Nevarnost novega Vietnama Komunisti iz Kitajske na Filipinih Filipinski predsednik Ferdinand Marcos je pred kratkim proglasil obsedno stanje v državi, ker so se gverilske akcije komunistične Nove ljudske vojske močno pomnožile. Pretekli teden je nato dal uradno izjavo, v kateri pravi, da je bil prisiljen napraviti ta korak, da bi preprečil na Kitajskem izvežbanim komunističnim gverilcem spremeniti Filipine v nov Vietnam. „Na Filipinih se razvija prava vstaja“, je izjavil Marcos. „Ni več tajnost, da Kitajci urijo gverilce in jih pošiljajo na Filipine. Ujetniki, ki jih imamo, to pri zaslišavanjih potrjujejo. Dobili smo v roke tudi fotografije vebba-lišč, ki so na Kitajskem“. Po podatkih, ki jih ima filipinska vlada, se je v minulem letu tkim. Nova ljudska vojska potrojila. Od 500 gve- rilcev in 2000 članov pomožnih skupin je narasla na 1200 gverilcev in 8500 pomožnih skupin. Izpeljali so temeljito infiltracijo v vse plasti prebivalstva, zlasti med študente, ki jih imajo organiziranih okrog 30.000, predvsem v prestolnici Manili, kjer jih uporabljajo zlasti za izdelovanje eksploziva in za teroristične nastope. Od časa do časa je v zadnjih mesecih prišlo do skoro popolne anarhije po nekaterih predelih države, zlasti na otoku Luzonu, tako da je bila vlada pred tremi tedni prisiljena proglasi'i obsedno stanje. Predsednik Marcos upa, da se mu bo do konca prihodnjega leta posrečilo uničiti komunistično nevarnost v državi in dodaja: „Toda naš glavni problem ni komunizem, temveč družbena reforma, ki jo moramo izpeljati. To pa bo zahtevalo več časa“. Zaščita svobode tiska v Čilu ODLOČITEV VRHOVNEGA SODIŠČA Čilsko vrhovno sodišče je pretekli hoden odločilo, da Allendejeva marksistična vlada krši čilsko ustavo, če hoče podržaviti sredstva za obveščanje, se pravi časopis, radio in TV. ‘Sodišče je objavilo, da vladna intervencija časopisja in radijskih ter televizijskih postaj pomeni kršenje ustavnih pravic do svobode izražanja. Čilsko vrhovno sodišče se je tako izreklo v zadevi dnevnika La Mañana iz Talce, .mesta z 80.000 prebivalci ok. 300 južno od Snntiaga. Allendejeva marksi-stina vlada je minulega marca postavi la nadzornika v -časopisnem podjetju, ko je vodstvo podjetja zaradi spora z de lavci ustavilo izdajanje dnevnika za o-sem mesecev.' Vrhovno sodišče je Z glasovanjem 4 proti 1 ukazalo Allendejevi vladi, da podjetje takoj vrne lastniku Juanu Bravo. „Intervencija ali kakršen drug ukrep javne oblasti pomeni težko kršitev ustave, kar tiče obveščevalnih -sredstev,“ izjavlja sodišče, „časopisja in radijskih ter televizijskih postaj ni mogoče smatrati za javno uslužnost. Zato ne spadajo v vrsto podjetij ali industrij, ’*i bi jih vlada smela prevzeti,“ zatrjuje sodišče. Sodišče je tudi izjavilo, da more vladna intervencija spremeniti politično usmerjenost časopisa, brez pristanka lastnika, kar -tudi pomeni kršitev ustavnih določil. Po čilskih zakonih sme vlada kontrolirati obveščevalna sredstva, ne pa jih zasegati, samo z zakoni, ki jih prej sprejme in odobri parlament. Prvo stran priloge smo posvetili fotografskemu prikazu izredno lepoi pripravljenega in uspelega Pevsko-glasbenega festivala slovenske mladine, članic in članov SDO in SZ v Buenos Airesu. Natis je omogočilo tudi finančno sodelovnje domov in tiskarne Čeč. Posebej smo dali odtisniti ta prikaz na lepem papirju v obliki “posterjev”, ki so vsem nastopajočim na festivalu brezplačno na razpolago v našem uredništvu zla lep spomin. Uredništvo Svobodne Slovenije Starši svojim otrohom Na Pristavi v Castelarju smo mi mladi iz SDO in SFZ bili v soboto, 29. septembra zvečer, povabljeni od svojih staršev na prireditev, ki so nam jo oni pripravili, kakor so rekli, v dokaz, da cenijo naše prireditve njim ob materinskih in očetovskih dneh in sploh vse naše delo. Zbrali smo se skoro vsi, ki smo biii povabljeni, tistim redkim, ki jih ni bilo, pa jim je lahko žal za odsotnost, ker ne vedo, kaj so zgubili. Ko se je odgrnila zavesa, je pred nami na odru zablestela slovenska soba, z zibelko v kotu in nageljni na oknu, ki sta si jo zamislila in pripravila ga. Vida Pograjc in dr. Jože Krivec. Poslušali smo reprodukcijo Foersterjeve Ave Maria, nakar je dr. Jože Krivec napovedal začetek programa. Ga. Vida Pograjc nas je vse pozdravila, nam povedala namen prireditve in nam v imenu naših mater in očetov želela lep večer. Sledila je pesem Uspavanka — z zibelko, ki jo je po traku recitiral g. Stane Jerebič. Zbor naših mamic in očetov je nato pod vodstvom g. Borisa Pavšerja lepo zapel Prešernovo Lur.a sije, nakar je na oder stopil dr. Jože Krivec, ki nam je vsem govoril tako iz srca, kakor že dolgo nismo slišali kogar koli tako govoriti. Njegov govor, poln lepih misil in nasvetov in izrazov ljubezni staršev do nas, je posebej objavljen v tej številki. Po kratkem odmoru nam je ga. Ka-mila Krivec veselo pripovedovala doživljaj iz svoje mladosti, pri katerem smo se nasmejali od srca pa tudi navzeli nauka, ki ga je vpletla v svojo pripoved. G. Marjan Pograjc nam je nato na harmoniko zaigral vrsto izbranih melodij, ki so jih v njegovih mladeniških letih peli in igrali slovenski fantje in dekleta, nakar nam je spomin iz svojih mladih dni podal -Stane Jerebič v tako zanimivi obliki, da smo mimogrede dobili spet nov pogled tudi v problem slovenskega domobranstva. Sledil je nastop ge. Marjane Batagelj, Irene Fajdiga in Mirjam Rant, ki so nam troglasno, ob spremljavi kitare, zapele tri lepe slovenske popevke: Oj, kak’ jasni so večeri, Mamica, ne zameri in Ko sem šel pod okence. Vsi smo uživali ob njih in si jih želeli zapomniti, zlasti tretjo, kjer je ga. Irena Fajdiga solo zapela srednji šaljivi 'n poskočni stavek. Sledil je spet kratek odmor, nakar nas je g. Marijan Pograjc kot čarodej zabaval s svojimi čarovnijami: izginil je prstan, pričaral je iz prazne škatle živega goloba, spojil prestriženo vrv, lovil iz zraka cigarete, itd. Nato nam je g. Avgust Čop na harmoniko zaigral vrsto veselih pesmi, zatem pa sta skupaj z g. Marjanom Pograjcem zaigrala še venček slovenskih narodnih pesmi. Za konec smo vsi, prireditelji in mi v dvorani ob spremljavi harmonik zapeli: Mi se imamo radi. Vsem nastopajočim smo navdušeno ploskali. Sploh nam je vsa prireditev izredno ugajala, ker si, po pravici rečeno, nismo predstavljali, da nam bodo naši starši kaj takega pripravili. Ugotavljali smo, da je bilo v prireditev položenega izredno veliko truda in pa — ljubezni. •Starši so nas nato pogostili s prigrizkom in sladko pijačo, nato pa smo se dekleta z očeti in fantje s svojimi mamicami zavrteli ob zvokih vesele glasbe. Veselega razpoloženja ni hotelo biti konec ves večer in kar nismo se mogli sprijazniti, ko nam je g. Marijan Pograjc že v pozni uri zaigral zadnjo poskočno na harmoniko in nas nato opozoril, da bo treba domov. Hvala vsem našim mamicam in očetom! Pripravite nam spet kmalu kaj podobnega! , Mladina s Pristave Slovenski pregovor. Zapisal primskovski župnik Jurij Humar (1819—1890) Iz življenja in dogajanja v Argentini mednarodni teden Norveška, ki je pretekli mesec glasovala proti svojemu včlanjenju v Skupni evropski trg, se namerava pogajati z Zahodno Evropo za sklenitev posebne trgovske pogodbe, je izjavil novi G9 letni norveški predsednik Korvald. -Njegova vlada je sestavljena iz samih pro-tievropskih ministrov. Tanzania in Uganda sta v soboto sklenile umakniti vsaka svoje čete od skupne meje najkasneje do 19. oktobra t. 1. Vse vojaške akcije pa so med obema državama že ustavljene. V Bangladeshu, novi državi, ki je nastala iz bivšega Vzhodnega Pakistana, so v minulih devetih mesecih pobili 19.000 komunistov, so objavili v Dacci. Likvidirajo jih Lal Bahini, udarni oddelki vladajoče stranke Awami, ki ji na-čeljuje sedanji predsednik Mujib. Na drugi strani pa se ‘Mujibu doslej ni posrečilo zatreti velike korupcije, ki pustoši že itak razrvano gospodarstvo države. Za lakoto trpi veliko število prebivalstva. ' Vietnamski komunisti so izpeljali močno ofenzivo proti Saigonu in se jim je posrečilo na nekaterih točkah prodreti v neposredno bližino prestolnice. Medtem, ko se v Parizu z vietnamskimi komunisti pogaja tudi Nixonov odposlanec Kissinger, v Hanoju izjavljajo, da Nixonove izjave o, skorajšnjem koncu vojne v Vietnamu nimajo podlage. Vsem je razvidno, da bodo komunisti zavlačevali pogajanja in vojno najmanj do novemberskih predsedniških volitev v ZDA, da bodo čim bolj škodili Nixonu. Zahodna Nemčija je izgnala nekatere Arabce, ki so tam na delu in prepovedala sleherno organizirano aktivnost arabskih delavskih emigrantov v državi. Egipt, Sirija in Libija so objavile, da bodo enako postopale z Nemci, ki še delajo na njihovih ozemljih. Problem bo le ta, da So Arabci v Zahodni Nemčiji navadni delavci, medtem ko so Nemci v omenjenih arabskih državah večinoma inženirji in jih ni mogoče čez noč zamenjati. 'Nov moment v političnem razvoju predvodilne dobe je nastopil z objavo Peronovega programa desetih točk, ki ga je njegov osebni delegat dr. Cam-pora prinesel iz Madrida in ga je vlada sprejela v proučevanje, ker da se deloma strinja z načrti vlade same. Nekatere zahteve, menijo, bo vlada avtomatično zavrnila, med drugimi Peronovo zahtevo, da mora izpustiti na svobodo „vse politične pripornike“. Peron bi rad spravil iz zaporov teroriste, toda vlada izjavlja, da le-ti niso politični kaznjenci, temveč navadni kriminalci. Bivši guverner province Buenos Aires, Allende, je bil na zborovanju UCRI izglasovan za predsedniškega kandidata, tako da imamo v Argentini trenutno tri predsedniške kandidate: Perona, ki EVHARISTIČNI KONGRES V VIDMU (Nadaljevanje s 1. str.) romanje je kljub slabemu vremenu lepo uspelo. Drugi del slovenske udeležbe na evharističnem kongresu je bila slovenska sv. maša v baziliki Marije Milosti v Vidmu. Iz Barbane so se vsi romarji podali z avtobusi in zasebnimi avtomobili v Videm, kjer so se jim pridružile množice slovenskih vernikov, ki niso utegnili iti na Barbano. Prostorna bazilika je bila polna slovenskih vernikov tako, da mnogi niti niso mogli iti v cerkev. Bilo je navzočih nad 3000 Slovencev obeh spolov. Somaševalo je 56 slovenskih duhovnikov. Pozdravni nagovor je imel g. Cencig, slovenski duhovnik iz Benečije, ki je dejal, da „smo prvikrat v zgodovini skupaj združeni videmski, goriški in tržaški Slovenci, četudi smo si bratje po narodnosti in po veri, nas ločijo človeške meje in ga vlada ne prizna kot takega, ker se ni vrnil do 25. avgusta iz tujine, bivšega mornariškega častnika Manriqueja, ki se je sam oklical za kandidata in Allendeja. Tega zadnjega bodo volili bivši pristaši (dasi ne vsi) Frondizija, komunisti in skrajni levi elementi pe-ronizma. Na zborovanju UCRI so tudi objavili program, v katerem zagovara-jo socializacijo države. Vlada je premaknila dan volitev na 11. marec 1973, druga runda, če bo potrebna, pa je napovedana za 8. april, 1973. Nekateri so hoteli prestaviti volitve na februar 1973, pa so svetovalci sami zavrnili ta predlog, ker bo nemogoče spraviti ljudi s plaž v Mar del Plati in s kordobskih planin na volitve. politične pregrade.“ Zatem je slovenske vernike pozdravil msgr. Pizzoni, videmski pomožni škof. Sledili so pozdravi evharističnemu Kristusu, ki so jih izrekli zastopniki fantov, deklet, žena in mož. Sv. mašo za Slovence je daroval gorički nadškof m(sgr. Peter Cocolin, ki je imel med mašo globok in pomemben govor, ki je tudi poudaril potrebo edinosti v cerkvi. Posebno pomembne so bile naslednje njegove besede: „Zato pa posamezne cerkve ne smejo zatajiti svojega izvora in svojega prostora. Njihov jezik, zgodovina, običaji, načini življenja in mišljenja in sploh njihova osobitost so prav po izvoru različni. In nihče nima pravice te različnosti kakorkoli kratiti.“ Evharistični kongres v Vidmu je bila tudi velika slovenska verska manifestacija pa tudi močna afirmacija slovenstva v zamejstvu. Slovesna obletnica Našega doma v San Justu Slovenska skuphbst v -San Justo je minulo nedeljo, 8. t. m. slavila 16. obletnico svojega središča, Našega doma, kakor so ga z ljubeznijo krstili ob nastanku. Prireditelji so za slavnost pripravili bogat celodnevni spored, ki se je začel ob osmih zjutraj s sv. mašo v sanjuški stolnici. Ob veliki udeležbi vernikov jo je daroval dušni pastir dr. Alojzij Starc za žive in umrle člane Našega doma. Na prostranem dvorišču doma je bilo nato dviganje zastav, argentinske in slovenske, nakar je Rudi Bras začel slavnost z besedami: „Ob takem mejniku, kot je danes, -se človek obrača nazaj in naprej. Nad .uspehi se veseli, pri napakah se ustavi; in zamisli... Prepričani smo, da s svojim delovanjem ob rami z drugimi domovi gradimo zdravo slovensko telo, ki je ponos vsej naši slovenski protikomunistični emigraciji v svetu.“ Govori na dopoldanski prireditvi Predsednik doma Stane Mustar ie zbrano publiko pozdravil in nadaljeval: „'Čim bolj rastejo številke obletnice otvoritve Našega doma, tem bolj spoznavamo, kako posrečena je bila ideja ustanovitve te naše organizacije... Dobro se zavedamo žrtev, ki jih zahteva posvetitev vzgoji mladine v našem materinem jeziku. In ravno to mora biti naša največja naloga: da jim nudimc vse možnosti za ohranitev slovenskega in krščanskega duha... “ Predsednik se je zahvalil „prvim pionirjem“ Našega doma, zatem šolskim vzgojiteljem, posebej še slovenski mladini, ki ji „čestita za vse njihove podvige“ in dejal: „Živimo v razburkani dobi. Zato se zdijo ti naši domovi kakor ladje v razburkanem morju. Obdržimo jih kljub nevihtam v smeri prvotnega cilja...** in zaključil: „Naj bi se vsi počutili v domu kakor doma. Naj nam nadomešča košček domovine.“ Dušni pastir dr. Alojzij Starc je nato povezal pomembnost obletnice z ohranjevanjem slovenske in krščanske skupnosti med nami, nakar je predsednik Zedinjene Slovenije, Božo . Stariha v nagovoru na zbrano občinstvo med drugim dejal: „Mi danes predstavljamo Slovenijo v svetu in del te Slovenije je tudi Naš dom v San Justo, ki že 16 let stoji na braniku slovenstva. Veliko dobrega se je storilo. Ni skoraj dneva, da ne bi bilo v teh prostorih slovenskega živžava, a vendar, novi časi nalagajo nove potrebe in naloge občestvu, ki se zbira v tem domu. Vsaka obletnica je obračun storjenega dela in pogumna beseda za bodeče delo. Prva generacija je postavila temelje temu delu, druga pa nadaljuje in stoji na čelu slovenskega ustvarjanja danes. Vsi skupaj pa z velikim upanjem pričakujemo novih mladih kadrov, ki naj sprejmejo naša izročila in zastavo slovenske narodne zavesti... Vsi upamo, da slovenska beseda in pesem ne bosta nikoli utihnili v tem domu, ampak da bodo beseda našega velikega škofa Slomška govorile nam in naš: mladini: „Materin jezik je najdražja dota, ki smo jo sprejeli od svojih staršev. Dolžni smo ga ohraniti, olepšati in svojim mlajšim zapustiti!“ Slovenska šolska mladina je pod vodstvom gdč. Anice Mehle izvedla svoj nastop, recitacijski zbor je podal „Slovensko besedo“ izpod peresa I. Ovna, oktet, ki ga vodi Andrej Selan, pa je dovršeno zapel več slovenskih pesmi. Popoldanski spored S tem je bil dopoldanski program zaključen, popoldanski pa se je začel nekaj po napovedani peti uri. Vodil ga je Ivan Oven, ki je za uvod poudaril, da se „vsem, ki imajo opravka pri ohranjevanju slovenskega duha v tujini, zdi vsaka obletnica velike važnosti. Čim bolj gre številka navzgor, tem večji je naš skupni doprinos za dosego ciljev, ki smo si jih zastavili ob ustanovitvi Našega doma pred 16. leti.“ Nato je podal vsebino ustanovitvenega letaku Našega doma, nakar je povabil na oder slavnostnega govornika, predsednika Poverjeništva SKD-SLS za Argentino Pavla Fajdigo. Njegov govor objavljamo na uvodnem mestu današnje številke. ■Sledil je bogat spored nastopov san-juške slovenske mladine: ritmični ples deklet, ki so ga naštudirale pod vodstvom gdč. Metke Trpin, zatem telovadni nastop deklet in fantov, ki jih vodi F. Zupanc — presenetili so zlasti skoki skozi ognjeni obroč —, tej točki pa so sledili mednarodni ljudski plesi, ki so vodstvom gdč. Stelle Maris Bruzzone, po materi Grbec, zatem pa argentinski folklorni plesi, ki so jih naštudirali pod vodstvom gdč. Laya. Kot zadnja točka so v slovenskih narodnih nošah zaplesali venček folklornih plesov, za katere jih je izurila gdč. T. Urbančič. Vsi govorniki in nastopajoči so bili deležni burnih ovacij in odobravanj, program sam je bil vzorno pripravljen in izpeljan, obakrat, dopoldne in popoldne ob izredni udeležbi slovenskih rojakov, ki so iz vseh krajev Velikega Buenos Airesa prihiteli na slavje. Ko je zvečer zaigral orkester Planika, so se mladina in starejši še veselo zavrteli ob zvokih polk, valčkov in moderne glasbe. Zveza žena in mater 28. septembra je Zveza žena in mater imela svoj redni mesečni sestanek. Otvorila ga je podpredsednica Zveze ga. ‘Milka Pezdirčeva. Bolniška sestra Metka Mizerit je svoje predavanje pod naslovom „Žena čuvarica zdravja v družini“ razdelila v več poglavij. Govorila nam je o zdravju in kako si ga ohranimo. Nadalje o prvi pomoči v nezgodah in o prehrani. Povedala nam je več nasvetov o negi bolnikov in o obiskovanju bolnikov. Izredno poučnemu predavanju je sledila živahna debata, s katero je posegla tudi bolniška sestra gdč. Roza Golob in nam iz svoje bogate izkušnje povedala veliko zanimivih in koristnih nasvetov. Po predavanju so bile vse gospe povabljene na čaj in zakusko. Ga. Milka Pezdirčeva se je zahvalila predavateljici in ji v imenu Zveze žena in mater poklonila šopek nageljnov. Poslovila se je tudi od gospe Anice Kraljeve, ki jo odpotovala v Evropo. V prijetnem razpoloženuju in kramljanju nam je potekel čas. Koncert pevskega zbora Slovenske mladenke, ki ga prireja Zveza slovenskih mater in žena je zaradi zdravstvenega stanja dirigentke ge. Anke Save-lli-Gaser preložen na mesec november. Natančen datum bomo začasa objavili, že kupljene in rezervirane vstopnice veljajo za dan prireditve. AÑO (LETO) XXXI. (25) HTT^T~ /'^VTTTTI'VTT A T ~r 1 A Ti—A TTTV BUENOS AIRES N«, (štev.) 41 V XÍj.N 1 J 1 11 K PJ 12. oktobra 1972 Responsabilidad paterna en el Uruguay El presidente uruguayo, Juan Manuel Bordaberry, presentó un proyecto de ley al parlamento, con el cual busca poner fin a la anarquía educacional, que impera en ese país. Se trata poner fin al estado liberal, a que tan habituados están los uruguayos, pero que se convierte día a día en una amenaza para el régimen mientras la honda y larga crisis nacional despierta crecientes olas de rebeldía popular. El texto de esa ley, entre otras cosas, reduce las actividades de las asociaciones estudiantiles. Prevée severas penas a los padres de alumnos menores de 19 años que deberán oblar los daños “morales y materiales” que surjan de actos considerados ilícitos de sus hijos. Lo|s padres deberán “hacer desistir a los educandos menores bajo su dependencia de cualquier actitud o comportamiento considerando ilícito o prohibido”. Las sanciones para quienes no consignan o no desean persuadir a sus hijos, van desde la pérdida del salario familiar (que en núcleos numerosos llega a onstituir la mitad de los ingresos) hasta la pérdida de la patria potestad. Es evidente que los inspiradores del proyecto, suponen que la enseñanza liberal, así como la¡s costumbres nacidas del sistema, están en la base de la rebeldía de la juventud uruguaya que dio lugar a formaciones subversivas como los Tupamaros. Los antecedentes conocidos del proyecto, confirman esa interpretación y la intenció(n de evitar los efectos atacando a las causas educativas. Evharistični kongres v Vidmu PAPEŽ PAVEL VI. POZDRAVLJA SLOVENCE Dve prvini našeqa obstoja Govor Pavla Fajdige na proslavi 16. obletnice Našega doma v San Justo Ko smo pred 27 leti odhajali iz domovine in se nato tri ali štiri leta pozneje vkrcavali za odhod z evropskega kontinenta v južno ali severno Ameriko, nismo prav nič dvomili nad pravilnostjo našega boja proti komunizma in nad svojo narodno zavestjo, ki nam narekuje, da smo Slovenci. Slovenstvo in boj proti komunizmu — to dvoje je bilo, ki nas je spremljalo čez ocean in nam dalo moč, da smo se zbrali na novih kontinentih in se strnili v skupnost, ki še danes obstaja, v kateri se še danes gibljemo in živimo. Četrt stoleja je mimo od takrat. Dolga doba za človeško življenje, dvakrat dolga za politično emigracijo, kakršna smo mi. Zavihali smo rokave, lotili se dela, organizacije so se obnovile, družine smo si postavili na noge in zgradili smo si slovenske domove, za nas in za naše otroke, za naše in njihovo potomstvo. Tak dom je tudi tu, v San Justu, ki mu danes obhajamo 16. obletnico. Pomembna obletnica, pomembna toliko bolj, ker je obletnica doma slovenske skupnosti, ki daleč od domovine vztraja v slovenstvu. Vse polno je teorij o narodnosti, vse polno razprav o narodni pripadnosti, še več zapisov o vključevanjih in spajanjih narodnih manjšin v tuje okolje, toda vsaka posebej in vse skupaj ne vzdržijo stvarnosti, ki je mnogokrat drugačna, kakor si jo nekateri zamišljajo. Političnih emigracij v modemi zgodovini do našega stoletja skoro ni bilo, naš slovenski narod pa svoje politične emigracije ni imel prav do zadnje svetovne vojne. Brez dvoma lahko trdimo, da je položaj naše slovenske politične emigracije različen od političnih emigracij drugih narodov, iz razloga, ker je tudi položaj našega slovenskega naroda sredi Evrope različen od položaja drugih evropskih narodov. Kakor smo si v zgodovini, ki nam ni bila naklonjena, izklesali svojski značaj, ki ga do dna razumemo in poznamo samo mi, Slovenci, tako ima tudi naša politična emigracija, dasi je po imenu politična tako, kakor so emigracije drugih narodov, vendarle povsem svojski značaj. Pokažite mi narod v Srednji Evropi, ki bi ga med okupacijo doletele razmere, kakor so doletele slovenski narod in nas z njim! Pokažite mi narod v Evropi, ki bi ga okupator razkosal na tri dele! Pokažite mi narod v Evropi, ki bi imel v tako težki zgodovinski uri sredi sebe take zavratne izdajalce, kakor jin je imel slovenski narod! Komunisti niso nikjer v Evropi med minulo vojno začeli z revolucijo proti svojim bratom tako, kakor pri nas v Sloveniji. Istočasnih dogajanj na Hrvaškem in v Srbiji ni mogoče primerjati z dogajanji v Sloveniji. Hrvaške okupator ni razkosal, Srbije prav tako ne, ker ju je imel namen po svoji zmagi imeti za svoja satelita. Slovenija pa naj bi bila izbrisana z evropskega zemljevida. Zato pravim, da smo imeli svojski položaj takrat in zato trdim, da smo svojska politična emigracija danes. Narodna zavest je v bojih za obstanek ukoreninjena v nas, da nam je ne čas ne okoliščine ne zatro. Po 27 letih je prav tako močna v nas, kakor je bila, ko smo odhajali od doma. Slovenstvo za nas pomeni to, kar beseda sama pove: pripadnost narodu, iz katerega smo izšli, pa naj se znajdemo kjer koli v prostoru in kadar koli v času. Narodno pripadnost, se pravi svoje slovenstvo, nosimo v srcu, ne kakor neko čustvo, ki je varljivo in nestalno, temveč kot razumsko utemeljeno dejstvo. Narodna zavest danes pri vseh narodih vedno bolj narašča. Dasi se narodi povezujejo v velike skupnosti različnega značaja, narodno svojskost ohranjajo. Vsak narod hoče biti kot osebnost, povsem različna od druge. Tudi komunizem tega teženja ni mogel zatreti, obratno, za železno zaveso se narodna zavest stopnjuje, prav tako, kakor v svobodnem svetu. Morda je ravno komunistična doktrina o človeški brezličnosti sedaj povod za vedno večjo zavestno zavednost narodov za železno zavezo, v svobodnem svetu pa podzavesten razlog zanjo, ker je vsak posameznik in zato vse človeštvo po naravi drugače ustvarjeno, kakor si ga zamišlja marksizem. Slovenci izven domovine, v zamejstvu in v zdomstvu, zato ostajamo narodno zavedni, naj bodo okoliščine kakršne koli. V zamejstvu je danes del slovenskega naroda praktično prepuščen usodi, ker iz domovine, ki ji vlada raznarodovalni komunistični režim, ne prihaja opora, kaj šele zaščita. V zdomstvu smo od domovine toliko bolj odrezani, ker smo politična emigracija, ki je diametralno nasprotna režimu doma. Toda oba dela slovenskega naroda, zamejski in zdomski, ostajamo narodno zavedni, ohranjamo slovenstvo, ostajamo Slovenci. Naši napori za ohranjevanje slover. stva v zdomstvu gredo v prvi vrsti naši mladini, da se bo preko nje slovenstvo ohranilo še v naslednje generacije. Zato vsi naši kulturni, gospodarski in politični nastopi, zato tudi vse naše slovenske verske prireditve, kajti slovenstvo in vera sta hodila stoletja z roko v roki. Kdo drugi tudi danes rešuje slovenstvo doma, pod komunističnim režimom, če ne spet Cerkev? Verni Slovenci doma, mladi in stari, so istočasno tudi narodno zavedni Slovenci. Komunist, kot je brez vere, je a-naeionalen. Zastarela marksistična ideologija mu je več kakor narod. Zato komunisti ne rešujejo naroda, rešujejo le sebe in svojo oblast. Ko razmišljamo o ohranjevanju slovenstva v zdomstvu, se nam obzorje širi na vse kontinente, kjer koli naš človek živi. Naraven razvoj, ki mu ne postavljamo ovir, temveč ga pospešujemo, gre v ustvarjanje Slovenije v svetu. Slovenski človek, kjer koli že bo. naj ostane v svojem bistvu Slovenec, po svojem mišljenju in čustvovanju Slovenec, po svojem delu ¡Slovenec. Poleg državljanske zavesti svoje nove domovine naj vsakdo goji tudi slovensko narodno zavest. Naša domovina Slovenija in našim otrokom domovina njihovih starsev, spet Slovenija, naj bo vsem in vsakemu izmed nas, na katerem koli koncu sveta tisti temelj, tisti zaklad, iz katerega črpa za razvoj svoje osebnosti prvine, ki dajejo njegovi osebnosti svojski, slovenski značaj. Še drug element našega slovenskega obstoja v zdomstvu je, ki mu moramo posvečati prav toliko pozornosti, vse dotlej, dokler ne uspemo. Gre za neizprosen boj proti največjemu zlu modernega časa, komunizmu. Kot Slovenci v zdomstvu, ki tvorimo politično emigracijo, svoj boj proti temu zlu usmerjamo najprej proti komunističnemu režimu doma, ne z mahanjem tjavendan po zraku, ne z zvenečimi gesli, ne z neodgovornim govorjenjem in pisanjem, temveč temeljito premišljeno. Boj proti komunizmu ni zadeva včerajšnjega ali današnjega dne, tudi ni samo stvar jutrišnjega naskoka proti njemu, temveč je to boj, ki zahteva take temeljitosti, kakršnega zla je prežet nasprotnik. Pri tem boju gre za dvoje: za poraz zla in za obstanek naroda. Naj se ne zgodi, da bi bili sicer zmagovalci nad zlom, pa bi v svoji vihravosti s to zmago spravili v nevarnost obstoj naroda. Zgodovina naj bi sicer bila učiteljica, toda se ne ponavlja v vseh podrobnostih. Slovenstvo in boj proti komunizmu — to ‘sta dva elementa, na katerima temelji slovenska politična emigracija. Na teh dveh prvinah temelji vse naše dejanje. Vanju je usmerjeno naše delo, na njiju so bili doslej grajeni in zgrajeni naši slovenski domovi. Koroška dobila dvojezične napise Ko je razpadla leta 1918 Avstro-ogrska monarhija, so odstranili v južnem delu Koroške tudi dvojezične napise. V monarhiji ni nobenega motilo, da so bili taki napisi tudi na javnih poslopjih, npr. na železniških postajah. Teh napisov koroških Slovencem tudi po 10. oktobru 1920 niso vrnili, kljub temu, da jim je deželni zbor pred plebiscitom slovesno obljubil enakopraven položaj v deželi. Borba za enakopravnost tako spričo deželnozborskih razmer nikoli ni prenehala. Medtem, ko so koroški Slovenci skozi vsa desetletja kazali na krivice in nerešena narod-nistna vprašanja, so Nemci vedno za-nikavali, da so Slovenci zapostavljeni. Šele diskusija o dvojezičnih napisih je izsilila izjave, ki so bile za koroško javnost nekaj povsem novega. Visoki predstavniki dežele — med njimi deželni glavar —■ so priznali tako v deželnem zboru kot na javnih zborovanjih, da gre pri uresničitvi pravic slovenski manjšini za obveznosti, ki segajo nazaj že 50 let. V sredo, dne 20. septembra 1972, je dobila Koroška dvojezične napise. Cestna uprava jih je postavila s kažipoti v vaseh, ki spadajo pod njeno območje, ostale dvojezične table pa morajo pustiti postaviti župani tistih občin, v katerih so predvideni pa zakonu z dne 6. julija 1972 dvojezični napisi. Koroški Slovenci smo že večkrat zavzeli do dvojezičnih napisov svoje stališče. Ponoviti hočemo le, da sedanja rešitev ni v skladu z določili državne pogodbe. Tega mnenja so tudi mednarodno priznani strokovnjaki za manjšinska vprašanja, kot prof. Veiter in prof. Er-macora. Za kakšno rešitev gre pri tem, če pa med dješko občino na severu in žitraj-sko na jugu — razen nekaj naselij v dobrolski občini — ni predvidenih nobenih dvojezičnih napisov, tako tudi ne v škocijanu, Sinči vasi in Dobrli vasi, izvzet je tudi Velikovec, ki je za vse prebivalce Podjune upravno oziroma politično središče. V Ziljski dolini nobeno večje naselje nima dvojezičnih napisov. Kažejo pa vasi v okraju Šmohor, kako daleč sega slovenski živelj tudi na za-padu. Vemo, da je treba vzroke take rešitve iskati v ljudskem štetju 1961, ki je kot podlaga za uresničitev dvojezičnih napisov najbolj neprimerno. Čemu se razburja sedaj nemška javnost, je povsem nerazumljivo. Še manj pa so razumljivi napadi na slovensko manjšino, ki k pogajanjem in predpripravam zakona sploh ni bila pritegnjena. Naravnost neodgovorni pa so tisti komentarji v nemškem časopisju, ki so povezani s skritimi grožnjami, češ nemška javnost se bo znala braniti „z demokratičnimi sredstvi“. S takimi „demokratičnimi sredstvi“ je padla tudi obvezna dvojezična šola. Organizirani šolski štrajki so nam še dobro v spominu. Pred tem razvojem svarimo! Sicer tudi koroški Slovenci nismo zadovoljni s sedanjo rešitvijo. Vendar Znani hrvaški časnikar Bogdan Radiča v posebni septemberski izdaji hrvaškega mesečnika Slobodna Riječ, ki izhaja v Buenos Airesu v dve in pol strani dolgem članku pod naslovom „Hrvaška po Karadjodjevu“ in pod naslovom „Poročilo o dejanskem položaju na Hrvaškem“ med drugim razpravlja tudi o „položaju etniških skupin“ v sedanji Jugoslaviji ter v tem okviru spravlja v en koš nas Slovence in Makedonce. Dobesedno takole piše: „Makedonci in Slovenci imajo danes rezervirano stališče. Toda tudi oni ne verjamejo v bodočnost Jugoslavije, dasi ne izključujejo možnosti, da bi ona v nekih ugodnih prilikah preživela. Kot majhnima obrobnima narodoma odgovarja obstoj Jugoslavije, po možnosti čim bolj decentralizirane. Toda prista- Sredi meseca septembra je bil v Vidmu evharistični kongres, katerega s s je udeležil tudi papež Pavel VI. Prav navzočnost Pavla VI. je dvignila pomen tega kongresa, ki je bil zlasti namenjen prebivalcem Furlanije in Julijske Benečije. Pavel VI. je na poti v Videm obiskal tudi Benetke in Oglej in tako stopil na tla, ki so v veliki zvezi s slovenskim narodom. V Benetkah so papeža sprejeli z velikimi slovesnostmi. Po kratkem obisku v Benetkah se je z letalom odpeljal na letališče v Ronkah, kjer so ga pozdravili cerkveni in civilni dostojanstveniki in velika množica ljudstva. Odtod je papež napravil kratek obisk s helikopterjem v Oglej. Znamenita oglejska bazilika je bila polna vernikov, ki je hotela videti in pozdraviti papeža. V baziliki je imel Pavel VI. kratek nagovor na zbrane vernike iti je med drugim posebej poudaril tole: „Tu smo, da vas obiščemo in da vam damo zagotovilo, da vas Cerkev ljubi. Zato vas pozivamo k ljubezni, k tisti edinosti, ki mora biti harmonija v hotenju in soglasju duhov. Iz Ogleja, ki je bil križišče narodov, kateri so se tukaj stekali, vas pozivamo, da bi skupaj gradili boljšo človeško družbo.“ Po tričetrtumem obisku v Ogleju se skušamo videti tudi pozitivne strani rešitve. Tako je dobila vrsta narodnostno pomembnih krajev dvojezične napise, tako v beljaškem okraju: Zahomec, Št. Lenart, Loga vas, Št. Peter in št. Jakob v Rožu, v celovškem okraju Hodiše, Bil-čavs, Radiše, Slovenji Plajberk, Št. Janž v Rožu in Sele, v velikovškem okraju pa Žvabek, Blato, Vogrče, Rinkole, Li-buče, šmarjeta, Bistrica nad Pliberkom, Šmihel, Globasnica, Obirsko, Bela, št. Vid v Podjuni in Žitara vas. A tudi v vrsti manjših naselij se bodo pojavili še slovenski napisi. Koroška je postala tudi na zunaj dežela dveh narodov. Dr. V. Inzko jajo tudi na takšno ¡stanje, dokler so Sirbi in Hrvati z medsebojnim konfliktom dovolj zaposleni, da njih pustijo pri miru. Ker pa ni mogoče preveč realno računati na perspektivo ohranitve Jugoslavije, pa imajo Makedonci 'n Slovenci naslednjo koncepcijo: medtem ko se Hrvati in Srbi nategujejo in koljejo, grabimo gospodarske položaje kolikor bolj moremo, toda nikar se ne zamerimo ne enim ne drugim. Na drugi strani moramo, pravijo oni, spustiti tipalke tudi v zunanji svet, kar oni to diskretno tudi delajo, da se ne bi znašli nepripravljene v slučaju razpada Jugoslavije. Treba se je pripraviti na vse, kar bi mogle Avstrija, Italija, Grčija, Albanija in Bolgarija zahtevati na račun Makedonije in Slovenije, ko bi prišlo do zmede in ribarjenja v kalnem.“ je Pavel VI. podal s helikopterjem v Videm. Obisk v Vidmu Na trgu 1. maja je v Vidmu pričakovala papeža nepregledna množica ljudi. Menijo, da je bilo od 150 do 200.000 ljudi. Med temi je bilo tudi mnogo slovenskih vernikov tako iz Italije kot iz ¡Slovenije. ¡Samo iz Ljubljane je prišlo 10 avtobusov. Bilo je navzočih tudi mnogo slovenskih duhovnikov iz zamejstva in domovine. Papež je daroval sv. mašo na omenjenem trgu ob asistenci ogromnega števila duhovščine. Med mašo je imel govor, v katerem je prav posebno na-glašal potrebo edinosti v cerkvi ter važnost krajevnih Cerkva. V uvodu je pozdravil vse zbrane vernike. Poseben pozdrav za Slovence Poseben pozdrav je Pavel VI. naslovil na prebivalce Benečije in Furlanije ter na Slovence. Dejal je: „Poseben pozdrav pa naj gre vam iz Benečije in Furlanije, ki ste semkaj prihiteli ob tej slovesni uri. In vam Slovenci, ki vas veže na to zemljo toliko zgodovinskih in narodnih vezi in ki ste želeli s svojo prisotnostjo potrditi predvsem duhovne vezi, ki vas bratsko vežejo na to ljudsvo. Vsem zla-gotovilo, da se Vas bomo spomnili pri tej evharistični daritvi.“ Zelo lepe in naravnost pesniške so bile papeževe besede o domači ali krajevni Cerkvi. Dejal je: „Krajevno Cerkev moramo ljubiti kakor mater, domači zvonik nam mora biti med vsemi najlepši. Vsakdo se mora šteti srečnega, da pripada domači škofiji, domači župniji. V svoji krajevni cerkvi more vsakdo reči: Tukaj me je Kristus čakal in me ljubil; tukaj sem ga srečal in tukaj pripadam njegovemu mističnemu tele- su.“ Nato je papež ponovno poudaril potrebo edinosti rekoč, da bi bilo ža< lostno za krajevne cerkve, če bi izgubile zavest edinosti božjega ljudstva, če bi se predale skušnjavi separatizma, samozadostnosti, samovoljnega pluralizma in razkola ter pri tem pozabile, da je potrebno, če hočejo uživati polnost Kristusovega duha, da so organsko vcepljene v Kristusovo Telo. Posebne slovesnosti za Slovence V okviru evharističnega kongresa v Vidmu so imeli Slovenci tudi nekaj svo-, jih posebnih slovesnosti. Za dan udeležbe ¡Slovencev na kongresu je bil izbran petek, 15. septembra. Za ta dan je bilo določeno romanje vseh .Slovencev v Italiji na Barbano. V petek dopoldne je pripeljalo v Gradež 33 avtobusov vernike iz vseh treh obmejnih škofij Italije in tudi iz domovine. Z verniki je prišlo okoli 60 duhovnikov. Na Barbani je imel sv. mašo in pridigo škof Jenko iz Kopra. To (Nad. na 2. str.) Bogdan Radica o Slovencih SLOVENCI CLEVELAND Umrl je Franček Kolarič Dne 16. septembra 1972 je nenadoma umrl, zadet od srčne kapi, Franček Kolarič, star 56 let, znan in izredno delaven kulturni delavec v Clevelandu. Že v špitalskem taborišču se je pridno kulturno udejstvoval, zlasti na pevskem' področju. To delo je nadaljeval v Clevelandu, kjer je bil predsednik pevskega društva „Slovenski fantje“. Pevsko izobrazbo je dobil že v Ljubljani, kier je bil član Akademskega pevskega zbora pod dirigentom Francetom Maroltom. Bil je tudi član Društva slovenskih protikomunističnih borcev in je redno sodeloval na prireditvah te orga- fVWVVWWVWWWWVVWS/WWVWV Slovenci v Argentini (Nad. s 3. str.) sedaj sta predavala gg. Andrej Prebil, CM, in France Urbanija. Ob polnozasedeni dvorani smo gledali 17. septembra diapozitive iz Slovenije, ki sta jih pripravila prof. Franci Sušnik in njegova žena ga. Marija. Uvodoma je bilo poudarjeno, da bo prikaz Slovenije tak, kakršno sta videla dva mlada človeka, ki sta o Sloveniji vedela le to, kar sta o njej slišala oz. brala. Oba sta ob obisku Slovenije dobro preskusila svoje slovenstvo, saj se v domovini nista počutila kot tujca... -o-n SAN JUSTO Materinska proslava Preteklo nedeljo, 1. oktobra, se je šola „Franceta Balantiča“, ki jo vodi gdč. Angelca Klanšek, spomnila naših mamic. Že v cerkvi so med slovensko mašo peli šolski otroci. Po maši so na dvorišču Našega doma . rdečimi nageljni pozdravili svoje mame in stare mame, nato pa so v šolskih prostorih nastopili z več točkami: tako s petjem, recitacijami in prizorčkom. Spored je napovedoval g. Pavle Malovrh, predsednik šolskega odbora staršev. SAN MARTIN Enajsta sanmiartinska tombola, združena z ljudsko veselico, je bila v nedeljo, 1. oktobra, v domu in zelo lepo uspela. Velika dvorana doma in stranski prostori so bili prenapoljeni in ni bilo dovolj ne miz ne stolov za rojake, ki so od vseh strani prihiteli na to veliko slovensko družabno prireditev. Ob 16 je napovedovalec Lojze Rezelj začel klicati številke. Razdeljenih je bilo 35 dragocenih tombol in 105 činkvinov. Prvo tombolo — najmodernejši stereofonski radiokombinado — je zadela gdč. Veronika Repar. Po končani tomboli se je razvila živahna ljudska veselica ob sodelovanju priljubljenega orkestra Planike. -v P O SVETU nizacije. „Slovenski fantje“ so se od svojega predsednika poslovili v Zakraj-škovem pogrebnem zavodu z dvema ža-lostinkama, člani DSPB' pa so se udeležili skupne molitve rožnega venca v pogrebnem zavodu. Pogrebne obrede sta opravila gg. dr. Franc Blatnik in 'dr. Pavel Krajnik. Pogreba se je udeležilo mnogo rojakov. Naj počiva v miru! Občni zbor Zveze DSPB Zveza društev slovenskih protikomunističnih borcev je imela svoj redni občni zbor ob lepi udeležbi delegatov posameznih društev in tudi elanov iz Clevelanda. Po delegatih je bilo zastopanih na občnem zboru 266 članov. Občni zbor je vodil zvezni predsednik, pisatelj Karel Mauser, ki je v svojem predsedniškem poročilu podal na jasmi in odkrit način sliko slovenske politične emigracije. Tudi ostali odborniki so podali svoja poročila. PO ŠPORTNEM SVETU V Slovenski košarkarski ligi je vodila po 13. kolu ekipa Celja s 24 točkami, na drugem mestu je bila Ilirija iz Ljubljane z 22 točkami, za njima pa Vrhnika, Maribjor, Marles, Novoteks, Branik, Radenska, Trnovo, Jesenice ter Kroj. Letošnje jugoslovansko državno prvenstvo za najmlajše plavalce, ki je bilo v Splitu, je bilo uspešno za mlade iz Ljubljane, ki so osvojili vrsto naslovov državnih prvakov; izboljšali so tudi nekaj državnih in slovenskih rekordov. Ljubljančani so postali ekipni prvaki, Jana Markovič iz Ljubljane je bila proglašena za najuspešnejšo tekmovalko med dekleti, med fanri pa je bil najboljši Andrej škafar iz Celja. Plavalci Ljubljane so osvojili tudi naslov slovenskega prvaka pred kranjskim Triglavom, Koprom, Fužinarjem iz Raven, Ilirijo, 'Neptunom in Celulo-zarjem iz Krškega. DRUŠTVENI OGLASNIK Šolski odsek Zedinjene Slovenije pripravlja šolsko kólonijo v cordobskih planinah. Vse informacije bomo objavili pravočasno. Izlet vseh slovenskih šol bo 21. olri' tobra v Parque Pereyra. Rojake, ki so brez sredstev in nimajo pravice do pokojnine, opozarjamo, da je ministrstvo za socialno skrbstvo odobrilo posebne vrste mesečne podpore, ki znaša 20.000 starih pesov ('Pensión a la vejez). Za to je potrebno zdravniško spričevalo in policijska domovnica (Certificado de domicilio). S temi dokumenti je treba iti na urad: Beienstar social, Hipólito Irigoyen 1400. Podrobnejše informacije dobite v pisarni ZS. O B V E S T I J. A SOBOTA, 7. oktobra 1972: V Slovenski hiši ob 20 10. kulturni večer SKA posvečen poeziji pesnika Vla-dimira Kosa. V Našem domu nadaljevanje šahovskega troboja z igro iSan Justo : San Martin. NEDELJA, 8 oktobra 1972: V Našem domu v San Justu 16. obletnica s celodnevnim programom. V Slomškovem domu po maši roditeljski sestanek. Predava dr. Rudolf Hanželič. NEDELJA, 15. oktobra 1972: __ V Slov. vasi opoldne Buhov asado. V Slomškovem diomu ob 11 pričetek celodnevnega programa XI. obletnice blagoslovitve doma. Dopoldne sveta maša za žive in umrle člane in dobrotnike, popoldne ob 16 nastopi. SOBOTA, 21. oktobra 1972: V Slovenski hiši ob 20 koncert Slovenskih mladenk iz Castelarja v prid socialnega sklada Zveze Mater in žena. V San Martinu zaključno srečanje šahovskega troboja med San Martinom in Ramos Mejio. NEDELJA, 22. oktobra 1972: Carapachayski dom prireja vsakoletno celodnevno pomladansko rajanje. SOBOTA, 28. oktobra 1972: V Slovenski hiši zvečer proslav» narodnega praznika 29. oktobra. NEDELJA, 29. oktobra 1972: V Rožmanovem zavodu v Adrogue celodnevna prireditev. SOBOTA, 4. novembra 1972: V domu v San Martinu koncert točno ob 19.30. X. kulturni večer SKA 7. oktobra ob osmih zvečer v gornji dvorani Slovenske hiše je posvečen poeziji pesnika Vladi-mira Kosa. Uvodno besedo o pesniku bo govoril France Papež. Kot audiovizual pa bo prikazana in recitirana Kosova pesem. Recitatorja sta Nataša Smersu in Nikolaj Jeločnik, diapozitive pa ]e izdelal Janez Zorec. Dan Slovenske vasi, najavljen za 22. oktobra je prestavljen na poznejši čas. Pevski zbor Slovenskih mladenk iz Castelarja nam bo pripravil lep večer iz svojega bogatega pevskega zaklada pod vodstvom ge. Anke Savelli-Gaser. Čisti dobiček koncerta je namenjen socialnemu skladu Zveze mater in žena. Koncert bo v soboto, 21. oktobra od osmih zvečer v dvorani slovenske hiše. Radijska uila. Vse rojake opozarjamo že sedaj na slovensko radijsko oddajo v soboto, 14. oktobra. Priredil jo bo Slomškov dom ob obletnici blagoslovitve doma. Seja referentov ZS bo 19. oktobra ob 20 v prostorih ZS. Medorganizacijski odsek 'se bo sestal v petek, 20. oktobra, ob 20. Preljubo veselje, oj h je si domu? j