268. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 23. novembra
XVIII. leto, 1885.
Izhaja \Huk dan mve*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v strij sko-ogerske dežele ta vso leto IT. gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., u jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po dO kr. za Četrt leta. — Za tuje deželo toliko več, kolikor poštnina znala. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrBte po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Bokopisi se ne vračajo.  Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, „Gledaliska stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vae administrativne stvari.
Vojna.
Na bojišči je sedaj vse mirno. Bolgari in Srbi zbirajo svoje čete in se pripravljajo za nove boje. Srbi bodo marsikaj premenili v poveljništvu. Kakor navadno, zavračajo Srbi svojo nevspebe na razne vojskovodje. Tako se govori, da pride general Mu-Ijutinović celo pred vojno sodišče. O poslednjih bojih poročajo podrobnejše sledeče brzojavke, kakor tudi sploh o razmerah na Balkanu:
Be lig rad 20. novembra. / z bojišča so vedno bolj vznemirjujoča. Nevspehi pri Slivnici bili so, kakor se je pozneje izvedelo, popolni poraz Dunavske divizije. Po privatnih poročilih so Bolgari pod poveljstvom kneza Aleksadra nenadoma napali Srbe v taboru in jih popolnem razkropili. Če tudi so na pomoč prihitevši konjiški oddelki Prapoceto-vićeve divizije vse sile napeli, da bi Bolgare nazaj pomaknili, da bi se peštvo moglo zbrati in pripraviti za boj, vendar se infanterija ni mogla braniti bolgarskih napadov od strani, in morala se je mej silnim streljanjem topov umakniti, da je ne obidejo Bolgari. Umikanje Srbov so baje Bolgari dobro porabili in dunavska divizija je nekda morala popustiti vse prejšnje pozicije. Šumadijska divizija zaseda dragomansko sotesko, moravska divizija se je pa za 7 kilometrov približala Sofiji (?). Poraz Dunavske divizije prouzročila je veliko malomarnost, v službi prednjih straž, malomarnost pa je posledica prevelike zaupnosti v zmago in ker so se prenizko cenile moči sovražnikove. Pali vojaki se bodo hitro nadomestili, ker se je sklicala druga rezerva. Tu se misli, da poraz dunavske divizije ne bode toliko škodoval, ter ne bode obranil Sofije. Ali so pa v glavnem stanu tudi istih mislij, se ne ve. Ko pride Gurašanin v glavni stan, bode tam velik vojni sovet. Podrobnosti o sedanjih postojankah dunavske divizije, tukaj še neso znane. Poveljništvo se je že spremenilo na kraljev ukaz. Odgovor Rusije na Ga-rašaninovo noto je že došel.
Beli grad 20. novembra. Kralj Milan pojile ministru Garašaninu do Ak Palanke naproti. Gara-Sanin ostane pri kralji, dokler se ne odločijo boji pri Slivnici. Poklicana druga rezerva, 32.000 mož, ima do ponedeljka priti v Pirot. Za bodoči teden so razpisane velike naročitve za vojsko. Glavni napad na Slivnico bode, kakor se govori, prihodnji četrtek. Danes je semkaj prišlo 265 ujetih Bolgarov. V državni blagajnici je 2!/a milijona dinarjev, vojna preskrbljena do 27. t. m.
Sofija 20. novembra ob 1. uri zjutraj: Knez poslal je z bojišča pri Slivnici sledeče oficijalno poročilo: Ob 8. uri začelo je desno bolgarsko krilo napadati visočine mej Slivnico in Dragoinanom, katere so imeli Srbi zasedene. Da bi se ložje gibali, dobila sta centrum in desno krilo ukaz, naj se dalje pomakneta. Proti poludne jo tudi bolgarsko levo krilo prešlo v ofenzivo. Krvavi boj trajal je do večera. Bolgarske čete so se junaško bile in preganjale sovražnika. Vspeh boja je ta, da so se preganjani Srbi, katere so nazaj pomaknili centrum m obe krili, morali umakniti na visočine nasproti bolgarskemu središču na levi strani od Dragomana. Cesta čez Dragoman je v bolgarskih rokah. Po-poludne oh dveh zadeli so trije bolgarski bataljoni bli/u Golubove srbski voj, obstoječ iz 1 pešpolka, 2 eskadranov konjice in 2 baterij, ko se je pri-I 'avljal, da bi napa! levo bolgarsko krilo [Slivniške pos'ojanke. Ta voj bil je popolnem poražen. Bolgari pokazali so velik pogum in samozatajevanje. Vsled ofenzivnega postopanja imeli smo mnogo ra-
njenih, mej njimi prvi knežev pobočnik kapitan Ma-rinov in nekaj drugih častnikov.
Berolin 21. novembra. Kakor »Vossische Zeitung0 piše, bilo je včeraj v Londonu važno po-svetovanjo mej Saliaburvjem, Hatzfeldom, Wadding-tonom in Musurus pašo. Salisburv in Waddington sta poudarjala potrebo, da se ustavi bratomorni boj v Bolgariji. Večina je bila tega mnenja, naj se pod garancijo vlastij Turčiji naroči, da to izvrši.
London 21. novembra. „Times" so izvedele, da je Garašanin nenadoma poklican v Pirot, da se določijo mirovni predlogi, katere bode stavil kralj Milan Bolgariji, naj Srbi zasedejo Sofijo ali nei Sibiji se zdi, da se je sedaj treba pogajati za mir, ker se ni nadejati pomoči od Grške in utegne Turčija aktivno postopati.
Bel i grad 21. novembra. Po tri dnevnem boj. je včeraj in danes mir. Vojski nesta dosti spremenili postojank. Vojni sovet v Piroti se bodo posvetoval o premirji, za katero so neki prosili Bolgari, O kakem posredovanji ni nič znanega. Iz Vidina nobenih novih poročil. Lješanin hiti s Timoško vojsko proti Slivnici na pomoč, pred Vidinom pustil je jeden operacijski voj. Kakor se govori, moral se je včeraj polkovnik Liskovie, hudo pritiskati od Bolgarov, vrniti v prejšnje pozicije.
Ako tem brzojavkam dodamo Šc one, ki so na drugem mestu tiskane, vidimo takoj jasno ves položaj na bojišči. Srbska vojska, pod poveljstvom kralja Milana je poražena, razbita in bolgarske čete prodrle so do srbske meje, O tem ni dvomiti, kajti poročila bolgarska odlikujejo se po svoji odkritosrčnosti, dočim imajo poročila srbska mnogo besed, a malo resnice. Vsa ta zavijanja pa ne pomagajo kralju Milanu iz zagate, v katero ga je zapeljala svojeglavnost, strast, deloma pa politika — Madjarov.
Srbi poklicali so sicer že drugo reservo v boj, pa prišla bode prekasno. Bolgari so svoje dosedanje vspehe dobro uporabili, izvestno bode tudi sedaj hitro in energično operovali in šumadijska in moravska divizija morata nemudoma umakniti se nazaj, sicer bo deta obkoljeni in godilo se ni ima bode, kakor glavni vojski.
K vsem tem nevspehom in porazom pa jo prišel še udarec od Turčija, katera kategorično zahteva, da se Srbi takoj umaknejo iz Bolgarske. Tej zahtevi se ne smejo Srbi niti za trenotek ustavljati, sicer jim preti boj s Turki in tak boj bil bi za Srbe osodepoln.
Po tem takem smemo pričakovati, da v par dneh ne bode nobenega srbskega vojaka več na bolgarski zemlji in da bode konec nenaravnemu in nenravnemu boju mej bratskima narodoma. Posledice boja bodo na obeh straneh jako različne. Bolgari priborili so si s svojo hrabrostjo veliko slavo, simpatije vseh narodov, izimši jedine Madjare. Morali so se sicer umakniti iz Rumelije, a v svesti si smejo biti, da je njih zjedinjenje le vprašanje časa in da bodo prestani boji neizmernega upliva na narod. V bodoče ne treba jim druzega, nego opirati se jedino na politiko svojih osvoboditeljev.
Žalosten pa bode položaj Srbov, kajti vojna z Bolgari stala je mnogo novcev in ljudij. Za vse te žrtve pa ni niti najmanjšega odškodovanja, pač pa cela vrsta porazov. Pomilovati moramo narod srbski, ki so ga pustolovni njegov kralj in niega lahkomiselni ministri zapeljali v toliko nesrečo. A ni je nesreče brez sreče! Sreča bode za Srbe, ako so iznebe kralja Milana in njegovih svetovalcev in ako L-enejo na pravi pot, kajti potem bode zopet zavladalo pravo „ r a v n o t e ž j e".
Najnovejša papeževa enciklika.
Vatikanski listi priobčili so te dni encikliko, s katero se obrača papež Lev XIII. do „patrijarhov, primasov, nadškofov ter škofov katoliškega sveta, kateri so v milosti in zvezi apostolskega stola". Najnovejša ta enciklika sedanjega duhovitega in modrega papeža govori »De civitatum constitu-tione Christiana", o krščanski osnovi držav. Ker je jako obsežna, priobčujemo mi le kratek pregled glavnih idej iz tega velevažnega pisanja, katero ima v sebi popoln program voditeljev katoliške cerkve ter papeževe politike.
Enciklika pričenja: Jmmortale Dei miseren-tis opus, quod Ecclesia etc." ter za uvod poudarja misel, da je Bog cerkev ustanovil v prvi vrsti za blaginjo duš, vrhu tega pa tudi, da človeška družba živi v dobrem ter v posvetni sreči. Zato pa je treba da se družba prav urejuje in prav vodi, iu to je naloga, ki jo Bog nalaga knezom in vladam, katerim so tedaj narodi dolžni ljubezen in poslušnost A vladarji morajo vladati po pravici in bogo-Ijubivo, ker postavljeni so le za blaginjo narodov. Prva njih dolžnost je, skrbeti, da se Bog časti in da se spoštujejo njegovo zapovedi, t. j. čuvati in gojiti vero. Država in družba zgrešujeta svoj poglavitni namen, vladarji pa svojo nalogo, ako se Bog ne spoznava ter se zatajuje. Jedina prava vera je razodeta krščanska, jedina cerkov, ki more ue-zmotno razlagati voljo božjo, je katoliška. Voditelj in učitelj vseh vladarjev jo torej papež, kateremu so podeljeni ključi nebeškega kraljestva. Cerkev ima brezprimerno više namene, večo svetost in zatorej tudi popolnišo, svetejšo, trajnišo organizacijo, kakor katera druga družba koli; ona tedaj drugim družbam nikdar ne more biti na potu in kvaro-nosna. Ako se njeni nameui zadevajo ob naineno drugih družb, to morajo se nameni cerkve više ceniti, zapovedi njene bolj poslušati. Knezi in državo so občuje s svetim stolom, s političnimi čini in diplomatskimi koraki vselej pripozuali visoko avtoriteto cerkve. Konkordati so izvrstno v to služili, da se je ustanovil s porazumljenjem red tam, kjer se križajo in pobijajo duševna in posvetna teženja. Država, ki je zasnovana na takih sporazuinkih ter s cerkveno pripomočjo, najbolja je izmej vseh, ker taka najbolje skrbi za potrebe obeh stranij, ker se v njej ni bati, da bi se zanikavale prepotrelme avtoritete in ker se tudi vse dolžnosti iu dobrote spolnujejo z zavestjo, da jo tako ljubo Bogu iu ljudem. Nauku Kristovomu pristoji v evropskih državah zahvala, da so bili civilizovani barbari, da so bile odbite turške invazije, da je Evropa ostala voditeljica civilizacije in kulture ter da so nastalo človekoljubne iu dobrotne naprave. Te dobičke bi uživala Evropa še na dalje, da se ni uničila jedinost mej svetno in duhovno oblastjo. A novi duh, ki živi izza IG. stoletja,prouzročil je najprejc razbrzdano filozofijo, i)otem pa državne ter družabne prevrate. Od ravnotam izvirajo moderne svojevoljne ideje ter prevratna teženja: splošnja jednakost, svo boda v mislih in v izustilih, samosvoje odločcvanje individuva, zanikavanje sleharne oblasti, slivatanje, da je vladar le predočevatelj narodove suverenosti, zanikavanje božje avtoritete, to, da narod išče hiti sam vir avtoritete, jednako spoštovanje vseh vero-izpovedanj, neomejena znanost, svoboda glede vzpre-jemanja ali odmetanjn vdre, Vsled tega se ponižuje cerkev, odjemlje sejej sleharni upliv. Vlade iščejo, da tudi v verskih stvnroh po svoje odločujejo, da zakone sklepajo, kakor druge državljanske pogodbe, da jih raz-
dirtijo ter s cerkveno svojino gospodarijo. To imajo pred očmi, kadar hočejo državo ločiti od cerkve. Ceikev v to ne sme pritrditi, ker to meri v njeno uničenje. Države zahtevajo to odkiito. Zakonodavstvo, uprava, brezverska odgoja, ropanje cerkev, zatiranje duhovnih zadružij, odstranjevanje papeževe posvetne oblasti ima le ta namen, da bi se oslabila ter zatrla cerkev.   A vendar so dotična načela državna čisto pogrešna.   Sttverenstvo narodovo ni obrazloženo, ni opravičeno.   Saj so se s tem načelom že opravičevali upori. Verska svoboda je nesmisel; le jedna vera more bi'i prava in najbolja. Svoboda govora in tiska je kvarljiva; ker le v dobrem sme biti svoboda, slabo pa se mora omejevati. Dobra nikakor ne more biti družba, ako cerkvi ne daje n-.i-se u Hvati. Že je preočltno, kam je prignala dižavna lilozolija moralo. Zmota in greh je, cerkvi jemati njeno oblast ali celo vreči jo pod oblast posvetno. Kakor Sta Gregor XVI. m Pij IX. obsodila moderno zmote, kakor je te sprednik zbral v B8yllabusuu, to še vedno velja.  Pravi državni svobodi cerkev ne nasprotuje. Ona nikakor ne ob« soj uje vlad, ki zastran važnih, razlogov doyojjttjejo druga bogočastja. Katoliška cerkev ne mara nobenega s silo vleči k sebi.  Ona hvali vsak moderni napredek, ki je resničen dobiček za svetno in duhovno blaginjo narodov; ona podpira umetnosti, znanosti in iznajdbe, ter pritrjuje v vse, kar ko- ! ristno pomnožuje fttbveSfce znanosti ih zmožnosti. ! Katoličani morajo tedaj imeti pred svojimi očmi naslednje:  1. da so nauki cerkve in naredbe pa-noževe ven in ven obvozne; 2 da so takoimenovano moderne svobode v svojih osnoVaH zmotne in niče- | merue; 8. da je v zasobuem življenji pokoriti se > naukom ter propisom krščanstva in cerkve; 4. da je v javnem Življenji delati za uresničenje krščan- i stva ter tako katolikom priporočati, naj so pogumno j Udeležujejo državnega življenja, s čemer bi še ne bilo rečeno, da se priznavajo državne naprave, proti i katerim je treba vojevati se; 5. da Sta naturalizem j in raeijonalizem uničevati; (i. da se avtoriteta cer- : kvena povsodi in zmirom odkrito pripozuavati mora. Katoliškemu časnikarstvu se še posebe nalaga dol- i žnost, naj tO stališče jednodušno in neizprosno zastopa, naj se varuje notranjih prepirov, naj popolnem pozabi in izbriše nekdanje prepire.
To je jedro najnovejše papeževe izjave.
Polit-ifcss razgled.
HftftraHiJe dežele.
V L j u bij R n i 23. novembra. !
V več <lc/.<'Iiiili /.borili bode letos zopet posvetovanje o volilni reformi. Volilska reforma za češki deželni zbor ni bila sankcijonirana in pride letos zopet v razgovor. V deželnem zboru moravskom bodo Cehi predlagali razširjenje volilskega prava. Toda tukaj ni nobenega upanja, da bi bila vsprejeta kaka llberalnejša volilska reforma. Nemški liberalci slutijo, da bi razširjenje volilske pravice jim utegnilo za zmiraj vzeti večino v deželnem zboru. Zategadelj bodo gotovo preprečili vsako spremembo volilskega reda. V gališkem deželnem zboru utegne priti v razgovor sprememba deželnozborskega volilskega reda za kmetske občine, kolikor se tiče virilne volilne pravice nekaterih manjših posestnikov v deželno desko upisanih posestev.
Pri dopolnilni volitvi za <cski deželni zbor v soboto bilo je oddaniii v skupini nefidejkomisnega veleposestva 92, v skupini lidejkomi.snega velepo-sestva pa 22 glasov. Voljena sta v prvej skupini Karo) grof Buquoy in Evgen Fran grof Vratislav, v poslednji skupini pa baron Anton Dobrzenskv in Evgen grof Vratislav. Nemški liberalci se volitve neso udeležili.
V Brnu se je bila sešla enketa, katera se je posvetovala, kako bi se dala ohraniti politehnika, katera ima od leta do leta manj slušateljev. Tej enketi predsedoval je moravslti deželni glavar Vetter. Poročal je deželni odbornik Promber. Mej drugim so se udeležili te enkete: nemški deželni odborniki, župan Winterholler, predsednik trgovske zbornice vitez Gomperz, predsednik kmetijske družbe Hugo stari grof Salm, ravnatelj Thaunabauer in tajnik Hbnig iz Olomuca, tovarnarja Josip Drucker in vitez Scholler, rektor Brick, profesor Nićssl, dr Josip Auspitz, dr. Merores, nadinženOr Epler. Enketa se je izrekla, da se morajo osnovati nekatere nove stolice in javni kemiški laboratorij s poskuše-valno postajo. Dvomljivo je pa, da bi vse te nove naprave, ki bodo stale mnogo denarja, pospešile obiskovanje šole, kajti glavni uzrok njenega propada je drugej. Šola je nemška, zategadelj moravski Čehi, ki so v večini v deželi, ne marajo pošiljati svojih sinov na politehniško šolo v Brno, ampak jih rajši pošiljajo v češko politehniko v Prago. Dokler se češčini ne odmeri več pravic' na tej šoli, tako dolgo se razmere na tej šoli ne bodo zboljšale.
Potrebščine v gali&kcni deželnem budgetu so se povečale za 122 479 gld., dohodki so se pomanjšali za 174.259 gld mimo prejšnjega letnega proračuna. Primanjkljaj znaša 3,628.502 gld. Ako se tudi povekšajo deželne priloge za 2 kr. na Jedeh goldinar davka, bode še vendar manjkalo 30.000 goldinarjev.
V hrvatskem saboru predlagal je Barčić, da se ban in načelnik pravosodnega oddelka tožita, ker sta dopustila, da sta se poslanca dr. David Star-čevie in Gržanie obdržala v preiskovalnem zaporu in s tem prelomila jeden temeljnih deželnih zakonov. Da ta predlog ne bode vsprejet, razume se samo po sebi. kajti vladni kiniovci, ki so v večini, nikakor ne bodo dopustili, da bi se banu kak las skrivil.
Ymiiij(ik iirmv .
Razmerje strank se jo v liom.skcni državnem zboru jako preraenilo. Mej konservativci in katoliškim centrom vlada veliko nasprotje, kakor še nikdar. Konservativci in narodni liberalci pa sami zase nemajo večine. Vlada utegne tedaj s svojimi predlogami dostikrat ostati v manjšini. — Poljaki so v soboto interpelOvnli vlado zaradi iztiranja Po-: ljakov. To interpelacijo bilo je podpisalo tudi več S članov katoliškega centra in svobodomiselne stranke.
Na Angleškem se jako živahno agituje od ' obeh slranij. Konservativni listi trdijo, da je zdaj j dosti več upanja, da zmagajo, kakor ga je bilo tedaj,
• ko Je prvikrat pal Glads'one. V Birginingham sta I odpotovali vnjvoilinja Marlhorough, svakinja lorda I Raudolpha Churchilla*, in lady Churchill', da bosta i agitovali za lorda Churchilla proti John Brightu, pa , tudi pO družili krajih visoke dame ngitujejo za kon-: servativce. Parnell izdal je volilsk oklic, v katerem ; priporoča Ircem, naj volijo konservativce, kjer ne
• bodo postavili svojega kandidati. Kanadski parlament sešel se jo l(> t. m
j in je obravnaval nek predlog /asiran preskrbovauja , Rielove udove in rodbine, kateri sta brez vseh : sredstev. Ministarski predsednik sir J. Macdonald zagovarjal je ta predlog, pa vendar zbor še hi nič i določnega sklenil. "VVilliam Jacksona, tajnika. Riello-, Vega; poslali so bili v blaznico v St. Vincent, pa je UŠel iz nje in bežal čez mejo.
Dopisi
Isb LjiiB»ljaiic 21. novembra. [Izv. dopis.] Socijalno življenje v Ljubljani se glede v njeni sredi bivajočih dveh narodnosti] od pričetka Taaffejeve, to je nam Slovencem ugodne, ali vsaj nekoliko pri-jazneje vlade do danes ni v ničemer spremenilo, k večjemu, da smo v tem oziru Slovenci že prej rtn slabem, sedaj, dasi imamo javne zastopa v svojih rokah, še kolikor mogoče na slabšem. Kar se v javnih zastopih sklepa in izvršuje, naj si bo še tako dobro, podvrženo je neusmiljeni kritiki ter s tem podkopuje se sistematično naša priljubljenosti pri občinstvu in tako je nam, prej bi rekel, ta dobrota na kvar, poglavitno pa seveda tudi zarad tega, ker mi mej seboj nesmo popolnem jedini, ker imamo preobilo malenkostnih prepirov, in ne delujemo v uzajemnem solidarnem prijateljstvu. Preidimo tedaj na društva.
Tukaj se zopet kaže, da ni nikjer pravega napredka. V nadi, da nam bo puiichljivost koristila ter nam vsaj vladnih simpatij nekoliko doprinesla, vidi se, da pač v svojem delovanji na društvenem polji nesmo več tako energični, kakor smo bili poprej in da v tisti meri, kolikor naša apatija raste, okoristi se ljuti naš nasprotnik in mu raste pogum. Ni tedaj upanja, da bi v socijalnom oziru faktično, vsaj v Ljubljani ne, kedaj prišli do krmila in to zaradi tega ne, ker se na jedni strani premalo brinemo, na drugi stran pa nas vlada popolnem prezira, dasi sama vedno naglasa, kako ogromno večino prebivalstva reprezentujemo.   Oglejmo si na priliko najodličneje tukajšnje zabavno društvo, kazino. V njej zbira se vsa takozvana „haute volee", ves oficijelni svet od prvega dostojanstvenika do zadnjega se notri nahaja in to je v društvu, katero ne more dosti fakcijoznih elementov zbrati si, da ondu „sans facon" vladajo, tako da se sme imenovati nemška trdnjava z nemško-avstrijsko posadko, sicer pa najlepše Ljubljansko zabavno poslopje, isto tako po Slovencih, iz slovenskih žuljev in *na slovenskih tleh sezidano,, kakor, recimo hranilnica. Ne tožim, da kazinsko društvo kot tako uganja politiko, a v kazinskih prostorih gorenjih in dolenjih šopiri se od vlade vsaj javno perhorescirano fakcijozno nem-štvo, a mi Slovenci, dasi se nam ustop ne zabranjuje, ne moremo in ne smemo, tega nam čast ne dopušča, zahajati v hišo, kjer se praznujejo Slovencem sovražne orgije, sežigajo naši časniki, in za-sramuje ter zaničuje narod slovenski. Jaz in še par Slovencev smo tudi udje tega društva, zato ker zlasti jaz ne priznavam tukajšnjim talmi-Nemcem ali tujcem jedino pravico do njega, in kot Slovenec,
tedaj vladi prijazen, ne vem zakaj bi ne smel tja zahajati, ali vsaj tamo upisan biti, kjer je zastopan ves oficijelni svet. A glede teh razmer, kakor sem jih opisaval, ne morem kot ud uporabljati svojih pravic, temveč še niti stopinje ne storim tja in je ne bom storil, dokler se prezirava Slovenstvo, ki je glede kvantitete in kvalitete vendar le prva narodnost na Kranjskem, dokler se sme proti pravilom ravnati, ki izrecno pravijo, da jim je izključena politika in da ima pristop vsak omikanee, in dokler se v kazini zttiatra Slovu ic kot iuferijorna iaa. V pojusnilo navedem, <!a po zadnjem imeniku ima kazina 394 članov, izmej ka lih je 2:i4 c. kr. dostojanstvenikov in le Ibu privatne gospode, vsega vkup je okolu 20 Slovencev.
Da se tedaj taki nedostatki in nepravilnosti še mogoče odstranijo, in da se Sploh te zadeve pojasnijo vprašani c. kr. politično oblast, čeji je vse to /nano, in če misli v tem oziru kaj ukreniti.
J eden izmej slov. udov kazine. Isr CVEja 19. novembra. [Izv. dop ] Današnja „D. W." se po avojej navadi zopet kakor oven zaganja v Slovence. Našim Glantschniggoni je neka »ruska pisarna" v Celji strašen trn peti, ker baje da od tistega časa, odkar pisarna obstoji, ni miru v Celji.
Gospodje pač kažejo, kako mladi Celjani so še. Ne vemo namreč, če se še v kakem mestu posedujoče rodbine tako hitro menjavajo, kakor v Celji. Menda ni obitelji v Celji, katera bi se lehko ponašala, da že živi od prejšnjega stoletja v svojej hiši.   Rakuši na j^.\štejejo še le drugi svoj rod v Celji. Celjani pač ;e davno radi dobro živijo, bolje, nego mnogim dohodki dopuščajo, in ker „vsaka reč svoj čas trpi, še to", pridejo eksekucije in preženejo rodbino za rodbino iz hiš.  Tako so možje, ki danes v Celji gospodujejo, po  večini še le sami v Celje se priselili.   Zato se ne moremo preveč čuditi, da pravijo, da še le s prihodom dra. Sernca je izginil božji mir iz Celja.   Gospodje morebiti ne vejo, s kakim eminentno parlamentarnim govorom se je svojo dni dr. Mortl župan:'vu Celjskemu odpovedal V      No vejo, kako so se pred prihodom dra. Sernca v nekem hotelu Celjski meščani pod mizo metali; ne vejo, kako sta se nelt večji obrtnik in nek pravosrednik iz gostilnice v gostilnico preganja a, ne vejo več, kako olikano in pravopisno pismo dra. Hoisel-a  na dra. Cyppl-a je nekdaj „Cillier Anzeiger" objavil, ne vejo več, kako je neka Celjska družba v „Tagesposti" dru. Hoiselu očitala, da „vedonia neresnico govori", kar je dr. Hoisel tiho pozobal, tudi so že menda pozabili nedavni prepir o moškem pevskem društvu? — Seveda na nas streljati bi bilo že prijetno, toda Slovenci ne ostanejo strelov dolžni in to je grozno.   So nekateri gospodje v Celji, kateri celo pri sodnijskih razpravah kolegom „tiho biti"  ukazujejo.   Nekateri so vzrastli iz kranjske birokracije absolutne dobe in se neso nikoli učili trpeti odgovorov. Tudi še danes ostro razločujejo „kmeta" in „gospoda", t. j. uradniškega sina. Uradniška kri je v možganih teh Ijn-dij čisto drugačna, ko „kmečka".   S kratkim, napade na nas opravičiti, podpirati z istinitimi razlogi, ni dano današnjim Celjskim gospodom. Tudi dr. Neckermann je čisto pozabil, kako slovesno je leta 18G5, pred svojo prvo izvolitvijo v deželni zbor, zatrjeval, da so mu Slovenci jednakopravni. Ozir na plačano županstvo ga pač sili tuliti z volkovi. Zdaj gospoduje v Celji nemško burševstvo s svojim negodnim znanjem in z vso svojo črnoru-dečozlato surovostjo. Surovost je gotovo preganjati političnega nasprotnika na socijalnem polji.   In to načelo, proglašeno od dra. Glantschnigga leta 1881 v zboru -nemškega društva" v salonu „ Pri belem volu" v Celji, vodi zdaj gospodujoče Celjane. Zdaj so prišli tako daleč, da prepovedujejo svojim ljudem javno v svojem listu, podpirati siromake druge narodnosti.  To v dobi „Rudečega križa", v dobi, ki je zapisala človekoljubje na svoj prapror, to zdaj, ko bi vsi omikanci morali delati za uglajenje socijalnih nasprotstev, zdaj, ko „rudeča pošast" z dinamitom v roki žuga našim vratam!  In to postopanje vodijo doktorji!  Danes ostriti socijalne razlike, je pregreha, hudodelstvo proti vsemu človeštvu ! — Odgovornost za nasledke, za rastočo zdiv-janje neomikane, Vam sledujoče mase, — nosite jo!  bruhal, katero ščuvate nad slovenske pevce, bode nad Vas same planila.
Zaradi slovenskih posojilnic uaj „D. W.H le mirno spi Slovensko vodstvo teh zavodov jim bode manj škodovalo, nego nemško vodstvo Celjski hranil-
niči. Vzemite hranilnicam pupilarne in ustanovniške ter druge pod javnim varstvom stoječe denarje, — kje so potem hranilnice! — Tudi zavoljo izterljivosti posojil naj nas „I). W.u ne izživlja. Naj raj še pove, koliko navideznih aktivnih terjatev ima Celjska hranilnica. Naj ona samo nieniške terjatve re-alizovati poskusi! O mnogih hipotekarnih ne govorimo. Kaj ne, to boli? — Seveda je težko, ljudij na boben spravljati, ki dozdaj povsod mogočno vmes govorijo. Osbda pa tare z Železnim kolesom vse. kar se njej nasproti stavi; in morebiti v kratkem bode sodnijska tabla bolj razumljivo govorila.
Tudi v Olji so velikani na glinastih nogah.
Iv, Vipave ID. novembra. Izv. dop.] Pretečem teden priobčili ste naš dopis, dotikajoč se Vipavske razmere v obče in bližajočih se občinskih volitev posebe. Pikre so bile besede, /govorjene v tem dopisu, a i/virale so — verjemite nam iz užaljenega srca; narekovala jih Ili osobna strast, ampak planvicca ljubezen do domovine svojo. Da pa nam ni bilo mogoče do celega ločiti stvari od oseb-nostij ste pa Vi, prizadeta gospoda, sami in jedino sami krivi. To je ravno glavni uzrok, da se Vam hočemo z vso eneržijo po robu [»ostaviti in da smo danes neizprosljivi Vaši protivniki, ker Vam jo bila vsekdar osobnost vso, stvar in javni blagor pa nič. Vsako zadevo sodili ste le z onega stališča, ki ga Vam je narekovala Vaša osobna korist, bodi-si materijalnu ali moralna. Nikdar niste znali podrediti svojega menenja ogromni večini, a vselej sto znali z raliiiovano zgovornostjo svojo doseči, da je večina ta umolknila — in triumf je bil navadno na vaši .strani. Gorje pa onemu, ki je bil toli predrzen, da. je ostal pri svojem prepričanji in to svoje prepričanje tudi javno zagovarjal, — po njem je bilo Preganjali ste ga na vseh njegovih potih, niti svetost privatnega in družinskega življenja Vas ni (»plašila, prestopili ste predrzno tudi nje prag. Z nečuveno lahkoinišljonostjn in brezvest-nostjo kurili ste ogenj razpora mej prijatelji, enpi-snega srda rnei rodoljubi, pogubonosuoga prepiru mej občani, da sle le mogli pri tem občem zublji Speči privatno klobasico svojo. Zdaj pa se znabiti čudite, da se je bodalo, katero ste držali neprestano drugim na prsih, namah zasukalo in obrnilo proti Vam samim. Ne veste li, da kdor nemir seje, vihar žanje? Toliko jasnega pogleda v bodočnost bi Vam vendar prisodili, da ste lahko vedeli, da jeden-krat mora nastopiti reakcija.
Koliko prevažnih osnov delali so Vipavski rodoljubi (osobito dosedanji župan, n ekdanji Vaš prijatelj); koliko koristnega se je nameravalo, a dovršilo se ni nikdar nič, ker je hidra prepira mej nami vedno nosila po konci svojo glavo.
Da temu mora konec biti, previdi vsak po-štenmnisleč Vipavec, in da to prepričanje prodira, svedoči nam volitev v krajni šolski svet. A če hočemo svoj cilj — mir v naši Vipavi — popolnem doseči, moramo so vsem onim, katerih element so zdražbe in katerim je prepir, kakor bi Nemec rekel, Lebensbedurfnis, protiviti z vsemi dovoljenimi sredstvi. Tako ne sme na dalje ostati, da bi posamične osobe, strahovale celi trg. Priti morajo zopet oni časi, ko je bila Vipava uzor rodo ljub ja in ponos naše majke Slovenije. V to ime nam pomozi Bog.
Domac;e stvari.
— (Imenovanje.) Višji državni pravdnik J. N. grof Gleispach imenovan je predsednikom deželne sodnije v Gradci, Jurij Wagner, državnega pravdnika namestnik v Celji pa svetnikom deželne sodnije v Celovci.
— (Gos p. J. M a tj a n), umeteljni mizar in izdelovatelj vsakovrstne hišne oprave, na Dunajski cesti, dobil je včeraj diplomo, da je imenovan c. kr. dvornim liferantom. Kolikor nam znano v tej stroki še nihče izmej Slovencev ni bil tako odlikovan. Zatorej čestitamo g. Matjanu na tem naslovu, ki je njemu v veliko čast, v čast pa tudi vsej domači obrtniji.
— (Pisateljsko podporno društvo) imelo je v soboto zopet svoj zabavni večer. Nav-«očnih je bilo blizu 30 članov, katerim je (predsedoval g. 1. iŽeleznikar. Gosp. dr. Vošnjak nadaljeval je svoje velezanimivo berilo „o mističnih prikaznih človeškega duha^.' »Berilo vsprejelo se je z živahno pohvalo in bode, kakor čujemo, priobčeno v „Ljubljanskem Zvonu". Prihodnji zabavni večer je v soboto. Za berilo oglasil se je g. dr. V. Gre-
go rič. Čital bode svojo „Zgodovinsko-kritićno razpravo o podedovanji" (Vererbungstheorie), torej o predmetu, ki je izredno zanimiv in važen.
— (Pravniško.) Najviši sodnji dvor je razsodil dne 20. t. m., da mora vso škodo povrniti lastnik psa, kateri je ugriznil ter tako človeku po-kazil zdravje in možnost zaslužka
— (Društvo zdravnikov na Kranjskem) zboruje 26. t. ni. s sledečim sporedom: A. Notranje zadeve. B. Predavanje : 1. Vladni svetovalec prof. dr. Vale m a: životopis Freiburškega"profesorja S t a r a v a s n i k a, rodom Kranjca. 2. Vladni svetovalec dr. K e e s b a c b e r: zdravstveni reformi. 3. Primarij dr. Fux: penetrirajoče trebušne rane. Po seji snidejo se društveniki pri „Slonu".
— (Zabavna kronika.)   Včeraj iu v soboto imeli smo celo vrsto veselic.   V soboto imeli se Sokoli svoj jour iixe pri Virantu, o katerem se nam tako poroča: ..Občinstva bilo je toliko, da, se je vse trlo.   Petje „Slavcev" izborno. Prav dobri bili so tudi komični prizori. Berili se pa nesta popolnem obnesli, ker za „Sokolski večer" nesta primerni." — Čitalnica priredila je včeraj „društveno besedo," ki nas je vse popolnem zadovoljila. Glede petja omeniti nam je Eisenhutove<m. zbora „Spas brodara", prav lepe skladbe, ki se je izborno pela, kakor tudi Ktiahlov čveterospev (Pribil, Pelan, Valenta in Paternoster), ld se je moral ponavljati. Gosp. Je ločni k deklamoval je Stritarjevega „Pi-saijevegn  sina"  tako vrlo in premišljeno, da je vsakdo čutil vse krasote, ki so v tem pesmotvoru. Pri ostalih točkah svirala je vojaška godba, rekli bi ,,z navadno preciznostjo", a kot 7. točko imela je skladbo (Euienbergov „<las er!;to llerzklopfen"), ki  zahteva  veliko potrpežljivosti   ud strani občinstva.   Ne vemo sicer, kdo  se je zaljubil v to dolgočasno  skladbo,  a faktum jo,  da jo je vojaška   godba   pri   dveh   veselicah   žo zaporedoma svirala in nam delala dolgčas.  Naj bi se vender kaj boljšega izbralo, zlasti pa želimo, da nam vojaška godba svira tudi slovanske skladbe. Včeraj pa ni dala niti jednoga slovanskega glasu v Spored. Po besedi bil jo plesni venček, pri katerem pa ni bilo toliko udeležencev, kakor bi bili pričakovali. Četvorko plesalo je 20 parov. Zabava pa je bila jako živahna. — Tretja veselica, o katerej nam je poročati, lula je včeraj v restavraciji Čitalnice Ljubljanske.  Priredilo jo je „Delavsko izobraževalno društvo", katero je  začelo živahno delovati,   odkar si je načelnikom izbralo gospoda K as te le a.   Obisk   bil   je   lnnogobrojen, petjo dobro, zabava pa vseskozi dostojna in v lepem redu. Posebno omeniti moramo gospico Vrtni kovo, ki je Stritarjevega „Pisarjevega sina" tako vrlo deklamovala, da so bilo videti solze v marsikoga očesu in da jej je donela od vseh stranij odkritosrčna zahvala.   V veselico združen bil je tudi ples, ki je trajal do jutra.
—- (Dunajski Slovani pa slovanski jug.) Piše se nam z Dunaja 22. novembra: Brez primere žalostno, krvavo razmerje mej Srbi in Bolgari čuti tudi tukajšnji slovanski svet. Sigurno ne stoji na strani prvega slovanskega briganta, marveč vse njegovo zaničevanje je obrneno proti taki politiki, ki je prouzročila, da se s slovansko, bratov-sko krvjo napaja zemlja, kjer trava raste sedaj — za. druge. Tukajšnji Slovani skoro ne moremo verjeti, da bi to moglo biti kedaj istina, kar se tacaš goni na Balkanu okolu Slivnice, vse se nam vidi le kot sanje, — grozne sanje. V teh bolestih pa preklinjamo, ne srbski narod, ki jo sam največi revež na svetu, nego vse prokletstvo naj nam zadeva njegovega „kralja", njegovega — „očeta"! naše simpatije s plamenom gorijo za napadeni narod bolgarski. Ni treba nam sorodstva, da bi od njega izvirale te globoke simpatije, nego obča blaga narav človeška nagiba nas k Bolgarom. Motil bi se, kdor bi mislil, da so mej nami izime, ki bi drugače mislile in čutile. Tudi tisti, ki sicer nemajo pravega razuma za slovanstvo, da — celo Srbi sami, to zlasti avstrijski so s studom napolnjeni proti maziljenemu srbskemu Fenomenu 19. stoletja, ki je svoje podložnike zvodil v toliko sramoto in propast in s Kajnovo svojo dušo zavrl napredek južnega slovanstva v neopisno veselje germanskih in madjarskih bogov. Že se je pričela agitacija za za to, da bi Slovani Dunajski na posebnem shodu sijajno poistinili soglasno svoje stališče v pomnjo vsemu Bvetu, v moralno podporo bolgarskega naroda, v zadostilo samim sebi. A zmagal je ugovor glede na faktične razmere našega prestolnega me-
sta, glede na oportunizem, in opustila se je ta misel.   A zato nam duša ni nič manj uneta za bolgarsko konečno zmago in gotovo je bilo, da se tudi kaka manjša prilika porabi za proti-srbsko demonstracijo. Ta prilika se je ponudila včeraj. Tukajšnji bolgarski dijaki so namreč takoj, kojih je dosegel glas o najnovejši stiski njih domovine, sklenili oditi na bojišče, obrnili se do kneza Aleksandra za potrebno dovoljenje, ob jednem pa o tem tudi obavestili vse svoje rojake, ki so na visokih šolah v Pragi, v Parizu, v Genfu, v Ziirichu iu drugod, poživljajoč jih k skupnemu odhodu v napadeno domovino. Minister Karavelov odgovoril jim je v imena kneza, da se mu ne vidi še potrebno, klicati jih k vojski.   A mladi Bolgari, sami inteligentni in ognjeviti dijaki, s takim odgovorom npso bili zadovoljni. Tem bolj jiii je gnalo na bojišče za domovino, ker je bilo misliti, da bode vs.iko. tudi najmanjša pomoč potrebna.   Zato neso odjenjali od svojega sklepa.   Iz rečenih mest so te dni dnšli Bolgari semkaj in sinoči so hoteli oditi s tukajšnjimi Bolgari vred na jug Bila jih je mala truma, ki je hodila pa ulicah in javnih lokalih notranjega mesta ter s svojim okretnim vodenjem, s svojimi žarečimi očmi tudi neznance opozarjala,  kdo so in kaj nameravajo.   Pravili so, da uživajo prave slavnostne dneve, ker povsodi na potovanji so jih sprem ljale žive in izraiane simpatije, no le po slovanskih krajih in od slovanske strani, nego tudi od francoske iu nemške.   Kakor vPragi, vzelo jdi je slo vansko dijaštvo takoj tudi na Diinaji v svojo sredo. Včeraj popoludne pred določenim odhodom se jim je improvizoval   komers, na. katerem so se slovanska dijaška  društva  „Slovenija", „Zvonimir", „Ćeski akad. spolek", „Tatran", „Bukovina" in druga sešla malone »in plenu". Pridružili so so jim celo tudi dijaki italijanske narodnosti, društvo „Circolo italiano*. Govorile so se v imenu islebar-nega slovanskega plemena vroče napitnice za stvar bolgarsko in z njimi so se vrstile navdušene, boje-vitejše slovanske pesni.  Simpatije do Bolgarov izraža! je tudi laški govornik.  Čvrsta, iskrena četa inteligentnih bolgarskih radovoljeev bila je do solz ginenu, in govorniki izmej njih so se s toplimi besedami zahvaljevali na toliko lepem pojavu slovanske vzajemnosti in svobodoljubivosti. Vsi so potem vkupe odšli na državni kolodvor, v dolgih vrstah vi joči so po ulicah ter vzbujajoči mnogo pozornosti v Dunajskem občinstvu. Vender pa Bolgari ta večer neso odpotovali zavoljo formalnih nedostatkov, ki so se pokazali na državnem kolodvoru, in tako se je zopet vse povrnilo v mesto obnavljat bratovsko ljubezen še dolge ure. Nepravilnosti ni bilo in nemški listi, ki danes o komersu ter o sprevodu poročajo, pretiravajo in lažejo, da bi konipromitovali po svoji zlobni navadi. Bolgari pa menda nicoj odidejo, gotovo ne brez spremstva slovanskih dijakov. I mi jih spremimo: »Ite bovis avibus!"
— (V vodo skočila) je včeraj zjutraj črev-ljarska vdova Reza Kozjek pri sv. Jakoba mostu. Voda nesla je samomorilko do nekdanje Grasmu-ckove hiše na sv. Petra nasipu, kjer so jo redarji Ižanec, Gostič in Toplikar izvlekli. Mestni zdravnik dr. Illner je sicer takoj prihitel, a ni mogel več pomagati, ker jo bila že mrtva. Odnesli so jo v mrtvašnico. Rečena samomorilka že dlje časa ni bila prav pri pameti in zaradi tega bila že v bolnišnici. Ko je prišla iz bolnišnice je pogostem pravila, da ne moro več živeti in da bode v vodo skočila, kar je včeraj res storila. Pri frančiškanskem mostu bilo jej je menda že žal, kajti klicala je na pomoč, katera pa je prišla prepozno.
— (Vabilo) Odbor Slov. pevskega društva ima 1. dec. t. 1. v Ptujski Čitalnici zvečer ob 7. uri svojo redno sejo z sledečim dnevnim redom: I. Zapisnik — dopisi. II. Določba pesnij za II. veliki pevski zbor. III. Posameznosti. Zunajni gg odborniki so prošeni, da se obilno z nasveti radi pesni, itd. oglase.
— (Slovansko pevsko društvo naDu-naji) priredi v torek 24. t. m. v dvorani „zum gold. Kreuz" (VI. Mariabilferstrasae 99) koncertno besedo s sledečim sporedom: 1. Fiirchtgott E. „Pc-sen češke mladine, češki moški zbor. 2. Dvočak Ant. »Na vlast", ouvertura igrata na glasovirji društvena člana gg. Koller Ant. i Skalick^ Jos. 3, tto-guski. Barkarda, poljski možki zbor (v novic). 4. a) Tosti F. P. „Vorrei morire". b) Arditi L. „L1 estasi" poje gospica Belomo Mat. 5. Bella L. a) „Pod Kri-vančrn", b) Mlynarka a hiiska", c) „Anička urosen.i", slovaške narodne pesni i bariton solo poje društveni
član g. prof. Simandl. G. Habiž Karol, Koncertni mojster velikega kneza Weiraarskega igra na violini. 7. Bucbta A. A. „Kitice" čeških narodnih pesnij za mešani zbor s spremljevanjem na glasovi rji, (poje se prvokrat.) 8. Jahoda Krnst. Lužičke narodne pesni za moški zbor (poje se v prvič). 9. Erben K. J. Češke narodne pesni, poje gospica Be-lomo Mat. 10. Dr. I pa ve c Benj. „ Kam", slovenski baritonsolo, poje član društva g. Floršič. 11. Hansmann: „ Uspavanje", hrvatski možki zbor, osmo-spev (pojo gg. Mlčoch, Vilimek, Stiebler, dr. Kost-liv^ Stantejsk^, Jifik, V^skočil, Jahoda, z bariton-solom (g. Jifik) in bas-solom (g. Vykočil Fr.) 12. Heller Ferd. Četvorka iz čeških narodnih pesnij, možki zbor. Na glasovirji spremljata: gg. Koller Ant. i Jahoda Konst., društvena člana. Začetek ob 8. uri zvečer.
— (Skupščina za železniške tarife) je svoje ukrepe bila predložila avstrijskim železnicam, katere so jih nekoliko odobrile nekoliko pa ne. Ministerstvo trgovine pa s tem ni zadovoljno in točke, ki so nedostatne, je naznanilo konferenci železniških ravnateljev, da jih znova pretrese, to pa gotovo v štirih tednih.
— (Sadno drevje ob železnicah.) Glavno nadzorstvo avstrijsko nad železnicami naročilo je vsem železnocestnim upraviteljstvom, katera so v njegovem področji, naj v bodoče svojih prog ne obsajajo več z gozdnim drevjem, nego s sadnim ter naj v določenih rokovih dopošiljajo izkaze, kako ta sadjereja napreduje.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
London 23. novembra. Kakor listi iz Carigrada poročajo, pozvala je Turčija Srbijo, da naj nemudoma ostavi Bolgarijo.
Praga 23. novembra. V pravdi anarhistov trije zatoženci obsojeni na večletno ječo.
Sofija 23. novembra. Srbska vojska umika se neprestano nazaj. Samo proti Solinci postavljeni oddelek je še ostal. Breznik in Dragoman zasele so bolgarske čete brez boja. Jeden oddelek Bolgarov prodrl je čez Caribrod do srbske meje. Verjetno je, da odrine bolgarska vojska naprej.
Carigrad 22. novembra zvečer. Na po-korilno brzojavko kneza bolgarskega čestitala mu je Porta na modrem spoštljivem mišljenji, naznanila, da odpošlje komisarja v Rumelijo ter izrazila upanje, da se povrne mir z obljubo, da bode skrbela, da preneha bojevanje.
Atene 23. novembra. Z meje naznanjajo se gibanja turških čet. Vsled tega vznemirjenje. Listi poživljajo vlado, naj bode energična.
Nlgurno zdravilen uspeli. Vsem, kateri trpe vsled zapretja ali slabega prebav ljenja, napenjanja, tiščanja v prsih, glavobolja in drugih slabostijv pomaga gotovo pri« stni „Mollov Soidlitz-prašok" Skatljica 1 gld. Vsak dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuolilauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno M o 11-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 7 (11—8)
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta ........   6  „  50 „
„ četrt leta........3 „  30 „
„ jeden mesec.......I  „   10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
ii pol leta........8   „   — „
„. četrt leta........4   „  — „
„ jeden mesec.......I  „ 40 „
Upravništvo „8lov. Naroda",
Tujci;
22. novembra.
Pri »Sowui Tschelnitz z Dunaja. — Ebstein iz Gradca. — Virainea iz Budimpešto. — Ernst z Dunaja.
Pri M »lici i L0wenbcrg, VVoisser z Dunaja. — Potok iz Zagreba. — Loinauor, Friedrich, baron Marx, !'• liv,.n/, z Dunaja.
Meteorologično poročilo.
9	Chb opazovanja	Stanje baromr.tr*. v mm.	Tempera t ara	Ve-krovi	Nebu	Mokriti* v ■UM
. o	7. zjutraj	737-61 on.	12JC	si. svz.	obl.	2 90 mm.
	2. pop.	786-88aa	3-2" C	ll, vzh.	'»hI.	
01	9. zvečer	784 99n.	3 0'C	al. vzh.	obi.	dežja.
► o a	7. zjutraj "<J. pop. 9. zvečer	731-28««. 728-28 m. 727-28 u	2 8" O 50 C 42 C	brezv. brezv. brezv.	dež. dež. dež.	2 80 ram. dežja.
tir.
Srednja temperatura 2-5u in 4*0°, za 0-5° pod in 1'0° nad normalom.
IDu-najslsa "borza
dne* 23. novembra 1.1.
(Izvirno telegratično poročilo.)
Papirna renta.......... 82 gld. 45
Srebrna renta.......... 82 „ 75
Zlata renta........... 108 » 80
5°/0 marčna renta......... 99 „ 95
Akcije narodne banke....... 879 „ —
Kreditne akcije......... 2- 4 „ 80
London............ 125 „ 65
Srebro........... — „ —
Napol........                                           . 9 „ 99'/,
C kr. cekini.......                                  . 5 „ 98
Nemške marke........ 61 , 75
4°/0 državne srečke iz I. 1854  250 gld 127 , -
Državne srečke iz 1 1864        100 gld 172 „ 50
Ogrska zlata renta 4°/0   .      . t>8 „ 15
„   papirna renta 5°/0...... 90 „ 20
5B/0 štajerske zemljišč odvez oblig 104 „ —
Dunava reg srečke 5%  ■        100 gld 117 „ —
Zemlj. obč avstr. 4l/,°/0 zlati zast listi 125 „ 20
Prior, oblig Elizabetiue zapad železnice 115 „ —
Pnor. oblig Ferdinandovo sev. železnice 105 „ 50
Kreditne srečke   ....      100 gld 177 „ 25
Rudolfove srečke.....10   , 17 „ 80
Akcije anglo-avatr. banke .      1*20   n 9S „ —
Trammway-društ vel j. 170 gld a. v. .  . 187 , 76
Zahvala.
Gospod Toma Rosenberger, pivovar tukaj, se je bil zavaroval pri zavarovalnici na življenje
„THE GRESHAM" v LONDONU
za zt.atno Bvoto.
Glavni zastopnik v Ljubljani gosp. Ovldo Zeschko
izplačal je po njegovoj smrti zavarovano vsoto najtočneje, tedaj se zato javno zahvaljujem in ta zavod toplo priporočam. V Gorici, 18. novembra 1885.
Eosenberger <fc Co. v likvidaciji.
(695) H. Stern.
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI
je ravnokar izšel:
Pariz v Ameriki.
Roman.   Francoski spisal lienć Lefebrre. Poslovenil „ * 0 Stat nominis umbra.   Ml. 8", 535 stranij.   Stane 60 kr,, po pošti 70 kr.
Učenec,
14—15 let star, zmožen popolnoma slovenskega in nemškega jezika, z dobrimi šolskimi spričevali, zdrav in krepek, vsprejrae se takoj v jedno galanterijsko trgovino v Ljubljani- — Več se izve pri upravništvu ^Slovenskega Naroda". (697—1)
Cvet zoper trganje j
po dr. Maličii a 50 kr., f
zoper protin ter revmatizem, trganje po uilili, bolečino v križi ter živcih, oteklino, otrple živce in kite itd. V svojem učinku je nepresegljiv in hitro ter radikalno zdravi, kar dokazuje na stotine priznanj £fhnftm<irff. iz najrazličnejših krogov.
I Prodaja (646—4)
I ,lb;i4 urvi utvito« /v
J D4F~zraveu rotovža v Ljubljani.
j|        Razpošilja se vsak dan p
po pošti. 11
VELIKA 10
I
t ; l..
500000
kot največji dobitek v naJNre« ne-V'in sliK-iij j ponuja veliku od IIu .-lturške države zajamčena dni.rm loterija.
Specijelno pa:
1	prem. a mark	300000
1	dobit. a mark	200000
2	dobit, k mark	100000
1	dobit, a mark	
1	dobit, a mark	80000
2	doliit. ;'i mark	70000
1	dobit a mark	
2	dobit, a mark	
1	dobit, a mark	30000
5	dobit, a mark	20000
3	dobit, a mark	15000
2(i	dobit, a mark	10000
56	dobit, a mark	5000
100	dobit, a mark	3000
253	dobit, a mark	2000
512	dobit, a mark	1000
818	dobit, h ni,1.rk	5 00
IU720	dobit, h mark	145
16990	dobil, a mark	300,200,
150, 124, 100,		94, (17,
40, 20.
Najpovejla velika, od lisoke državne vlade v HAMBURGU dovoljena in z vtem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 100.000 srWU, od katerih se bode 50.500 urečk. Za žrebanje določeni skupni kapital znaša
9,550.450 mark.
Znamenita prednost to denarne loterije je ugodna naredbu, da se vseh 50.500 dobitkov, ki ho zraven v tabeli, že v malo mesecih in sieer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba.
Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 60.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na 80.000, v petem na 90.000, v šestem na 100.000, v sedmem pa eventuvelno na 500.000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd.
Prodaja originalnih srečk te denarno loterijo je izročena podpisani trgovMki hiši in vsak, kdor jih bočo kupili, naj se neposredno na njo obrne.
Častiti naročevalci se prosijo raročitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah Tudi se denar lahko pošlje po posinej nakaznici, na željo so naročitvo izvršč tudi proti poštnemu povzetju.
Za žrebanje prvega razreda velja
1 crla originalna .srceka av. v. gld. .'S..10. I ]>olovi«':t originalne Nrečke av. v. gld. 1.75. 1 čclrtina originalne srečke av. v. gld.—.90.
Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke iu ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega se. razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-nenim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajoee srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se madni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred
30. novembrom 1885
nam direktno doposlati. (610—11)
VALENTIN & C0,
Bankgeschaft, HAMBTJEG-.
i
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Žoleznikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
CM
EQ
FK