Tečaj IV
srèdo 2. Grudna 1846
List 48
oéiR o sovftc za
leto
S prihodam noviga leta se bo začel peti tečaj slovenskih Novic. Kdor jih tedaj želi, prihodnje leto dobivati, naj nam to brez o dl a sanja na znanje da in še ta mesec plačilo pošlje. Cena ostane majhna, kakor dozdaj ; po pošti pošiljane veljajo s vsi mi doklad ami za celo leto dva gold, in pol; za pol leta pa 1 gold, in 15 kraje.; kdor jih pa v záložníci pri gosp. Blazniku ali sam ali pa po poslankih prejema, plača za celo leto le 2 gold.; za pol leta 1 goldinar. Kdor naročilo za celo leto plača, nam veliko delà smanjša, sebi bo pa tudi bolj vstregel, kér bo brez zastajanja Novice tudi v drugi polovici leta dobival.
Naročila prejemajo in jih po viksim ukazu morajo prejemati vse cesarske pošte s tem razločkam

de. razun krajnskih pošt, c. k. pošte vsih druzih deželá imajo pravico, verh narocivne zgorej imenovane cene za pol leta še 12 kraje., za celo leto pa 24 kraje, za vpisanje in odpravljanje Novic terjati.
Naročila prejemlje tudi bukvotiskár gosp. Blaznik v svoji hiši pod številko 190 na Bregu, in pa c. k. kmetijska družba v svoji pisarnici v Salendrovih ulicah pod številko 195. Narocivne pisma morajo pa potroškov proste ali frankirane biti, sicer jih ne bomo jemali. Vsi prejemniki Novic so naprošeni svoje imé, svoj stan in svoje stanovanje po nemško in slovensko natanjko zapisati, de ne bo pomót v po-
V t| •	••
siljanji.
Ce na koncu leta sami sebe vprašamo, ali smo skozi leto častitljivim deležnikam storjene obljube spolnili, zamoremo z dobro vestjo reči, de smo se dan na dan in na vso moč prizadevali, de bi Novice svoj namen dosegle.
,,Hekle bi, z vesto de smo namembo dosegle tečaja, Tode služabnici molk, sodba spodobi se Vam!"
Ne moremo pa od letašnjih Novic slovesa vzeti, de bi se serčno in očitno ne zahvalili veri im podpor ni kam, ki so nam s svojim pisanjem pripomogli, namembo doseći. Cast in hvala tedaj vsim, ki so za Novice pisali, za-nje delali, se za-nje trudili. Naj nam tudi prihodnje leto prijatli in podporniki ostanejo !
.,Tako iz malima stvar narase velika in slavna ,
Volja se zbudi tedaj, truda ne strašite se!u
Prihodnje leto bomo brez plačila Novicam spet na posebnih listih doklado perdevali, ne samo veliko in obširno, temuč tudi za vsaciga Slovenca koristno in važno. Visoko častitljivi fajmošter gosp. Matija Vertovc so nam jo spisali. in se imenuje „Kemija, ali vednost ločenja in ze dinje van ja natornih stvari, ober-njena na človeško in živalsko življenje, na kmetijstvo in njegove pridelke." Nekaj sostavkov kemije ki obsežejo občinske na tor ne in kemijske postave, smo že dali natisniti v letašnjih Novicah; prihodnje leto
?
bomo pa cele kemijske bukve deležnikam Novic brez plačila podali, in de bravci v teh bukvah tudi obein-skih postav ne bojo pogreševali, bomo 27 v Novicah že natisnjenih sostavkov v imenovanih bukvah še enkrat natisniti dali. Pač serčno bi želeli, de bi te bukve berílo v ljudskih šolah postale, zató jih bomo v več iztisih tudi za prodajo pripravili.	• • *	.	; - J
Koj ob novim leti bomo pa prejemnike Novic še z eno rečjo razveselili, namreč s pràv lično podobo sedajniga svetiga očeta papeža, Pija devetiga, od kteriga hvale je po pravici celi svet poln. Izrisal nam jo
bo po nar boljsi podobi slavni Dunajski umetnik Hôfel. kornur smo to delo izročili.
it
Temu povabilu še perdenemo sledeče pismo, ktero smo unidan od nekiga med Slovenci visoko spo-štovaniga gospoda přejeli, de bi ga v Novicah natisnili. Slavniga imena gospod so, torej ima Njih razsodba. in
prostovoljno priporocilo Novic za nas veliko veliko veljavnost. Naj gre tedej naše povabilo s sledecim pismam vred po slovenskih deželah in naj nam privabita novih deležnikov veliko, de se bo namen c. k. kmetijske družbe od leta do leta bolj spolnoval in „dobriga zernja izmet pognal obilno klasovja!"	Vredništvo.
Pismo difismm fiastirjem«
Ce pregledam deležnike ali prejemavce Novic, ki jih same Novice ob novim letu oznanujejo, najdem
med njimi nar vec duhovnih in druzih gospodov, premalo pa kmetov in rokodelcov.
Vekteri jih prejemljejo kot udje krajnske kmetijske družbe, le to reč podpíraje, brez de bi jih znabiti še
cio veliko brali ;
drugi jih beró se s
svojim maternim jezikoslovjem kaj bolj soznaniti, in nektere veselijo le lepe
in krasne pesmi, ki jih v njih najdejo in
mnoge druge v
njih oznanjene novice; rokodélci pa in kmetje, za ktere
so posebno pisane, jih premalo beró. Od kod neki to pride?
Pozdeva se mi, de še premalo za-nje vedó.
Vsih Slovencov je blizo treh milijonov, prejemavcov Novic pa nekaj čez tavžent. Ni verjeti ne, de Slovenci
in radovedni, bi koristnih Novic, ko bi za-nje zvediii, in ko bi se jim serčno priporoče
i
sicer bistriga uma vale, bolj ne brali.
Koliko sto in sto večih in manjših far je okoli po Sloveníi, v kterih ie pa
še
po
več
ljudi
?
de dobro
slovensko brati znajo, in mende vender od Novic malo ali nič ne vedó— nihče jim jih ni priporočil! Kmetje, kteri jih iz perviga začetka berejo, se zmirej bolj z jezikoslovjem, to je, z novimi besedami in bolj očistenim
govorjenjem
soznanvajo ; kdor bo pa prekasno k njim pristopil, jih ne bo
mogel
vec
, ne tako lahko brati, ne
razumeti; in vender očistenje in zdelanje jezika je perva stopnja k izobraženju vsaciga naroda. Novice imajo v ti reci velike zasluge.
Vi duhovni pastirji! Vi ste pervi izvoljeni izobražniki naroda; boljši ko bodo Vam izročene
ovčice
po
svetne, pa dobre, koristne in tedej potrebne reci razumele, boljši jih boste tudi in lože v duhovnih resnicah razjasnili, de bodo čedalje bolj Bogu dopadle. Slovenski kmetje in rokodélci se pa ne morejo nikakor s posvetnimi
koristnimi rečmi bolj soznaniti kot z marljivim in pažljivim prebiranjem No vic. Oznanite jim tedej Novice, in
živo
jim jih prip or očite;
ne de bi jih samo pri kakim sosedu brali, ampak, če jim je le moč, de se sami na-nje
narocijo , in si takó za-se in za svoje mlajši zalogo koristniga branja in dobrih naukov v lastni hiši napravijo
Vas odkritoserčni prijatel S. \
V. V.
Premišljevailje nekterih posebnost letaš- premoćno gnojnih njivah pomnožiti in korúnovo
njiga leta.
pleme zboljšati.
Tudi skusnja v Kočevji je pokazala, de koriin
(Po za Novice poslanim oznanili gosp. dohtarja Česnika v ne gnjije V
K o c e vj i).
Vesolni letašnji pridelki so bili 2 ali cio tedne popred zreli, kakor druge leta. Tudi ptici so letas zgodej mlade imeli.
rodi
slabi, bolj
pešeni zemlji, ampak de dobro
v dobri zemlji in na močno gnojenih nji
vah se je pa pokazil. In res je, de se je letas ko run n a njivah ubogih
in
revnih kmetov
veliko bogat ej e obnesel, kakor pa na njivah
Hruške, češplje, jabelka in druge drevesa, bogatinov; ali ne ravno zato,
bolj čversto gnojé, kakor uni,?
ravno tako tudi jagode so letas drugič cvele
kér
i
J*
svoje njive uboer siro
n i a k se ni mogel zadosti prečuditi, de mu je Bog letas ves koriín gnjilobe obvarval, akoravno nje Česen, ki se po navadi tudi iz korenin ali gova njivica v sredi drugih veliko boljši obdelanih
belka . jagode in vinske terte pa so tuđi vdrugić sadež nastavile.
strokov prideluje, in ki je v marsikterih letih zlo g nj il, nam vender do zdej še ni pošel.
njiv
leži
j
vcuuci uu Ziucj »c ni uustri.	H('S je, uc je icun nai ucuciji ivumu ««»
repa in razno drugo sadje je začelo rajši gnjil, drobán pa zdravši ostal; ravno tako
kjer je večidel sognjil.
de
Jetas nar de bel ji koriin nar
Zelje, i cpa lil ia/jliu Ul U^U aaujc JC Židi/Clu lajoi £,IJlJ,A ? «Auuai i pa	ucjiui . 1 « » »V '
letas kmalo gnjiti, zraven tega so pa jeli mnogo- pripovedujejo tudi naši kmetje, de tisti koriin
verstni sadeži tudi silo zgodej vnovič kaliti (kal poganjati.}	t \
Nikjer se ne sliši, de bi se v našili krajih
je bil
?
ko so ga izkopali, že nekoliko nagnjit
5
?
ki ni
po tem več gnjil.
Tisti koriin pa, kteriga so večidel sognjitiga
#	m	, m J %	m	»	It	1	I	V •	t	V
korun sam od sebe po semenskih jabelčkih pio- na njivi popustili, in ga, de bi kako zivince nanj dil ali zaredil; nasproti pa vsako leto skušnja kaže, ne naletelo	"	........*
s
perstjo zasuli, je jel kaliti in per
9
de po njivah pušen koriin dostikrat nov pridelk	jiče poganjati. Drobnější in mende mlajši žerna
donese.	ki so jih po nevedama v zemlji pustili, čeravno
Rast per vsih rastljinah je bila letas neizre-	zdrave, dozdej še kali niso pognale. Fake skušnje
ceno spešna, tudi koriin je rastel in kviško gnal,	so mi misel obudile — pravijo gosp
dohtar
de
de malokrat tako.
Pri meni domá so sadili kmetje pred 37 ali 38
leti korun le ob krajih zelnikov, ravno tam, kamor
dan današnji navadno buče sadé.
Zlo je
v
perje
letašnja koriinova gnjiloba ni prava bolezen imenovati, ampak je le naravni následek njegove pre nagle rasti in prehitre godnosti ali zre los ti. Ali ni bil letas semtertje že o vel kim
V	_	. ^ V__»	-	, . v
(krompirjevec) gnal, tode imel je pa le po malim in Smarni zrel ali pa še popred? — Kér je tedej že drobnila zerna
5
ktero je že takrat gnjilo. Kar ga je bilo pa zdraviga, ni bil dobriga okusa, in je
bil večidel tudi terd v kuhi.
Ze takrat
se je vidilo, de prenagla rast
zrel koriin še delj časa v zemlji ostal, je jel po natorskih postavah kaliti, ravno zató pa tudi gnjiti
koriini se nikakor dobro ne obnaša.
pri
Bog daj, de bi to res bilo !
V ti reci s častitljivim gosp. dohtarjem ne moremo edine misli biti, kér kaliti in pa gnjiti, so si po naših mislih ravno nasprotni prigodki. Kal je novo življenje, gnjiloba pa je smert; kal je poganjk nar
2
Ze takrat so ljudje začeli kordnovino (krom pirjevecj, kjer je na močno gnojenih njivah pre
?
spešno rastla, zet i in jo prešičem, ravno tako kakor koprive kuhati. Že takrat so kmetovavci mi slili, s takim ravnanjem (zetvijo) pridelek na
veči
r o divn e
moči, gnjiloba pa je razpadanje organske stvari. Res je
de kar je večkrat kalilo in novim bitjem življenje
sicer
dalo

?
poslednjic oslabi, umerje, sognjije, razpade
ali
K
pcrj
na moćnih steblih
je vselej gotovo znamnje debeliga zerna. To spričujejo dandanašnje pa tudi skušnje starih časov, kar smo v 30. listu bolj natanjko razložili
Zgorej imenovano perje je moglo tedej na tanjkih, medlih
steblicih biti
Vredništv
de za preživim in moćnim kalenjem bi mogla ne uteg ama in naravnost gnjiloba nastopiti, to ni po postavah natore. A kletih vidimo proti spomladi vsako leto, de začne koriin kal poganjati ali cio nove zerna nastavljati— gnjiti pa ne. Tudi se očitno razloči sedanja gnjiloba, posebno pa tro Iliji v ost od navadne gnjilosti.	Vredništvo.

Po mojih mislili bi tedej pràv bilo, de bi se si iz svojih otrok šibe ne spletli, ktera bi jih pozneje
letašnji nagnjiti korún ne
perhranil l) in sicer ze pred zimo posadil
na tak kraj djal hi ga hotei Ijo pokopati, de
zaverffel, ampak za
y
seme pokorila. Saj je v nekim kraji, kjer so se jeli tlaki in
ali
y
kj e r
zdej saditi, ga
kaliti ne mogel.
pa
desetini
Kdor storiti
y
ustavljati, stari oče mladiga učil, tudi tako in sin si je očeta nauk dobro v glavo vtisnil;
mora globokeje v zem- nar pred se je gosposki odpovedal, potem pa — za pla
mu ga zima ne pokončá ; kdor
ga
pa do spomladi hraniti misli, naj ga dene v tamen
cilo božja
i
in hlađen kraj, de ne bo prezgodej kalil.
tacih letinah, kakoršna je letas bila
so vsi sadeži zarano
dozoreli, bi bilo
y
prav
?
k j e r de bi
se korún ne sadil na dobro pognojene njive, temuč
tudi ocetu zivez odtergal, ako ga ravno natora zapoved, in posebna zaveza per prejemanji hiše k temu perganja. Oba sta plačilo svojiga ravnanja sprejelaí
Ni pozabiti, kar piše Učenik narodov Rimljanam:
davk, komur gre col komur col, strah komur strah, čast komur
yy
Dajte vsakimu, kar ste mu dolžni:
davk
y
le v slabji in pešeno zemljo; tam pa, kjer jako in
spešno raste, naj tacih letinah 2
bi se mu korunovina požela.
cast; nikomur ne ostanite kaj dolzni, razun de se med
seboj ljubite.
u
P. H.
) bi utegnilo tudi koristilo biti, korún pozneje saditi in dozorjeniga bolj z go dej 3) kopati.
v
V
upati
Tudi to moram reči, de ni m ani o za gotovo , de bi nas od več strani priporočevano ko
Cevljarji na spodnjim Stajarskim.
Naše ljube Novice se zovejo „kmetijske in roko
rúnovo seme prihodnje gnjilobe obvarvalo
■	f	t I f	I	1	Vl§	v •
korún
mili dar božji
y
sim se sčasam spreobernil.
Ci
tudi
zamore reči : ..tudi jez
Poslednjič še
pristavim, de
so se pretečeniga
mesca v Poljanski komisii kužne koze pri ovcah prikazala.
delske novice, pa le premalo slisimo od rokodelcov kaj povedati, kar bi radi bolj pogostama imeli. Krajnskim čevljarjem bom jez danes eno na uhó povedal. Vi ste na naše semnje na Stajarsko začeli veliko obuval nositi in pošiljati ; to našim usnarjem in čevljarjem , ki skozi menj usnja in obuval
prodajo, sembrano
y
Od kod imajo desetine, tlaka in g'osposkini
davki svoj začetek?
(Konec.)
Se vzame vse do zdaj rečeno vkupej, je lahko
nam
drugim
nose zaferkuje pa močno s tem vstrezete, kér nam veliko vredniši obuvala dajete od naših. Cevljarji so se spun-
krajnskih čevljev
tali
y
zanoben denar ne
več
nam popravljati*), vam pa obetajoprihodnjič vas prest reči z veliko boljšim blagam. Kar pervo vtice
y
soditi, de g
osposkini davki, tlake
in desetine imajo svojo
posebno lastnost in pravico, in so tako uterjene, de jih nihee ne sme ovréči, ali se jim odpovedati. Kme-tovavci so nekadaj dobili svojo zemljo le s to
pogodbo
je naša skerb, ponoseno obuvalo si zopet popraviti, dru-
mož beseda! roko na roko! na vaši strani
dokler nam domaći
?
go pa í
smo
?
Kupovali bomo vase
blago ,
, de so se volili, tudi opravljati, kar se je od njih tirjalo; drugači bi se im tudi pose sivo ne bilo dalo; kakor bi tudi nihče ne mogel kaj
cevljarji za pravični denar boljših obuval ne bojo dajali ; zató, le nosite nam, le nosite čevlje, šoljne, pa tudi jer-
menčnice (puneohe)!
M usy.
kupiti
y
ako se ne voli
plaćati, ali kaj
na posodo dobiti
y
ako ne obljubi obresti (cimza) dati. Ako se hoce kdo tlake ali desetine znebiti, ali čisto
Vremena preroki za prihodnje leto.
V
Ceravno prerokovanje vremena je spoznana prazna
odprostiti, ne gré
rec
y
vunder se preroki niso šli rakam
žvižgat
in tudi
drugači, kakor de se s svojim gospodam pogodi, in ali na ljudi se ne manjka, ki jim verjamejo enkrat vse odplača, ali vsako leto nekaj da. Bi hotel in
mogel kdo se
tem nakladam ustaviti, bi po
Komu pa bojo prerokovanje za prihodnje leto taki poti tudi verjeli, kér dva imenitna preroka ravno nasprotno vre-
kupec prodajavcu, dolžnik posojevavcu, nazadnje tudi me pierokujeta? Poslusajmo ju: Imenitni Knaver
y
od
otrok ocetu se smel odpovedati. Pa kam bi po tem
takim svet přisel? Ali bi ne bilo vse narobe? ali bi bila še ktera pravica ali ktero posestvo varno ? ali bi ne smel tudi kmetu lahko vsak, kdor bi hotel
kteriga imamo stoletno pratiko , prerokuje mesca Pro-zimca neizrečen mraz, ki bo mesca Svečana tak, de
y
bo 9. in 10. dan tega mesca veliko živine in ljudi zmerz
na koncu Sušca bo še silno veliko snega; v Ma
y
na rav
nost njegove zemlje vzeti? Ne bilo bi per taki prekucii
nilo;
lim travnu bo zmerzvalo: vVelkim travnu bo
gro
le za gospoda hudo, ampak tudi za kmeta; in bati se melo in zmerzvalo, tako de vinska terta
je,
- O "I----------j —"ť**"	"" '««V^J A*,	»V	------ —	7 ------ -- -----------------y - -
de bi marsikteri s slabim zgledam svoje zoperstave imela velikiga perja, bo pozébla; v Kožnim cvetu bo
pogostama slana; v Malim serpanu velika suša i. t. d.
z eno besedo, po Knaverjevih besedah bo le-
ce
V
ze
ne bo
3
Po naših skusnjah liimamo od nagnjitiga koriina nikakor
zdrav i ga pridelka pričakovati, kar bo gosp. Šmidtova skušnja, ktero je unidan vsim avstrijanskim kmetijskim družbám na znanje dal, in ktero bomo berž ko bo moč v Novicah razglasili, še bolj poterdila. Kdo pa naprej to vé?
Korún mora kakor vsak drugi sadež popolnama zrel biti, predenj se sme izkopati: to je stara in poterjena resnica. Letas pa smo slišali toliko in ravno nasprotnih skušinj, de bi kmalo ne vedili, kaj de je pràv. Eni so ga zgodej kopali in se hvalijo , de so ga gnjilobe resili, drugi pa so ga pu-
tina za zjokati.
Vse
pa v Graškim listu (Stiria) prerokuje Štajarski vremenski prerok, ki je lani letašnjo letino
drugaci
kakor pravi
pri piki zadel. Ta prerok takóle go
vorí: „Spomlad in poletje prihodnjiga leta 1847 bosta gorka kakor letas (1846),
zgodni,
tako
tistih deželah, kjer so
vsi sadezi -bojo zopet kot to leto; na Stajarskim pa in v vsih
in
v
y
tergatev
glas terdijo
y
de so
ga
stili do Listopada v zemlji in na
le s tem gnjilobe obvarvali. Na eno samo rec, dragi kme tovavci! pa se pri kmetijstvi nikdar ne sme gledati, ampak prevdariti se morajo vselej vse vse okolišine. Kaj ste po-zabili, de lani clo nic zime nismo imeli? de zemlja lani
na koncu Kimovca ali koj v začetku Kozoperska imeli in pa pšenico mesca
ne bo
ni zamerznila? i. t. d. Kar je letas veljalo
vel jalo vsako leto, torej ena letina ne sme nikdar postava biti prihodnjim !
To je gotova resnica, kér oslabljen ali cio bolan sadež ne more z dra vi g a semena roditi. Ce bi bili pa kme-tovavci po prej začeli zdravo seme zdraviga korúna
saditi
y
bi se nam javelne zdej tako huda pela.
Upamo, de ne bo tako huda. Krajnski cevljarji zares delajo dvobro blago in posebno T e rž i c an j e tudi po pràv niski ceni. Štajarski cevljarji se bojo po tem izgledu obudili in bojo jeli dobro blago po ceni delati. Tako rokodelstvo ene dežele na noge spravi rokodelstvo druge dežele. V Ljubljani nam neki Štaj arski pek (Kaufman iz Marburga) že od
peče práv lep kruh, kakoršniga poprej nikdar
nismo imeli, in ga nar vec prodá. Kaj je bilo Ljubljanskim pekam potem takim druziga storiti, kakor tudi svojo peko
noviga leta
zboljšati in nam lepšiga kruha peči. Eden druziga mora
Vredništvo.
bezati, potlej gre vsaka rec naprej
Vredništvo.
Malig
serpana želi, bo pa vse še poprej zgodno, ka
?
kor letašnje leto. ft
1 V f
se bo sploh več přidělalo
kot
in vina: tak
pšenice Tudi bojo nekteri sadeži po pa ne bo mogel popolnama
ej o m oj
nJ
krat sad nastavili
ki
dozoriti. V bolj senčnatih
ima v tem seminiši
or Í5
ojiti
5
in zlasti kako se bo stano
vitno premoženje (StammkapitalJ perdobilo, iz kteriga pri-hodkov ali obrest bi bilo preskerbljenje saj nekterih mla-denčev v mladenšnici, in s tem tudi obstanje semeniša samiga za prihodnje čase ugotovljeno.
krajih bo rez pozneje dozorela, kot pšenica. V bolj juž nih krajih bo v spomladi rast nekoliko zaostala."
Komu de gre denar za preživljenje in druge po trebe izrejencov v mladenšnici poskerbeti, je sveti Tri
Fako bahaj
med tema pi beden.
îrokuje Stajarski prerok. Kdo pa dentinski zbor po zgorej imenovani postavi na znanje bo pravo zadel? Znabiti de no-
Vse znamnja so goljufn
?
ček popiha
ko
kteriga še za en d
bi treuil, se spreoberne vreme, ne znamo pr ero ko vat i. Ce se pa prime rij de je kak prerok vunder, vreme zadel — to ni preroko v a nj e imenovati, temuč zgol primerik, kakor tudi šlepa kokoš včasih zerno i
dal, in je ze samo na sebi očitno, de k ustavljenju naprave, ktere namen je dobra zreja mladine za duhovšino škofije. naj pred
• v
vsimi drugimi duhovsina s svojini visim
pastirjem po moči vkupej zloži; desiravno .je upati, de
bodo tudi drugi
blagi ljudjé, ce jih duhovsina od dobriga
namena te mladenšnice poduči, k temu pobožnimu delu
ajde
Pričakujmo od B
česar nam je dobrotljivo perpomogli.
njegova previdnost namenila in ne dajmo se strašiti hudiga, pa tudi ne zdražiti od veseliga prerokovanja
od
Kar zadene zlasti doneske za perdobljenje stano
vitniga premozenja
y
izrejence v mladenšnici hraniti
*
in
v
Zalostna prigodba.
V Podmelcih na To minskim je
12. dan teg
mesca po rioci po
in vec
drugih
etijskih
do tal 21 hiš s kaplanijo
ed
■lop
Ubo
gi posrorelci niso
skorej nič druziga, ko svoje življenje oteli; in sreća je velika, de noben člo^
ek
ti ni storil. Samo 5 his z
farovi
bil po
Nesre
vred je od cele vaší ostalo ; pa tudi fai
bi
če bi ne bila
edova li
• v
koi
krita
je
ka ; pogoreici
so zgubili
svoje pohištv
živež in obleko
in vse to v začetku zime! Samo 3
pogorelih hiš so bile per Teržaški asekui
ne.
Kaj se se
zavarvat i ? Po
je že prepozno
obotavljate kmetj
oje pohist\
oguj
si
elite zavarvani biti, pa takrat
?
F
r.
njih preživljenje za prihodnje case uterditi, sim jez sam perpravljen , temu stanovitnimu premoženju s doneskam dvajset tavžent goldinarjev srebra začetik storiti
po pet od sto, vsako leto
in iz
obresti tega denarja,
d e s é t e r i m
ubogim
densnici stanovanje zagotoviti,
pa prid nim mladenčam v ti mla
perčakovaje de za sled
100 gold, potroškov
njiga izrejenca na leto ne bo čez
prišlo. To storivši pričakujem , pa ne de bi za to stran komu hotel le nar manjši silo storiti, de bodo moji zvěsti sodelavci v vinogradu Gospodovim k razširjenju te naprave z permerjenimi prostovoljnimi doneski iz serca zavarva- radi perpomogli, ne samo k stanovitnimu premoženju, te-
1«Vj	V	-m m m	« «	a a	«	« A %/
muč tudi k vsakdanjim potrebani te hiše.
Zlo bi se mogel motiti v svojim zaupanji do du-hovšine te škofije, ki je že glas, de je poslopje za
(Mas
O '
milostljiviga Ljubljanskima kneza in škofa
nastran Alojzjevša.
(Dalje.)
mladensnico kupljeno, veselo sprejela, ko bi ze naprej ne smel misliti, de bo ona ravno takó veselo po svoji moči pripomogla k ustavljenju in rarširjenju stanovnica
premoženja in k drugim tako imenovanim tekočim troškám za preživljenje izrejencov, ki se irnajo v mladenšnico Misleći, de za napravo take mladenšnice se pred vzeti. JVadjam se tedaj, de me bo duhovšina v izpelja-
podpirala, kteriga bo pac
vsak
?
vsim lastno pohistvo potiebuje, sim ze davnej pripravne	nji taciga namena verlo
hiše tukej v Ljubljani v ta namen i skal, tode še le v	ki je pravili misel, poterditi mogel, kér se na očitno po
mescu Malim serpanu lanjskiga leta 1845 sim našel per-	stavo naše svete cerkve opira in le želí, de bi se ti
pravno ležeco , precej veliko, z dvema nastropjema,	škofii dovoljna in krepka duhovna mlajšina zagotovila in
prostornim vertam in dobrim vodnakam (šterno) previ-	de bi izrejenci te mladenšnice nedolžni, omikani in za
deno pohistvo, ktero sim z zraven ležečim praznim pro-	duhovni poklic kakor gré perpravljeni, se v bogoslovsko storam v ta namen za[22000 gold, srebra kupil.
V letašnjim poletji sim per imenovani hiši, de bi bila potreban» mladenšnice primerna,več reci prenarediti
dal, in jo s potrebno pohisnisko perpravo za 22 mladen čev oskerbel, de bi se mogla mladenšnica z ravno ime
no vani m ho kmalo
številam izrejencov že v novim šolskim leti
?
ki
nastopilo, v
zacetje stopiti.
duhovšnico perpeljali. (Dalje sledi.)
Oznanilo mizárjeni.
Prihodnjo nedeljo dopoldné ob desetih, bo v Ljubljanski obertniski soli (v S al en d r o vih u 1 i cah Nr. 195) gosp. E. Hajnc, malar iz Pariza, ucencam obertniske sole neko posebno umetnost pokazal: vsakterimu mehkimu lesu poljubno farbo nar i m e n i t n i š i g a lesa ali m ar m o r j a da
Kér bi pa vonder imenovano poslopje, čeravno bi t i i n ga umetno polikati. V dveh urah je obljubil, vsaciga
•	« »	rv	i	V	1	1	v +	t •! , I	1	I i	.	1	I •	v ». •	mT • I 1*1	_ 1 1__
se va-nj tudi 30 mladencev z vso
drugo družino
spra
brihtni°:a rokodelca te umetnosti naučiti. Naj tedaj tega poduka
viti dalo, za duhovno potrebo škofije ne bilo zadosti ve
liko, sim
na zgorej
imenovanim praznim prostoru letas
nobeden ne zamudi, ki bo ucencam brez plac il a dan.
Vodstvo obertniske družbe v Ljubljani.
poleti novo poslopje perzidati dal, ki je v prednji versti
17 , na strani pa
11 sežnjev dolgo. To novo zidánje z dvema nadstropjema že stoji pod streho, bo pa popolno dodelanje se le prihodnjo spomlad 1847 dobilo, potem pa tudi za 80 ali cio 100 izrejencov dosti prostora imelo, za ktere sim ravno tako voljin, vso potrebno hišno perpravo scasama, kakor se
V Ljubljeni
Krajnju
bo zaloga za
sprejemo većima števila mladenčev množila, omisliti. brez de bi zató,
r^	7	/	7
kakor za velike potroške per zidanji, razun sebe per kom drugim kaj iskati hotel.
Pri vsim tem je pa vonder treba, še na to misliti, kako se bo denar vkupej spravil, ki se bo potřeboval za vsakoletne potroške za preskerbljenje mladine, ki se
Kitni kup
(Srednja cenaj.
28. Listopáda. I 23. Listopáda.
old.
mernik Pšenice domaće •
» banaške
Turšice.........
Soršice.........
Reži...........
Jećmena........
Prosa ..........
Ajde...........
Ovsa...........