strokovnem po-kretu delavcev, da razvije v njih duha discipline, vdanosti in neobhodno potrebne strpljivosti, da si s tem zasigura poln razmah strokovne organizacije.«
Kaj naj povemo in omenimo k tem načelnim točkam? Kakor se nam zde na pFvi pogled nazadnjaške, vendar jim ni odrekati tudi gotovih stvarnih vrednot. Iz prejšnega poglavja te razprave v zadnji številki našega lista vemo, da je Francoz zelo konservativen, če hočete — obziren. In da se boji v prvi vrsti izgube svoje komodnosti vsled komunistične ali nemške nevarnosti.
Poglavje o francoskih komunistih načeti, bi pomenilo načeti poglavje o sovjetski propagandi v inozemstvu. Francoski komunist je pač v prvi vrsti Francoz, potem dolgo nič in šele potem je zopet lahko človek v družabnem oziru. Toda kljub temu so komunisti v Franciji na silno slabem glasu: In je ni hujše obdolžitve za povprečnega francoskega delavca od označbe: komunist. Označijo pa kot komunista vsakega človeka, vsak pokret, ki je količkaj bolj odločen, radikalen.
In označka: komunist, pove zato toliko kakor: izobčenec iz družbe. Ne pre-
ganja ga zato nihče — toda službe ne dobi, ali če jo že ima, ve gotovo, da bo ob prvi priložnosti postavljen brez usmiljenja na cesto. Vodijo se za take »izobčence« po vseh velikih obratih posebne evidence, ki so na medsebojno razpolago vseh velepodjetij. Tako je faktično nemogoč kak komunist v velepodjetju. Vsaj odkrito ne more nastopati.
Te okolnosti — konservativnost mišljenja in k o m u n i z e m — sta prisilile voditelje, da so sprejeli tako, po naših pojmih silno enostransko iu prav malo delavsko stališče. Borba za kruh je pač povsod huda...
Še o cilju, ki si ga stavi kršč. strokovna zveza, besedo! Sama je formulirala svoj cilj in smoter tako-le: »Zveza hoče ustvariti v Franciji splošno gibanje na navedenih temeljih: Ona hoče organizirati splošno propagando v prospeh tega gibanja; dalje reprezentira zvezna društva, kadar to zahteva skupen interes: a) pred javnimi oblastmi in legalnimi napravami, b) pred nacionalno pa-tronalno organizacijo produkcije (t. j. organizacija kapitalistov; op. pisca) ali pred kako javno organizacijo, c) v mednarodni organizaciji; zveza hoče urediti vse priznano potrebne posle v združenih (frganizacijah ter organizirati ali vsaj pospešiti vse splošne naprave, ki so potrebne v zaščito ali za pomoč krš.č. delavcev.«
Kakor vidimo, zopet nimajo točno začrtane linije v daljno bodočnost: Francoz je Francoz. In končno — čemu vsi principi, če pa življenje vendarle teče samo po svojih vedno enako usmerjenih in umerjenih kolotekih? Važno je predvsem vendarle praktično delo! Če bi današnja generacija ne znala in ne hotela nič drugega znati nego samo to, kar bo prišlo čez pet, šest ali še morda več generacij — bi vsa ob vseh principih in ob vsem svojem radikalnem stališču — propadla in — bodočnosti sploh treba ne bi več bilo! — Tako približno ti bo kak večji francoski duh označil svoje stališče.
In — aii nima to stališče neke svoje upravičenosti? Vsi smo postavljeni v življenje — živeti moramo! — To je vse. Potrebno je samo, da se znajdeš, da ustvariš pravilno zvezo med realnim življenjem in ideali...
O	r g a n!i z a t o r n o je zveza sestavljena iz mnogih sindikalnih grup. Te so razvrščene v dve kategoriji: 1. tkzv. nacionalne zveze ali narodni sindikati obrti ali industrije; 2. pokrajinske zveze brez določene stroke.
V vsako hišo ..Delavsko Franico!"
Politika.
Preimenovani so bili občinski sveti Belgrada, Zagreba in Ljubljane. — V Ljubljani so bili razrešeni dolžnosti: Ambrožič Josip, Golinajer Metod, dr. Koprivnik Rudolf, Krek Miha, Likar Stane, Miklošič Ljudevit, Meze Edvard, Osana Josip, Potočnik Alojzij, dr. Josip Puntar, dr. Rožič Valentin, Urbančič Karel. — Na novo pa so bili imenovani: Zupančič Fran, inženjer; Jenko Avgust, posestnik; Knez Saša, trgovec; Kregar Ivan, obrtnik; Ludvik Avgust, postajenačelnik; Malenšek Janko, ravnatelj; Meden Viktor, trgovec; Mohorič Ivan, tajnik TOl; Pavlin Josip, inženjer; Sušnik Rikard, lekarnar; Hribar Rado, poslovodja; Čeč Karel, ravnatelj Jug. tiskarne; Šarabon Andrej, veletrgovec.
Tovarna v.a noočanice je bila otvor-.jena v Belgradu. Zgradila jo je Narodna banka.
Nov uradniški zakon se pripravlja v posebni komisiji. Gre zlasti za izenačenje plač vseh drž. uradnikov.
Državne bolnišnice bodo od sedaj v vsaki banovini po ena; tako določa novi zakon o bolnišnicah. Ljubljanska bolnišnica se tedaj zopet podržavi.
Komisarja nu OUZD v 'Zagrebu je imenoval minister za soc. politiko, raz-pustivši dosedanje ravnateljstvo in nadzorstvo. Komisar je veletrgovec Franjo Adujevič.
Zu ministra javnih del je bil z ukazom kralja imenovan Filip J. Trifunovič, dosedaj načelnik tehničnega oddelka banske uprave v Sarajevu.
kongres katolikov Jugoslavije se bo vršil od 14. do 17. avgusta v Zagrebu. Prišli bodo tudi iz inozemstva. Bo to velika manifestacija katoliške misli.
Starešinstvo Sokola kraljevine Jugoslavije je sklenilo prirediti letos vse-sokolski zlet v Belgradu.
Konferenca poslodavskili zbornic se je vršila te dni v Belgradu.
Alberta Thomasa prihod v Jugoslavijo je za nekaj dni odložen. Prvotno bi imel priti 11. februarja.
Komisar je imenovan tudi na OUZD na Sušaku.
Gibanje Indijcev za neodvisnost se stalno jača. 25. januarja so se vršile po vsej Indiji velike demonstracije. Angleška vlada je nad 11 večjimi indskimi mesti proglasila obsedno stanje in ojačila mornarico v pristaniščih v Madrasu in v Bombayu.
Španski diktator general Primo de Rivera je odstopil in z njim vsa vlada. Kralj je imenoval predsednikom nove vlade generala Berenguera, ki je največji nasprotnik Primo de Rivere. Na
Španskem so se zadnji čas močno bali splošne ljudske revolucije.
Iz Rusije se izseljujejo nemški kmetje v Brazilijo, ker jih je boljševiški režim začel preganjati. — Rusko-kitajski spor je poravnan. Izmenjavajo se ujetniki. — Čičerin, ki se zdravi v Moskvi, je imenovan za poslanika v Parizu.
Perzija je po francoskem posredovanju naročila v neki brnski tovarni orožja več sto strojnih pušk in par desettisoč navadnih pušk.
Avstrija ima nove politične senzacije. Potem ko je naletel dr. Seipel s svojim predlogom o novi stanovski ureditvi parlamenta na odločen odpor tudi v vrstah svoje lastne stranke, se je odločil za ustanovitev nove »državne stanovske stranke«. Kakor vse kaže, je dr. Seipel hud eksponent heimvvehrov-ske politike. Časopisje je vedelo poročati celo o velikih nasprotjih med dr. Schobrom in dr. Seiplom. — Avstrijska zunanja politika išče novih zvez. Pričela se je močno opirati na fašistično Italijo.
V	vzhodni Kitajski, v 22 provincah divja grozna lakota, najhujše je v provinci Šensi. 2 milijona ljudi gleda gotovi smrti v obraz; 61 milijonov ljudi je ogroženih po tej katastrofi. —• V mestu Soul (Koreja) so bile velike demonstracije proti županski vladi. 3000 študentov je demonstriralo pred palačo japonskega guvernerja (Koreja je japonska, prebivalstvo je kitajsko). Policija je 400 demonstrantov zaprla.
Haaška konferenca je končana. Ureditev plačevanja reparacij je rešena zadovoljivo. Youngov načrt stopi v veljavo s 1. sept. 1929 na mesto Dawesovega načrta. — Rešeno je bilo tudi vprašanje izhodnih reparacij, vendar izven Youn-govega načrta. Jugoslavija je morala znatno popustiti od prvotnih terjatev.
Londonski razorožitveni konferenci, ki se vrši te dni, je predložena spomenica za omejitev oboroževanja, podpisana od 12 milijonov ameriških žena. Enako spomenico je poslalo 100-000 japonskih žena.
Ameriški parlament je dovolil 15 milijonov dolarjev za izvajanje alkoholne prepovedi. Proti prohibiciji nastaja v Ameriki vedno močnejše gibanje. Tudi visoki državni uradniki se javno obračajo proti nji.
Norveški parlament je sprejel zakon, po katerem imajo žene dostop v vse javne službe.
Pomorsko oborožene so velesile danes takole: Anglija 16 bojnih ladij, 58 križark, 134 rušilcev, 58 U-čolnov; Zed. države 16 bojnih ladij, 14 križark, 309 rušilcev, 122 U-čolnov; Japonska 6 boj-
Jože Bor:
Pohujšanje na dvorišču.
Obstal je sredi dvorišča in zaklical:
»Ljudje, pazite, tovariši! Delajte počasi z vinom, kakor z otrokom dojenčkom, petdeset dinarjev so mi odbili!«
Delavci so prisluhnili. Poslušali so in se zbrali sredi dvora, Jernej pa je pestil roke in solze je imel v očeh:
»Da bi mogel, to uro grem!«
Oglašali so se okrog njega:
»Petdeset dinarjev!«
»Za polito vino!«
»Ubogi Jernej.«
Bil pa je med njimi, ki se je prejšnje leto poročil, Janez, dvajset pet let star, oče sina, v plenice še povitega, in ga takrat še življenje' ni udarilo. Zgrozil se je in prijel Jerneja za roko:
»Jernej, krivica se ti godi!«
»Krivica!!!« je odmevalo po dvorišču.
Kletar je začul klicanje, prisluhnil je, se naglo dvignil ter se je prerinil do Janeza.
»Kaj si rekel, Janez?« je povprašal.
»Krivica se je zgodila Jerneju, pravim.«
»Kaj to tebi mar?«
»Kar se zgodi Jerneju danes, se meni lahko jutri primeri.«
Zapenil se je kletar, ker je bil jezen: takole relavsko revše bo meni odgovarjalo? in je zavpil:
»Tiho, da ne čujem več besede! Tiho, jaz ukazujem!«
In takrat se je vzbudila v Janezu deželska kri, kajti iz grunta je prišel v
mesto za kruhom, ko jih je bilo doma preveč, zjezil se je:
»Ti mi ukazuješ? Kdo pa si ti, lizun? Ne poznaš me še, mlečnozobec, reci š'e besedo, če si upaš?«
Posmejali so se delavci in Cipec je bil užaljen v dno duše. Grabilo ga je po žilah, skočil bi najrajši, udaril, pa je bil mlad in revnih kosti in sila ponižen. Jeza se je razpenjala po njegovih mišicah, usta so se mu slinila in zamolklo je udarilo iz njega:
»Ti že pokažem!«, planil je in stekel proti pisarni ter se naglo vrnil s pisarniškim vodjo Desničkom, ki je je vtaknil obe roki v žep in svečano razglasil:
»Janez, v ponedeljek pridite po knjižico!«
Rekel je, zgrabil kletarja za roko, se obrnil in oba sta odšla čez dvorišče.
Janez se je zamaknil proti pisarni in čudno ga je vzelo ...
»Po knjižico!« To se pravi, Janez, odpuščen si, konec je tvojega dela, žena bo jokala in otrok stradal. Postaviti se boš moral na sivo cesto pred iborzo dela in umirali bodo dnevi, zaslužka pa ne bo...
Stalo je pred njim domnevanje očetovo: jablane belocvetoče, travniki, zelene preproge na njih, njive zoreče, jutranje solnce, ki zlati nebo rdeče — joj, oče je dejal: »Pojdi, Janez, ponižen bodi!«
Ali sem prekršil ponižnost? Ali je treba ponižnosti, ko se dela greh, ali naj molčim, ko mi pljujejo v obraz? Cipec, Cipec, kletar, delavec, to si storil, negodni hinavec? Spomnil se je na besede,
ki jih je čul nekoč, ko so se zbrali: »Po vsej blagoslovljeni zemlji smo, na milijone nas je. Ko si podamo roke, zaplešemo kolo, iz vrtinca vstane novo življenje!« Spomnil se je: na milijone nas je, sin ne bo teptan več... In žena? In življenje? Če bi poprosil? Če bi šel k ravnatelju, k tajniku Mrkokledu, ki je rekel nekoč: Ljubimo se med seboj, ne sovražite bogatcev, kakor vas mi ne sovražimo! Oj, krščanski ljudje so, ne bodo me ubili...
Stal je na dvorišču, v pisarni so zagorele luči, mrak je padal in ovijal skladišče, klet, belo poslopje — Janez pa je bil ves svetal, ko da je zadnje solnce obstalo v njegovem obrazu.
Iz megle se je vzbudil ponedeljek, ves bel in zimski, delavni dan, ko za-pojo spet mišice, udarijo kladiva, za-brenče stroji, ko začno spet delavci valiti sode, ko gospoda zdeha po pernicah in si zaspano mane oči.
Janez je hodil po kuhinji in nerodno mu je bilo, kajti ni bil upal povedati doma. Žena je stala ob ognjišču in pripravljala zajtrk.
»Kaj ti je Janez, da si tako žalosten ?«
Janez se je zdrznil. Sobotni dan je zbesnel v njem. Slika za sliko je vstala pred njegovimi očmi. Videl se je, kako stoji ves premražen na dvoriš u in gleda proti svetli pisarni. Ko se je vrnil domov, je obstal pri vratih in iz sobe je zaslišal jokanje otrokovo. Kako bi mogel razodeti ženi svojo nesrečo? Zazrla bi se vanj, zajokala bi iz polnih pljuč in ne bi verjela. Oj CipeTc!
»Nič mi ni. Le nekako čudno mi je pri srcu. Težke slutnje imam.«
Na ognjišču je vrelo. Žena je zlivala mleko v kavo in govorila: »Bolan si, Janez, na očeh ti vidim, vročica gori v njih. Kaj, če bi šel in poprosil za dopust, da si opomoreš? Gospodje so dobri.«
Janez je stopil k njej, prijel jo je za roko in jo spet naglo izpustil.
»Res, dobri so, vem, gospodje. Toda: nisem bolan in hočem delati. Slutnje imam, zato hočem delati.«
Žena se je vsa začudena obrnila. Huda misel jo je zgrabila. Pravi, da ni bolan. Slišala je nekoč, kako naglo pride bolezen v Človekovo telo. Vležeš se zdrav, polna in rdeča so tvoja lica. Zaspiš ..., dolga bela roka sega po tebi s koščenimi prsti, kakor z ledenimi nitmi. Do pljuč ti seže. Premetavaš se v hudih sanjah, mora, trda in težka ti leži na prsih... zbudiš se in ves si bolan. Tako je z Janezom.
»Čaja ti skuham!«
Janez se je zagledal vanjo. Trpek smehljaj mu je zrastel na lica, ko je rekel:
»Kaj bi s čajem ob smrtni uri?«
Žena je planila k njemu. Čudna groza ji je palila srce, misel za mislijo se je vžigala v njeni duši. Ob smrtni uri! Kaj govori? Kakšne strahotne slutnje ima? Se je morda ponoči pritihotapila vanj prežalostna misel? Pomislila je: Res je; ves potan se je premetaval vso noč po postelji, vzdihoval in kričal, pogosto sem ga morala miriti. Morda se mu je kaj zgodilo?
(Dalje prih.)
nih ladij, 41 križark, 106 rušilcev, 64 U-čolnov; Francija 9 bojnih ladij, 17 križark, 58 rušilcev, 52 U-čolnov; Italija 4 bojne ladje, 13 križark, 63 rušilcev, 43 U-čolnov.
Na Angleškem se delavci močno gibljejo. V Manchestru, enem največjih industrijskih centrov, je demonstriralo nad 10.000 delavcev-komunistov. — V tekstilnem revirju Sancashire se pripravlja preko 150.000 delavcev na stavko, ker podjetniki nočejo zvišati mezd.
Tudi indijska strokovna zveza železničarjev je postavila vrsto zahtev za zboljšanje delovnih in mezdnih pogojev. Ako se zahtevam do 4. februarja ne bo ugodilo, se bo to izsililo s splošnim štrajkom železničarjev.
Španija gradi novo bojno mornarico, in sicer 2 veliki bojni ladji in 37 križark. V Londonu pa se vrši pomorska razorožitvena konferenca.
Albanija je postala po paktu z Italijo prava italijanska kolonija. Italijani so prevzeli v Albaniji vse: upravo, vojaštvo, gospodarstvo itd. Začeli so tudi že v Albaniji naseljevati italijanske koloniste. Italija je že na Balkanu močna. Saj ima v Bolgariji svoje banke, šole itd.
Več mednarodnih delavskih konvencij so sprejele: Bolgarska, Litva in Estonska.
Cez hribe m doline..
Zagorje ob Savi. Zagorje se prenavlja in spreminja! To opaziš takoj, še preden se pripelješ na postajo. Ribja peč (skala tik ob železnici) te takoj opominja na nekaj novega. Tu se bo priključila nova normalnotirna železnica, ki bo peljala skozi ozko sotesko do Toplic. Pridno se dela kakor v
mravljišču. Delavci so hvaležni mili zimi, ker lahko nemoteno delajo.
Pozna se milo podnebje tudi pri naših apneničarjih. Zelo pridno zlagajo peči. Nekatere so že pričele dihati in pošiljati svoj dušljivi plin po dolini. Razveseljivo za naše apneničarje — pa tudi za nas rudarje — je, da je TPD nakupila precej parcel za zidavo več stanovanjskih hiš tik ob stari železnici, oziroma poleg že zidane stanovanjske hiše. Sedaj so pričeli s podiranjem stare steklarne. Žalostno je to, ker nas spominja na čase, ko si je marsikateri delavec služil svoj kruh. Edino upanje še ostane, če bodo res zidali novo moderno steklarno?! Kakor se čuje, se bodo podrle v bližini steklarne tudi stanovanjske hiše. Zaradi nove železnice in predelave separacije (pralnice) bodo rabili mnogo prostora v središču Toplic. Zaradi tega se podira. Prav gotovo je tudi velikega pomena za napredek Zagorja Javna ljudska kuhinja in v istih prostorih brezalkoholna gostilna, last Ljudske stavbne zadruge. Zahvaliti se moramo tudi Ljudski stavbni zadrugi za nabavo radio aparata, da ga more delavec poslušati. Vstop ima vsak. Delavstvo, ki ne zmore zaradi gmotnih razmer, samo nabaviti si aparatov, ima priliko posečati delavske ure. Želeli bi le, da bi se držali delavskih ur ob sobotnih večerih ali vsaj ob nedeljah popoldne.
Maribor. Vabilo na redni letni občni zbor I. mariborskega delavskega konsumnega društva, r. z. z o. z. v Mariboru, kateri se bo vršil v soboto dne 15. februarja 1930 ob 6 zvečer na Koroški cesti 1 s tem dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika ustanovnega občnega zbora. 2. Po-
ročilo odbora. 3. Volitev odbora in nadzorstva. 4. Sprememba pravil. 5. Raznoterosti. — V slučaju nesklepčnosti se bo vršil čez pol ure na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočnih ali zastopanih zadružnikov. — Načelstvo.
Vabilo na izredni občni zbor I. delavske hranilnice in posojilnice, r. z. z o. z v Mariboru, kateri se bo vršil v nedeljo dne 16. februarja t. 1. ob 9 dopoldne v prostorih JSZ na Koroški cesti 1 s tem dnevnim redom: 1. Sprememba pravil. 2. Raznoterosti. — Ker pri III. rednem občnem zboru ni bilo zastopanih dve tretjini članov, kar je po § 40. zadruginih pravil potrebno, se bo vršil nov občni zbor po preteku treh tednov, kateri bo sklepal za spremembo pravil brez ozira na število navzočnih članov.
—	Načelstvo.
Borza defa.
Ljubljana. Delo je na razpolago: 3 hlapcem, 2 čevljarjema, 11 rudarjem, 2 navad, delavcema, 1 elektromonterju, 3 železostrugarjem, 4 pohištvenim mizarjem, 1 stavb, mizarju, 3 žagarjem za venecijanko, 1 opekarskemu mojstru, 13 vajencem. — Ženskam: 1 dežnika-rici, 2 pletilkama, 3 kmečkim deklam.
3	služkinjam, 2 samostoj. kuharicama, 1 kavarniški natakarici, 1 sobarici, 2 žan darmerijskima kuharicama, 4 vajenkam.
Maribor. Delo je na razpolago: moškim: 8 viničarskim družinam, 5 ma-jarjem, 1 kravarju s sinom, 2 Švicarjema, 12 hlapcem, 20 gozdnim delavcem, 10 rudarjem, 1 krojaču, 1 krojaškemu prikrojevalcu gornjih delov čevljev, 2 čevljarjema za fino šivano delo, 1 leso-
strugarju, 2 kovačema, 1 slaščičarju, 1 kurjaču, 1 strojniku, 1 samostojnemu železolivarju, 1 livarskemu mojstru. — Vajencem:	zlatarske, čevljarske,
pekovske in krojaške obrti ter trgovske stroke. — Ženskam:	5 kuharicam,
6 služkinjam, 6 kmetskim deklam, 2 sobaricama v privatno hišo, 1 hotelski sobarici, 2 postrežnicama, 2 kuharicama k orožnikom, 3 vzgojiteljicam, 2 varuškama, 1 šivilji za v pletarno, 1 perf. servirki, 2 bolničarkama za v bolnišnico v Beograd, 2 šiviljskima vajenkama, 1 pletilski vajenki.
Celje. Delo je na razpolago: moškim: 1 hišnemu hlapcu, 1 oskrbniku,
4	konjskim hlapcem, 3 hlapcem za govejo živino, 2 marjarjema, 25 gozdnim delavcem, 1 kovaču, 1 gateristu, 1 žagarju, 2 cirkularistoma, 1 kolarju, 2 sodarjema, 2 lesostrugarjema, 1 prikroj. gornjih delov čevljev, 1 krojaču šablo-nerju, 1 mesarju, 1 mlinarju, 1 peku, 5 raznašalcem kruha, 1 strojniku, 15 vajencem. — Ženskam:	31 kmetskim
deklam, 3 natakaricam, 8 kuharicam, 8 služkinjam, 3 sobaricam, 1 postrežnici,
1	orož. kuharici.
Tiskovni skiad.
Zadnji izkaz..................... 1352	Din
J. N., delavec Jugosl. tisk., Lj. 20	„
Dr. T. F., Ljubljana ....	20	,,
Skupaj .	.	.	1392	Din
Isk rena hvala! Tovariši in prijatelji, prispevajte!
Manjše zlo. Urša: Podrekar ima pa svojo grdo ženo vendarle rad, ko jo ves ljubi dan poljubuje! — Liza: To je vse preračunjeno, zakaj dokler jo poljubuje, ona ne more priti do besede, on je pa tako nič nima.
DlfE NOVI POSLOVALNICI
otvori I. del. konzumno društvo te dni, in sicer:
FLORJHNSHA ULICA St. 5 D hiši gosp. Stenfa in ROŽNA DOLINA CESTA III St. 2 o hiSi g. Pnnčoh
Somišljenike in člane prosimo za pristop oziroma agitacijo. — Z izplačevanjem dividende se prične prve dni v decembru. — NAČELSTVO.
| Pierre 1’ Ermite:
Kako sem ubila svojega otroka 1
Dominiku pa je bilo strašansko neprijetno. Sredi teh ljudi se je sam sebi zdel smešen. Bil je lepo umit in počesan, imel je rumene rokavice, ki jih je tedaj prvič nosil in krasen površnik z astrahanskim ovratnikom, izpod katerega je gledala bela svila. Le kaj si morejo misliti o njem ti kore-n jaški fantje?!... In on je prišel med nje, da bi jim govoril, da bi jim predaval o fotografskem aparatu, ki ga je obupno tiščal pod pazduho! ... On naj, predava njim, kako se fotografira, ko znajo skorajda boljše fotografirati ko om kam!? .. . Nikdar, nikdar! Tega pa ne! ... Morda je med njimi še kak fotograf po- poklicu! Torej?!...
Roke so mu omahnile in na sencih so se mu začele nabirati znojne kaplje. V težkem^ kožuhov i-nastem površniku mu je postalo strašno vroče. Nazaj grede se mu bo gotovo- vnela prsna ali re-brnai mrena ali pa bo dobil še pljučnico!
Župnik ni premaknil očesa od svojega nemirnega varovanca. Fantom je rekel, da sta z Dominikom že stara prijatelja pa da ga je enkrat spremil v patronaž. Povedal jim je tudi, da zna dobroJoto-grafirati in če hočejo, lahko- takoj kar pri luči napravi nekaj slik; pa bi še Mavriciiu v puščavo kakšno poslali, da bi se fant zopet pomiril in potolažil.
S tem jp bil led prebit.
Dominik, ki ni imel toliko poguma, da bi začel govoriti, se je pri delu obračal dosti spretneje. Nekoliko veljave mu je dal tudi lep aparat. In končno — kar je bilo še največ vredno — je bil z njim župnik, ki ga bo že rešil iz zadrege, če bo treba.
Prižgali so velike električne svetiljke m se postavili v lepe skupine. Dominik je imel s seboj škatlo z dvanajstimi ploščami; porabil jb vseh dvanajst, ker je hotel na vsak način napraviti dobrtf slike.
Vse se je izvršilo v lepem miru, kakor da so fantče uganili župnikove misli. In res so ti vrli fantiči storili vse, kakor je hotel njihov duhovni voditelji, čeravno se tega nisoi zavedali, in so se obnašali čisto tako kot je bilo treba.
Dominik je obečal vsakemu po eno sliko in
Za »Ji>c««k>yantko tkkara*«: Karel C*L
vsakemu krepko stisnil roko, naj je imel žuljavo, umazano ali beloi.
Ko sta prišla z župnikom na cesto, se je vzravnal in veselo zasajal palico v tla. Fotografski aparat mu je opletal po hrbtu in čutil je, da se mu razpenjajo krila in da že postaja pravi mož.
č etrto poglavje.
Železo se kuje, dokler je vroče.
Ko sta Dominik in župnik Firmin odhajala iz patronaža, je rekel Dominik:
Jutri bom navsezgodaj vstal, bom razvijal plošče. Radoveden sem, če bo kaj.«
Naslednji dan po maši — to je okoli pol desetih — je skočil župnik malo k Iholdyjevim.
Na velikih, veličastnih in mračnih stopnicah je bilo še vse mirno. Perzijska preproga je bila podobna velikanski kači z zlatimi progami, ki prebavlja obilen plen prejšnjega dne.
Tudi stari sluga v plavkastem suknjiču, ki je prišel tri minute potem, ko je župnik pozvonil, je dremal. Počasi in okorno je pridrsal do vrat, da sname verige in odklene vrata.
Vsekakor je oni dan župnik prvi prilopotal po stopnicah. Ko je opazil, kakšno zmešnjavo je povzročil v hiši, mu je postalo jasno, da ni prišel o pravem času. Preveč se je zanesel na Dominikove besede. Toda, kar je, je, zdaj je bilo že prepozno.
»Oprostite, prišel sem pogledat, če so uspele fotografije, ki jih je snoči napravil gospod Dominik.«
Hišnik debelo gleda v prišleca in zija vanj. Župnik je takoj vedel, da možakar o vsej stvari ničesar ne ve.
Končno tudi hišnik iztisne nekaj besed:
rGospod Dominik? Saj še ni vstal!«
Župnik ga ni hotel dalje nadlegovati, zlasti pa ni maral spraševati po gospe lholdy.
»Dobro, dobro, bom pa kesneje prišel!« je govoril odhajaje po stopnicah.
Res je mislil zvečer priti, a popoldne naleti na ulici na svojega fanta.
»No, ali so plošče dobre?«
»Nisem jih še razvil!«
»Kaj ste pa delali ves dopoldan?«
Ah, nič mi ni bilo prav in sem precej pozno vstal. Bal sem se, da sem se prehladil, pa sem se potrpal in spotil. Sicer pa, saj veste, da dopoldan z mano ni nič kakor ni z mamo...«
»Ali greste kaj zgodaj spat?«
»Tako... Prav zgodaj ne!«
»Morate se navaditi, da boste zgodaj hodili spat. Človek si mora že v mladosti utrjevati voljo, če hoče kdaj postati mož, ki bo vladal samega sebe. Samo tako boste kaj dosegli! Ali boste imeli jutri zvečer kaj časa?«	*
»Mama je rekla, da moram iti z njo v gledališče!«
»Pa boste šli zopet pozno spat!«
»Saj vidite, da ne morem drugače!«
»Ojej, vse bi šlo, samo če hočete! Sicer je resnica, da vas mnogo v stvari ovira in zadržuje... Kaj pa, ali danes ne bi mogli razviti plošč?«
»Komaj sem se oblekel in kdo se bo venomer preoblačil!«
Daste jih meni?«
Župnik je videl, da je fantu kmalu zadosti, zato ni hotel dalje drezati vanj.
Štiri dni potem je prišel Dominik veselega obraza nališpan in poglajen s svežnjem v roki v zakristijo.
»Evo jih! Izvrstno so se mi posrečile!«
Župnik ga je odvedel v pisarno. Pogledal je slike, ki so bile še dosti lepe.
Veste, kaj boste naredili: napravite toliko slik, kolikor je fantov, in pridite kdaj zvečer pa jim boste sami razdelili slike. Razumete?«
»Da, da, takoj se bom lotil dela, ker prihodnji teden ne bom imel časa za take stvari.«
Prišel je v nedeljo okoli petih popoldne. Starejših fantov je bilo zelo malo v patronažu. Gledal je, kako se drugi igrajo in iznova je začutil, kako je smešen sredi teh preprostih delavcev, ki ne poznajo razlike med seboj. Kaj mu pomaga brezhibna obleka, snežnobeli ovratnik, palica s srebrnim ročajem in rumene rokavice? Tukaj taka ropotija nima nobene veljave!
Fantiči so slekli suknje in se ko mlada žrebeta s silnim vriščem razposajeno podili okrog njega. Kadar so se hoteli ustaviti ali se obrniti, so se ga oprijemali in ga suvali sem in tja, a nobenemu še na misel ni prišlo, da skačejo okrog človeka, ki ima dvajset milijonov premoženja. Dominik pa se je smejal kot bi mu bilo Bog ve kako všeč, a gotovo bi se bil dosti boljše počutil v kakem velikem hotelu pri skodelici čaja.
Telovadili so kot za stavo drug čez drugega, ali ta telovadba ni bila niti malo podobna oni telovadbi, v kateri je poučeval Dominika za visoko plačo'neki profesor v posebni dvorani.
Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice« in ureja Srečko Žumer.