ŽUPANOVE VOLITVE V STRAJI VASI, BEKŠTANJU, ŠMARJETI IN BOROVLJAH Bekštanj: slovenski zbor pri otvoritvi nezaželen! LETO XXXI. — Številka 17 Poštnina plačana v gotovini Erscheinungsort Klagenfurt 26. aprila 1979 Celovec Cena 4.— šil. (5 din) P. b. b. Verlagspostamt 9020 Klagenfurt V soboto so v bekštanjski občini izvolili novega župana, inž. Hatze-ja (SPÖ), pa tudi otvorili novo poslopje občinskega urada. Slavnostni govornik je bil deželni g'avar Leopold Wagner, ki je posebno pohvalil delovanje dosedanjega župana dir. Schmidta (SPÖ). Na otvoritveni slavnosti so sodelovale kulturne skupine iz cele občine, manjkalo je le domače slovensko prosvetno društvo. Na njegov prispevek so se na občini očitno „požvižgali“. Zastopnika Enotne liste, Janeza Mikla, niso vzeli v noben občinski pododbor. To vse da slutiti, da želijo odločilni krogi v občini „sodelovanje posebne vrste“ takšno, ki ignorira določen del občanov. Škoda. Soglasno je v Borovljah bil v petek dosedanji župan Ijudskošol- ski ravnatelj Anton Woschitz ponovno potrjen za občinskega očeta puškarskega mesta. Po izvolitvi se je Woschitz — ki bo v doglednem času postal tudi socialistični parlamentarec — zahvalil za to mero zaupanja in obljubil, da bo to zaupanje zanj naloga in zahteva po povečani zmogljivosti za vse občane boroveljske občine, vseeno kateri politični stranki pripadajo in kateri jezik govorijo. Pri volitvi članov v posamezne pododbore so soglasno sklenili, da bodo v finančnem odboru zastopane vse frakcije občinskega sveta, torej tudi slovenski občinski odbornik Feliks Wiesen Mandatarni sestav v Borovljah: SPO 17 (14), ÖVP 6 (7), FPÖ 2 (4), Volina skupnost 1 (1), KPÖ 1 (1). Majhna senzacija je bila, da je U vodnik. „Izboljšanje" je poslabšanje Osrednji odbor Narodnega sveta ko-oških Slovencev je na svoji seji dne 20. aprila 1979 ocenil trenutni narod-no-politični položaj slovenske narodne skupnosti na Koroškem in v zvezi z odgovorom zveznega kanclerja dr. Bruna Kreiskega skupini parlamentarcev ugotovil, da odgovori zveznega kanclerja nikakor ne odgovarjajo resnici in dejanskemu stanju na Koroškem. Nasprotno: z najvišje strani se potrjuje, da nameravajo z zakonom o narodnih skupinah revidirati avstrijsko državno pogodbo in njen člen 7, ki kot edini zakonito ureja položaj Slovencev na Koroškem in Štajerskem ter Hrvatov na Gradiščanskem. Zato je potrebno ponovno pribiti, je bilo rečeno na seji osrednjega odbora, da slovenska narodnostna manjšina nikdar ni priznala zakona o narodnih skupinah in tudi pri nastanku tega zakona ni sodelovala. Znano je namreč, da predstavlja omenjeni zakon diktat koroškega Heimatdiensta na-pram trem v parlamentu ter koroškem deželnemu zboru zastopanim strankam. V ponovni analizi manjšinske zakonodaje po letu 1955 je osrednji odbor NSKS ugotovil, da se je pravni položaj slovenske manjšine od zakonskega ukrepa do novega zakona vedno le Poslabšal in nikdar zboljšal. Tako so Deželne volitve: predlog SPO razkosa dvojezično ozemlje na 4 dele Wagner prizna: proti manjšini! Socialistična stranka se je odločila, da bo spremenila zakon o volitvah za deželni zbor s tem, da bo ustvarila štiri volilna okrožja. Vsaka stranka ali skupina, ki hoče priti v deželni zbor, mora vsaj v enem volilnem okrožju dobiti en osnovni mandat. Če tega ne doseže, tudi preostali glasovi (Reststimmen) nimajo veljave. Deželni glavar Leopold Wagner je sam priznal, da je ta rešitev manjšini sovražna: „Vsaka razdelitev v več volilnih okrožij je manjšinam sovražna!“ Začelo se je s tem, da je na Gradiščanskem osporavala ÖVP, potem ko je tam izgubila deželno-zborske volitve, pred ustavnim sodiščem način razdelitve volilnih okrožij: Ustavni zakon predvideva razdelitev dežel v „volilna okrožja“, torej v množini. Nemščina nima dvojine, torej je potrebnih vsaj dvoje okrožij. Ustavno sodišče se je nagibalo k temu, da bi dalo pritožbi prav, vendar jo je ÖVP pred razglasitvijo razsodbe umaknila. Iz tega je sledilo, da je ali treba spremeniti zvezno ustavo ali ureditev volilnih okrožij tudi v Salzburgu in na Koroškem, kjer je dežela prav tako le eno volilno okrožje. Na Salzburškem so deželni volilni red že spremenili, na Koroškem imajo še čas do volitev. stov: 1. okraja Celovec-mesto in Celovec-dežela; 2. okraja Beljak-mesto in Beljak-dežela; 3. okraji Spittal, Šmohor in Feldkirchen; 4. okraji Šentvid, Velikovec in Wolfsberg. Dvojezično ozemlje je torej razkosano na vsa štiri volilna okrožja in Slovenci ne zmorejo osnovnega mandata v katerem od teh okrožij. — Wagner je sicer dejal, da tudi razdelitev na dve okrožji Slovencem ne bi koristila, saj niti v edinem volilnem okrožju leta 1975 niso dosegli enega mandata. Kljub temu bi SPÖ, če bi besedo „toleranca“ vzela resno, nihče ne oviral, da bi naselitveno ozemlje koroških Slovencev strnila v eno samo volilno okrožje. Daleč na ne- bu ni videti zakonskih ovir za tako rešitev; ostalo Koroško bi kljub temu mogli razdeliti na poljubno število okrožij. Wagner sam je na vprašanje, ali razdelitev na štiri dele ne bo škodovala manjšini, priznal, da je ta ureditev sovražna manjšini. Filip Warasch, predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov, je v intervjuju za ORF izjavil, da koroški Slovenci niso bili upoštevani pri snovanju nove deželne ustave, pa tudi pri vprašanju ureditve okrožij za deželnozborske volitve jih doslej niso vprašali. V ostalem je opozoril, da je celo deželni glavar sam priznal sovražnost tega osnutka napram manjšinam. Rebrca rešena konkurza Ana Erker-Hočevar ni več lastnica tovarne celuloze v Rebrci: starka je prodala tovarno jugoslo-vansko-švicarski zaupniški družbi ter denar predala odvetniku, ki nadzoruje finančno poslovanje re-brške tovarne. Dežela Koroška ter država sta oddali finančno garancijo v znesku 20 milijonov šilingov. Tovarna v Rebrci je tako rešena v zadnjem trenutku konkurza. 20 milijonov šilingov je treba plačati nazaj. Če bo dejansko postala večinski lastnik jugoslovanska družba Papirles, naj bi ime spremenili v „Tovarna celuloze Obir“, tovarno modernizirali in povečali, tako da bi bila zasigurana redna proizvodnja za najmanj 10 let. Do konca aprila naj bi se odločilo o jugoslo-vansko-švicarski ponudbi, mesec dalje bi imeli tudi avstrijski interesenti možnost udeležbe. neosporavani šmarješki župan Josef Plahsnig (ÖVP) zgubil 25. marca absolutno večino: en mandat je moral oddati socialistom. Plahsnig je ponudil podžupana slovenskemu mandatarju Janezu Korenjaku. Ko pa bi moralo priti do resnih pogajanj in ne le za čast podžupana (medtem je umrl nenadoma tudi podžupan Feichtin-ger), je ÖVP raje koalirala s socialisti, kateri so dobili oba podžupana — namesto enega, ki bi jim pripadal. Pri županovih volitvah v petek je glasovalo za Plahsniga 13 mandatarjev (7 ÖVP in 6 SPÖ). Komunistični mandatar je oddal belo glasovnico, slovenski občinski odbornik Janez Korenjak pa je kot znak protesta volil sebe. „Kot zastopnik EL Šmarjeta ne morem tiho vzeti na znanje koalicijskega pakta med ÖVP in SPÖ, ki je omogočil ponovno izvolitev sicer priznanega župana Plahsniga,“ je dejal Korenjak-Jančič v svoji prvi izjavi v občinski sobi. Opozoril je na zadržanje ÖVP, ki ni bila zvesta dani besedi ter je svaril pred posledicami, ki bi jih mogla imeti šmarješka koalicija. Županu je želel, da bi skupno z občinskim svetom bilo možno doseči čim več uspehov za dobro vseh občanov, vseeno, ali so Slovenci ali Nemci. Ob robu: EL je bila deležna s strani socialistov precejšnjih očitkov, akoravno se je potem SPÖ pobotala z ÖVP, je dejal Korenjak in izjavil, da je EL odločena aktivno podpreti novi občinski svet v vseh vprašanjih, ki zadevajo šmarješko občino — v iskanju najboljših rešitev. Z 10 od 15 glasovi je bil v Straji vasi Avgust Millonig (ÖVP) potrjen za župana. Prejel je 9 glasov svoje frakcije ter glas slovenskega mandatarja Jožefa Schnabla. V Straji vasi je samostojna lista nastopila prvič: le nekaj glasov je manjkalo, pa bi dobila dva mandata. Dejstvo, da so Slovenci zastopani z mandatarjem, izvoljenem na samostojni listi, v občinski sobi tudi na Zilji, je neprecenljive važnosti. Jožefu Schnablu veljajo najboljše želje za uspešno delovanje v občinski sobi na Zilji. Heimatdienst je že protestiral, vendar so ta protest rebrški delavci zavrnili. Protestirala je tudi FPÖ, pa tudi ÖVP bi raje videla Rebrco v koroških rokah. z zakonom leta 1959 odpravili obvezno dvojezično šolstvo, zmanjšali so veljavnost zakona o uporabi slovenščine na sodiščih na tri sodne okraje, leta 1976 Pa so z zakonom o narodnih skupnostih zožili že itak pomanjkljiv zakon o dvojezičnih topografskih napisih iz leta 1972 ter omejili pravico uporabe slovenščine na uradih na bornih 13 občin (od skupno 36) in črtali iz dvojezičnega ozemlja okraj Šmohor. V obdobju od leta 1970, o katerem Kreisky govori, da se je stanje manjšine baje izdatno izboljšalo, spada Poleg tega najmočnejši napad na pravice in obstoj slovenske narodne skupnosti. Pomislimo le na zloglasne pogrome na dvojezične krajevne napise ter na skrajno protimanjšinsko preštevanje manjšin v Avstriji, ki so jo le-te odklonile in učinkovito bojkotirale. Pod omenjenimi pogoji, je ocenil osrednji odbor, nikakor ni mogoče Pričakovati od slovenske narodne skupnosti na Koroškem, da bi priznala zakon, ki ji jemlje pravice in se posluževala instrumenta, ki ga zakon ovaja, namreč tako imenovana sosveta Pri uradu zveznega kanclerja. Sploh pa je nesmiselno govoriti o Kakršnih koli spremenjenih pogojih za sodelovanje v tako imenovanih sosvetih, dokler so v teku postopki proti Pripadnikom slovenske narodne skup-n°sti, ki so na svoj način opozorili na r>evzdržnost situacije na Koroškem in se prav v zadnjih dneh napovedujejo novi procesi. Lani poleti, ko je bilo vprašanje sproženo, sta predvsem manjšinski stranki v koroškem deželnem zboru — ÖVP in FPÖ — zelo imeli pri srcu rešitev, ki nikakor ne bi smela škodovati Slovencem. Pri tem sta imeli predvsem lastne interese. Nekaj časa je celo obstajala možnost — pri razdelitvi de-že'e na 10 okrožij, ki so enaki političnim okrajem —, da bi celo FPÖ zdrknila iz deželnega zbora in deželne vlade. Potem je bilo dalj časa govora, da bosta nastali dve volilni okrožji — za zgornjo in spodnjo Koroško. Nato so imeli socialisti ustavne pomisleke, v ponedeljek pa so presenetili javnost in tudi obe drugi stranki z načrtom oziroma predlogom stranke, ki vsebuje štiri okrožja ter dve druženji volilnih okrožij. Tako naj bi izgledala sedaj razdelitev po zamisli sociali- Tudi glede ostalih iniciativ avstrijske zvezne vlade v zvezi slovenske manjšine na Koroškem je osrednji odbor NSKS ugotovil, da ni bilo v zadnjem času niti enega ukrepa, ki bi ga mogla manjšina sprejeti in pozdraviti. Saj so se ceio finančni prispevki za manjšinske organizacije v zadnjem letu občutno, za celo tretjino zmanjšali. Edina organizacija, kateri se dotacije niso prikrajšale, pa je tako imenovana „konferenca županov in podžupanov“ na Gradiščanskem, ki se zavzema odkrito in nenehno za asimilacijo gradi- Darujte na konto 3350! V Jugoslaviji v potresnem področju večji sunki še vedno skrbijo za vznemirjenje težko prizadetega prebivalstva. Na novo ne bo treba zgraditi samo streh nad glavo, temveč istočasno posvečati skrb in pozornost opustošenim turističnim napravam. Turizem je namreč pomagal in pomaga bistveno financirati dosežke gospodarske infrastrukture. NSKS, Klub slovenskih občinskih odbornikov in NT pozivajo vse koroške rojake, da svojo solidarnost z žrtvami potresov izkažejo z darovi na KONTO 3350 pri Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu. Vsota, zbrana na tem kontu, se bo s strani vlade podvojila. Zbiralne akcije medtem tečejo tudi na Slovenski gimnaziji ter na slovenskih prireditvah. ščanskih Hrvatov. Z ogorčenjem zato ugotavljamo, da smatra avstrijska zvezna vlada asimilacijo narodnostnih manjšin v Avstriji vredno podpore. Zato se mi nikakor ne strinjamo z ugotovitvijo, da se kažejo napredki na področju zaščite slovenske manjšine na Koroškem, je rečeno v izjavi osrednjega odbora, kajti če se govori o dolgoročnosti manjšinske problematike, se rabi ta pojem zgolj iz taktike, da bi prekrili zavestno zavlačevanje izpolnitve člena 7 avstrijske državne pogodbe. Italija: Slovenska skupnost kandidira za Evropski parlament Primer Majdanek: bodo kmalu zastareli nacistični vojni zločinci? Po šestih letih priprav, treh letih trajanja procesa in po zaslišanju 250 prič je deželno sodišče v Diisseldorfu štiri udeležence es-esovskega uničevalnega stroja v taborišču Majdanek blizu Lublina na Poljskem oprostilo, ker jim „umorov ni bilo mogoče dokazati“. Izbor besed v utemeljitvi sodbe je odločilnega pomena za razumevanje zadeve. Sodišče se je pridružilo mnenju tožilcev, da po 35 letih taboriščnemu zdravniku Schmidtu in trem paznicam Suess, Böttcher in Meyer „posameznih umorov ni bilo mogoče dokazati“, ker so obtežilne priče vmes pomrle ali so imele „praznine v spominu“. Pravosodni organi so se strinjali, da je zato, kljub „moralnim dilemam“, obtoženim bivšim esesovcem treba dati vsa zagotovila pravne države. V njihovo korist je šlo torej načelo „v dvomu v korist obtoženega“ in „pravica obtoženega, da na sojenju molči“. Da bi bila enostranost premisleka razvidnejša, je treba povedati, da sodišče ni niti najmanj dvomilo, da so v taborišču od spomladi 1942 do sredine 1944 „ustrelili, pretepli do smrti, utopili, zastrupili ali obesili“ najmanj pol milijona, verjetno pa milijon jetnikov iz 26 držav. Vedelo je tudi, da je veljalo taborišče v Majdaneku za uničevalno taborišče otrok, ki so jih z nedoumljivo sistematičnostjo vozili tisoče kilometrov daleč v Majdanek, da bi jih tam zastrupili v plinskih celicah. Sodišče ni dvomilo niti o podatku, da so v tem taborišču es-esovci dosegli dnevni uničevalni rekord, ko so postrelili osemnajst tisoč ljudi. Vendar, podoba groze je stala kot abstrakcija v nekem drugem svetu in sodelavci tega stroja so užili vse prednosti dejstva, da je zelo malo ljudi preživelo Majdanek in da so ti zdaj bolni, na robu živčnih zlomov. „Vi sami boste vedeli, v kakšni meri ste zapleteni v nečloveško, pravu nasprotno početje,“ se je rešil iz svoje moralne dileme že tožilec, ki je prvotno zahtevo po dosmrtni ječi pred nekaj tedni spremenil v zahtevo po oprostilni sodbi. Sodišče se je tej rešilni formuli pridružilo in govorilo o „pravni nedolžnosti“ in „moralni krivdi“. Sodniki sami so se ujeli še za rešilno bilko nekakšne nedokazljive odgovornosti za to, da je proces stekel tako pozno. Argument: Poljaki naj bi ne dali dokaznega gradiva in zaradi sporov o pristojnosti obtožbe ni bilo mogoče pripraviti prej. Če pustimo ob strani vse drugo, je prvi argument povsem izmišljen. Oktobra lani je v „Frankfurter Rundschau“ poljski profesor Pilichowski povedal, da je bil prvi proces proti nekaterim esesovcem iz Majdaneka že leta 1944 in da je bilo gradivo vedno na voljo zahodnonemškim oblastem. Toda, šele leta 1964 so se pojavili prvi preiskovalci na Poljskem in iskali gradivo v poljskih arhivih. Zdaj, ko se pripravlja zahodno-nemški parlament na vsebinsko glasovanje, ali naj kazniva dejanja umorov iz nacističnega časa konec letošnjega leta zastarajo ali pa naj se zastaralni rok odpravi, se vsebinski del strokovne in politične razprave ne razločuje v bistvenem od tistega, kar so kazenska zakonodaja, interpretacija ustave po ustavnem sodišču in razlage zakonov na vrhovnem sodišču dokaj premočrtno in sistematično ustvarjale v tridesetih letih obstanka Zvezne republike Nemčije. Od vsega začetka zahodnonem-ški zakonodajalci in sodišča niso imeli namena ločevati med izjemnimi zločini v službi nacistične države. Postavili so se na stališče, da je za posamezne storilce olajševalno dejstvo, če so omenjena kazniva dejanja storili s spodbudo nacistične države. V splošnem brezpravju naj bi bila udeležba v izjemno hudih zločinih, ki jih poprej niso poznali, niti si jih zamišljali, s stališča pravnega reda manj vredna obsodbe kot pri tistih storilcih, ki morijo iz lastnih pobud in proti veljavnim normam trenutne pravne ureditve. Sodišča menijo, da je posameznemu storilcu treba dokazati posamezne umore, čeprav je upravi- čena domneva, da je sodeloval v več stotih in tisočih umorih, in to po merilih, ki zdaj veljajo za pregon umorov. V primeru dvoma, celo najmanjšega dvoma, odloči sodišče v korist obtoženega. To humano pravilo kazenskega prava je v spletu okoliščin, ki spremijajo kaznovanje nacističnih zločinov, postalo poglavitni vzrok za množično oproščanje storilcev, čeprav so jih žrtve prepoznale in pričale o ubijalskem stroju, ki so ga vodili. Stališče sodišča je bilo, da je treba vedeti za konkretno žrtev in nato določiti način, kraj in čas njenega umora. Zakonodaja se je postavila na nekaj izhodišč, ki sodijo sicer med pridobitve kazenskega prava na področju človekovih pravic, ki pa v službi omejevanja kaznovanja nacističnih zločincev delujejo prav proti človekovim pravicam in tako njihove posledice daleč presegajo meje ZRN. „Nullum crimen sin lege“ — storilca ni mogoče kazensko preganjati, če dejanje ni bilo kaznivo že takrat, ko je bilo storjeno — je v primeru nacističnih zločinov v najboljšem primeru mogoče imenovati cinični pravni formalizem. Celotna kazenska zakonodaja je izhajala iz tihe postavke, da zločini, ki jih je evropskim narodom pripravila nacistična država med leti 1933—1945 (sistematično iztrebljanje „manjvrednih narodov“, atavistične interpretacije mednarodnega vojnega prava, organiziranje suženjske delovne sile, evtanazija, „Lebensborn“), tedaj, ko so bili storjeni, še niso bili poznani, torej zanje tudi ni bila zagrožena kazen. Načelo je v povezavi z drugim temeljnim načelom o neretroaktivnosti veljave predpisov materialnega kazenskega prava (neveljavnosti za nazaj) in je tako omogočilo celo vrsto olajševalnih interpretacij posameznih zločinov ter prava, ki naj velja za presojo njihovih kaznivih dejanj. Praktično je k omejitvi kazenskega pregona za dejanja iz nacističnega časa prispeval sicer raz- V okviru italijanskih političnih strank se nadaljujejo s polnim ritmom priprave na bližnje predčasne politične volitve ter volitve evropskega parlamenta. Med večjimi strankami je trenutno glavna skrb kandidatnih list, o katerih se bodo v prihodnjih dneh izrekla vsedržavna vodstva teh strank, manjše pa se poleg določevanja svojih kandidatov ukvarjajo tudi z vprašanjem morebitnih zavezništev z drugimi strankami. To je primer tudi Slovenske skupnosti, ki se je za evropske volitve povezala z Union Valdotaine in drugimi manjšinskimi političnimi organizacijami. Prav v soboto je namreč stranka francoske narodnostne skupnosti v Aoste dokončno potrdila sklep, da gre na volitve za evropski parlament skupaj z drugimi etničnimi skupinami in da odkloni sodelovanje z Listo za Trst, s katero se je prvotno pogajala za skupen nastop. Kar zadeva parlamentarne volitve, je Slovenska skupnost navezala stike s Furlanskim gibanjem. Po dolgih pogajanjih se je v soboto sestal deželni svet stranke, da bi sprejel dokončni sklep. Že pred to sejo se je govorilo, da je bil s Furlanskim gibanjem dejansko neuradno že sklenjen sporazum. Slovenska skupnost in Furlansko gibanje naj bi torej nasto- loček med uboji in umori in med „vojnimi zločini“ ter „pomorom narodov“. Vojni zločini naj bi namreč zajeli večino dejanj v pro-tipartizanskem boju in naj bi torej zahtevali manjšo kazensko odgovornost. Voditelj osrednje ustanove za ugotavljanje nacističnih zločinov v Ludwigsburgu — Adalbert Rückerl — na primer še zdaj govori o partizanskem boju na zasedenih ozemljih kot o „mednarodno pravno nezakonitem boju“, na katerega naj bi sicer tudi nemške zasedbene oblasti odgovarjale z ukrepi, ki so „presegali veljavne norme“. Vrsta elementov kaznovalne politike se je odvijala na tej osnovi, tako na primer razlaga pilo pod skupnim volilnim znakom, to je znakom Furlanskega gibanja z lipovo vejico. NOV IZVRŠNI ODBOR SSk Že marca se je sestal pokrajinski svet Slovenske skupnosti v Trstu, da izvoli svoje novo predsedstvo in nov izvršni odbor. Po obširni razpravi pod vodstvom predsednika občnega zbora dr. Teofila Simčiča se je izoblikovalo stališče, po katerem naj se v glavnem ohrani izvršni odbor v dosedanji sestavi, kolikor je tudi zadnji občni zbor potrdil dosedanji pokrajinski svet. Tako je bil skoro soglasno izvoljen novi izvršni odbor v naslednji sestavi: Zorko Harej — politični tajnik, Antek Terčon — podtajnik, za druge odbornike pa Alojz Tul, Bojan Brezigar, Drago Štoka, Aleš Lokar in Marij Maver. Ena glavnih nalog, ki čaka novi izvršni odbor, je spopolnitev mreže sekcij stranke zlasti na področju tržaškega mesta in tako usposobiti stranko, da lahko še v teku tega leta skliče in izpelje občni zbor po delegatskem sistemu in s tem pritegne nove ljudi v stranko. Na isti seji je bilo izvoljeno tudi predsedstvo pokrajinskega sveta in sicer: Rafko Dolhar za predsednika, Boris Gombač za podpredsednika in Nadja Sosič za tajnika. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni: Marij Zahar, Aleksander Mu-žina in Klavdij Zlobec. „umora“ in „uboja“, pri čemer je uboj „ubijanje brez nizkih pobud“ in brez „trpinčenja žrtve“. Uboj je na primer množično streljanje, pri čemer žrtve ne vidijo, kaj se bo z njimi zgodilo. Če so s: morale kopati grob, naj bi bil to „umor“ (psihično trpinčenje). V praktičnem je imelo razločevanje mnogo večji pomen od zgolj teoretičnega ločevanja med različno hudimi kaznivimi dejanji: nacistično „ubijanje“ je bilo uvrščeno, skupaj z uboji „individualnih storilcev“, v kazensko kategorijo do 15 let zapora in je 8. maja 1960 zastarelo, čeprav praktično do tedaj sistematičnega kaznovanja nacističnih zločinov še niso začeli. tednika/ U&meniac - tednika/ komentae - tednika/ kanteniae - tednika/ kotne- KAREL SMOLLE: ./Iliadi obukali Kar je bilo napovedano kot rutinski obisk dunajskih študentov pri Narodnem svetu, se je potem izkazalo le kot dosti več. „Naše" visokošolce — njih delegacijo so sestavljali Sereinik, Paulitsch, Brum-nik, Primosch, Sitter — so pozdravili na sedežu NSKS člani predsedstva s predsednikom Grilcem na čelu. Pogovor je tekel o skoraj vseh naših perečih narodnih problemih in stvarno so se stališča dokaj krila. To pred leti ni bilo vedno tako. Tudi vprašanja medsebojnih odnosov in študentskega življenja so bila pričujoča. Marsikateri novi poudarek s strani štu- dentov smo čuli, nekaj svojih gledanj so nam obrazložili, da jih zdaj bolje razumemo, da je manj nesporazumov, nekaj upravičene kritike na račun rednej-ših stikov in informacij smo izmenjali; vsega tega smo pri NSKS veseli. Obisk je treba oceniti torej vsekakor kot bistven korak naprej. Mimo vseh cenenih pridržkov je treba poudariti, da se moramo brezpogojno priznati k naši študirajoči mladini. Naši mladi na Dunaju, v Gradcu, Salzburgu, Celovcu, ali kjerkoli žive, izhajajo iz naše koroške stvarnosti, so izsledki naše vzgoje na gimnaziji, v naših domovih, slovenskega okolja in družbenopolitičnih dejavnikov na Koroškem in po Avstriji. In ni narobe, če se vključujejo v mednarodne tokove študentskega gibanja, četudi včasih le iz človeku prirojene želje po posnemanju. Že v zgodovini je pri nas poznano dejstvo, da smo Slovenci v intelektualnem razvoju vedno nekoliko pocincali za razvojem drugod; zdi se, da se do danes ni dosti kaj spremenilo. Vendar tudi pri naših študentih gre razvoj naprej. Prehajajo v fazo, ko se spet bolj približujejo, kot sami pravijo, „bazi", recimo narodu, stvarnosti po naših vaseh. Sami so izjavili, da bodo „postavili v bodoče nekaj stvari bolj v ozadje". Četudi niso čisto nedolžni, da ima slovenska javnost zelo enostransko sliko o „naših študentih", jim v zadnjem času le bolj verjamemo resno prizadevanje za „našo skupno stvar", ker se otresajo po sili razmer, pa tudi iz zraslega prepričanja, lastnega dogmatizma, nestrpnosti do drugega mnenja, meto- de prepričevanja z glasnejšim argumentom. Zastopniki študentov so izrazili pripravljenost za sodelovanje — skupno z osrednjimi organizacijami bomo delali na načrtu za gospodarsko srednje izobraževanje, za kulturni krožek Kluba slovenskih študentov na Dunaju je obljubljen obisk pri KKZ in tesnejše sodelovanje na področju kulturnega ustvarjanja, gostovanj. Študentje želijo večjo prisotnost NSKS v klubu, in za ta dosedanji manko smo izključno krivi mi pri Narodnem svetu, pa tudi druge institucije ,naše strani', ki so kar rade stresale glavo nad tem, „kam da je zašla naša mladina". Med organizacijo „mladih" in organizacijo „starih", kot sta KSŠ in NSKS so bili vedno trši spori, morda prav zaradi tega, ker si je mladina pač v prvi vrsti od Narodnega sveta pričakovala alternativ, sprememb in zboljšanja položaja slovenske manjšine. Z veseljem smo vzeli na znanje neodvisnost, nad-strankarstvo kluba, in če smo jih prav razumeli, da želijo ekvidistanco — enako bližino do Narodnega sveta in ZSO, mora ta ekvidistanca do osrednjih slovenskih organizacij biti le nekoliko drugačna kot ekvidistanca denimo do ÖVP, SPÖ ali KPÖ; kajti najbolj pogubna je pač distanca do naše baze, t. j. do slovenskih ljudi. Te pa se moramo vsi enako varovati, mladina in politični funkcionarji. Študentski mladini velja v naprej pohvala za korak stran od besed na pogumno novo pot — dela. In tu se moramo srečati. rrn nož tednik Deset let dela ansambla TAIMS z Opčin Zanimivo in poučno: Seminar koroških učiteljev v Ptuju Skoraj 150 nastopov, 15 nagrad, pokalov in drugih priznanj ter okoli 20 lastnih besedil in melodij: s takim obračunom obhaja desetletnico obstoja narodnozabavni ansambel TAIMS z Opčin, eden najboljših te vrste v vsem zamejstvu. Simpatičnost je prva ocena, ki se porodi človeku, ko pomisli na večere, preživete s temi mladimi posredovalci veselih in mehkih popevk. Spontano, z nasmeškom ponujajo občinstvu pesmi o rožah, planinah, morju, ljubezni; nagajive, nežne, prešerne, sanjave; za vsako srce, za vsako razpoloženje. To so pesmi Avsenika, Burnika, Dovžana, Kovačiča in še drugih mojstrov „lahke glasbe v narodni noši“. Igrajo in pojejo iz duše, tehnično vsako leto popolneje, harmonično zliti v celoto. Pot do tega prijetnega rezultata je bila seveda dolga, kot vse, kar je dobro narejeno. Začelo se je pod krovom Finžgarjevega doma, ki je še zdaj domača baza ansambla TAIMS. Ta se je do leta 1969 najprej imenoval Ansambel mladih Opencev, naslednje leto pa je dobil sedanje ime, po začetnicah prvih članov, ki pa so se kasneje delno izmenjali, a so zaradi tradicije ohranili izvirni naziv. Pobudo za ansambel je dal g. Franc Pohajač, ki vse do danes vsklaja delo te glasbene skupine. Njegov recept je preprost: resnično veselje do glasbe, resno delo in disciplina, sloga, vztrajnost in prijateljstvo. Rezultat je potem uspeh, zadoščenje in priljubljenost. Naj mimogrede spomnimo, da je g. Pohajač ustvaril še druge instrumentalne oziroma vokalne skupine. To so „Galebi“, „Mavrica“, „Zvezde“, „Rdeči nagelj“ in nazadnje zdaj „Otroški zbor“ na Opčinah. Ansambel TAIMS je doslej nastopil že po večini prosvetnih dvo- Konec tedna je obiskala za dva dni večja skupina gimnazije Fran Levstik iz Trsta Koroško. Skupina, ki so jo spremljali štirje profesorji, je v dveh dneh obiskala Klub KDZ, Dom v Tinjah, Djekše, kjer jih je sprejel občinski odbornik Filip Wa-nasch, Globasnico — tu jim je spregovoril in obrazložil funkcijo Zadruge podžupan Janez Hudi in Pa Sele, kjer so se v kratki komemoraciji spomnili 13 obglavljenih Selanov, ki so padli kot žrtve fašizma; tu je spregovoril tudi podžupan Mirko Oraže. V Celovcu so si ogledali tudi Slovensko gimnazijo, kjer jih je sprejel ravnatelj dr. Reginald Vospernik, še isti dan pa tudi Gosposvetsko polje. Ob vojvodskem prestolu so dijaki pripravili recital in v obliki prizora obnovili ustoličenje. V že znani gostoljubni atmosferi Doma v Tinjah so se ran v zamejstvu. Igral je na velikih kulturnih prireditvah in na preprostih ljudskih slavjih, včasih za čisto razvedrilo, nemalokdaj pa tudi iz slovenskega ponosa. Sem sodi nedvomno nastop sredi trga v Uk-vah leta 1976, ko je prišel s pesmijo podpret boj naših rojakov za slovenski šolski pouk. Ansambel TAIMS je igral tudi na prazniku NT. Sem sodi tudi nastop na mednarodni mladinski reviji „La Sca-letta“ v Rimu 1974. Tam je doživel znani incident, ko bi morala biti Kovačičeva pesem „Prinesi mi rože“, ki jo je izvajal, predvajana tudi po televiziji, a je neka „skrivnostna“ ozkost to preprečila. Sledil je celo politični odmev, ko je slovenski svetovalec dr. Štoka v deželni interpelaciji protestiral nad takim početjem. Se dolgo potem so ljudje posebno prisrčno ploskali prav pesmi o rožah in s tem vsemu ansamblu. V desetletnem življenju ansambla ima posebno vlogo Števerjan s svojimi zamejskimi festivali slovenske zabavne glasbe. Od začetka v letu 1971 je bil TAIMS vsakič prisoten in že prvič je prejel kar drugo nagrado. Priznanja vseh vrst so si potem sledila brez prestan-ka, včasih celo po več hkrati, vse do nagrad za najboljše besedilo, za najboljši duet, za najboljšo me'odijo polke, za najboljši zamejski ansambel. Predstavimo končno zdaj člane ansambla. Janez Beličič igra harmoniko, Igor Košuta klarinet, Ed-vald Krevatin trobento, Jožko Terčon spremljevalno kitaro, Peter Filipič bas-kitaro, pojeta pa Nadja Fabris in Boris Košuta, ki sta v duetu marsikdaj pokazala res kakovostno zlitost in leta 1976 dobila v Števerjanu tudi nagrado za najboljši duet. gimnazijci iz Trsta srečali z dijaki Slovenske gimnazije. Oder mladje, KDZ, Oder lutke KDZ ter skupina iz Trsta so pripravili kulturni program, kjer je ena stran predstavila bogato kulturno ustvarjanje Trsta, koroški Slovenci pa so gostom pokazali živ mladinski oder, ki se je začel razvijati na Koroškem. Že na poti domov so se ustavili v galeriji Gorše. Prisrčen sprejem pa so dijakom napravile šolske sestre v Šentjakobu. Tu so se organizatorji tudi poslovili od svojih gostov, ki so dobili v dveh dneh del podobe naše realnosti. Spremljevalci in dijaki so si želeli ob slovesu več takih srečanj in se posebej zahvalili tajniku KKZ Nužeju Tolmajerju, ki je bil odgovoren za brezhibno organizacijo dvodnevnega potovanja. Že vrsto let, letos je bilo desetič, prireja Učiteljska sekcija Zveze slovenskih izobražencev v SR Sloveniji počitniške seminarje za učitelje dvojezičnih šol na Koroškem. Letošnji seminar je bil v velikonočnih počitnicah v Ptuju. Udeleženci so se zbrali v tem čudovitem starodavnem mestu v panonskem delu Slovenije na cvetno nedeljo. V ponedeljek, 10. in v torek, 11. aprila, so bila na sporedu strokovna predavanja, hospita-cije v osnovnih šolah, ogled zanimivosti mesta Ptuja in okolice ter srečanje z domačini. V sredo zjutraj pa so se udeleženci poslovili od gostoljubnih štajerskih rojakov in se podali na svoje domove. Strokovna predavanja so bila namenjena nekaterim področjem slovenskega pouka (fonetika, skladnja, osnovni pouk s sodobnimi, slikanicam podobnimi učbeniki), udeleženci pa so čuli tudi razne zanimive podatke o pisateljih, pesnikih in znastvenikih, rojenih v okolici Ptuja (npr. Stanko Vraz, Fran Miklošič, Ksaver Meško, Anton Ingolič, Ivan Potrč, Ivan Kreft i. dr.). Vsekakor področja, ki so zbudila močno zanimanje; prav posebej je treba tu omeniti predstavitev novega, še „mokrega“ učbenika za osnovni pouk. Pri ogledu okolice so se udeleženci seznanili s Tovarno glinice Že drugič v teku enega meseca je imela naša dijaška mladina priložnost, da se iz kompetentnih ust seznani z razmerami v koncentracijskih taboriščih tretjega rajha; 29. marca je višješolcem govoril znani publicist in predavatelj Hermann Langbein, ta teden pa je o svojih doživljajih v Auschwitzu pripovedovala gospa ddr. Ella Lin-gens. Čeprav je že domala dva meseca od tega, kar smo na televiziji gledali serijski film „Holocaust“, ki je dal pobudo za to vrsto predavanj, pa je vendar tematika vedno aktualna in informacija današnje mladine o dogajanjih v nacistični dobi slej ko prej prepotrebna, je poudaril ravnatelj dr. Vospernik v svojih pozdravnih besedah. Demonstracije, ki jih je doživel Braunau ob zadnjem Hitlerjevem rojstnem dnevu, so dosti zgovorno opozorilo. Gospa Lingens, ki je bila pred svojo poroko jugoslovanska državljanka, je doživela Auschwitz kot nežidovska zdravnica in je s tem avtomatično imela privilegiran položaj. Pa čeprav ni vseh grozot doživela na lastnem telesu, je vendar vsa nečloveška dogajanja duševno občutila morda bolj celovito kot marsikateri od prizadetih, ki ga je kaj kmalu rešila smrt vsega trpljenja. Gospa Lingens je svoja doživetja opisala bolj osebno in ravno s tem čustveno zelo močno nagovorila mlade poslušalce. V KZ je prišla zaradi tega, ker je svojim židovskim znancem in prijateljem pomagala, da bi se rešili nacističnih preganjanj. Kako nevarna je bila nova ideologija, pa so v vrstah socialistične srednješolske mladine, kjer je bila včlanjena, spoznali že v času, ko so številni starejši politiki še mislili, da bo nacizem ravno tako hitro spet izginil kakor je prišel, podobno kot cirkus, ki se pojavi v kakem mestu, zbudi veliko pozornost in čez nekaj dni spet odpotuje brez vidnih sledov. Potem ko so nemške čete vkorakale v Avstrijo, pa so spregledali tudi op- in aluminija (TGA) v Kidričevem, največjim industrijskim obratom v pretežno poljedelski ptujski občini, videli pa so tudi prekrasno Marijino božjo pot na Ptujski gori (nekoč Milostna gora in Črna gora, po mnenju umetnostnega zgodovinarja pokojnega Frana Steleta naj'epši gotski spomenik na Slovenskem), ki jo zdaj obnavljajo. Ptujska gora je znana predvsem po reliefu Marije zaščitnice. Vožnja po obronkih vinorodnih Haloz je bila izredno slikovita, zlasti pa so udeleženci tudi spoznali, kake probleme, predvsem gospodarske, je treba reševati. Čudovit razgled po okolici se je odprl z Borla ob Dravi, gradu, ki so ga spremenili v gostinski obrat. Ptuj, staro rimsko mesto (Poeto-vio), ki ga prvič omenja rimski zgodovinar Tacit, ko opisuje dogodke leta 69 po Kr. (leta 1969 so Ptujčani praznovali 1900-letnico svojega mesta), je v celoti zavarovan kot mesto muzej (razen Ptuja v Sloveniji še Škofja Loka in Piran). Zemlja skriva še številne neznane arheološke zaklade, ki jih vedno spet odkrivajo pri raznih izkopavanjih in zemeljskih delih (npr. za zidavo novih poslopij). Posebna, edinstvena zanimivost pa so trije mitreji v neposredni bližini mesta samega. Mitreji so bili svetišča staroperzijskega boga Mitra (pri- timisti, kajti čez noč so zginili številni znanci in nihče ni mogel povedati, kam so odšli. Novi oblastniki pa so vse svoje akcije izpeljali zelo previdno in čimbolj tajno, tako da ljudje v redka poročila o resničnem dogajanju sploh niso hoteli verovati. Predavateljica je med drugim prikazala, kako se je ob vseh patetičnih frazah in psevdoznanstve-nih rasističnih fantazijah režala gola požrešnost, če so nacisti za dosti visoke cene Židom omogočili beg a'i če so nadzorni organi v taboriščih imeli v glavnem to skrb, kako bodo čim več privatne imo-vine internirancev spravili v svoj žep. Pretresljivo je bilo, kako je opisala zdravstvene in higienske razmere, muke, ki jih je povzročila pegavica, žrtve, ki jih je zahtevala. Kdo se ne bo zgrozil, če sliši, da so ponoči prišle podgane in nagrizle noge onemoglih ujetnic! Koga ne pretrese, če mu živa priča pripoveduje o nakopičenih truplih, ki dan na dan pred blokom čakajo na transport! Kdo ne osupne, če mu zdravnica opisuje svojo dilemo, ko vidi toliko trpljenja in ne more pomagati. In kdo ne občuti vso težo brezupne situacije, če nekdo, ki je vse to doživel, spodoba dobrega in zmage nad slabim), ki so ga rimski vojaki močno častili. Mitra jim je bil odrešenik, zmagovalec nad zlom; čaščenje Mitra je bilo več stoletij ostra konkurenca krščanstvu. Zelo zanimiv je bil tudi pogovor s predstavniki ptujske občine, ki so nazorno razložili položaj in probleme občine, ki je še danes pretežno poljedelska. Največji industrijski obrat je TGA Kidričevo, s prispevki delavcev, ki delajo v tujini, pa so postavili na robu Haloz (v bližini Borla) sodoben industrijski obrat in tako ustvarili precej novih delovnih mest v domačem kraju. Omeniti je treba tudi ogled ptujskega gradu, kjer hranijo bogastvo dragocenih gobelinov (stenskih preprog), slik in drugih predmetov, pa tudi muzej o dogodkih med leti 1941 in 1945 je tam (NOB, predvojna rovarjenja in grozodejstva nacistov, zatiranje zavednih Slovencev, izseljevanje in ubijanje). Pri zaključnem srečanju se je zahvalil ravnatelj Mirko Srienc vsem, ki so omogočili ta seminar, zlasti gospema Markičevi in Poljan-škovi od Zavoda za izobraževanje, za ves trud in prizadevanje. Izpovedal pa je tudi željo, da bi naslednje srečanje uspelo prav tako dobro kot letošnje. prizna, da se je tudi tega navadil! Ljudje, ki so vse to videli skozi mesece in leta, so verjetno samo na ta način duševno mogli prestati to v nebo vpijočo grozo. Na vprašanje, kako je še danes možna nacistična miselnost, ko vendar vemo za vse te zločine, je dr. Lingens menila, da se je v Avstriji dolgo časa prakticirala zgrešena taktika. Obe veliki stranki sta skušali zamolčati dogajanja v taboriščih in sta snubili od leta 1949 naprej volilce iz vrst deklariranih nacistov. Res je, da neonacističnih privržencev številčno ne smemo precenjevati, res pa je tudi, da ne smemo molčati o tem, kar je bilo, kajti tudi „Endlösung“ niso nacisti iznašli leta 1942, pač pa se je najavljala že dolgo prej z antisemitsko gonjo, s prepovedjo dela, z deiožiranji in podobnimi ukrepi. Zato so taka predavanja pred mladino prepotrebna. Naši dijaki so tudi tokrat sledili z izrednim zanimanjem, čeprav za nacizem, kot je ugotovila predavate'jica, gotovo niso sprejemljivi. Zanimivo pa bi bilo vedeti, koliko drugih šol, zlasti na Koroškem, se poslužuje teh možnosti. jazz Tržaški obisk na Koroškem Predavanje na gimnaziji;: Preživela je Auschwitz Msma fcatca BILČOVS: IZVOLILI SMO ZUPANA! Prva občinska seja na veliki četrtek se prav gotovo ni razlikovala od vseh drugih, ki so bile ali še bodo na Koroškem. Toda, marsikateri pozorni opazovalec je mogel ugotoviti dve značilni točki, ki sta dali poseben pečat temu prvemu zasedanju novoizvoljenega občinskega parlamenta: 1. po dolgih 25 letih politične odsotnosti samostojne kandidature so Bilčovščani ponovno zastopani z mandatarji Enotne liste; 2. prvi kandidat EL Miha Einspieler, ki je vodil volilni postopek, je prodrl v sterilno enojezično „Amtssprache“ s svojo dvojezično izjavo, v kateri je čestital novoizvoljenemu županu Han-ziju Ogrisu tudi v slovenščini — brezdvomno zgodovinski dogodek za bilčovsko občino! Več napetosti kot pri izvolitvi župana so si marsikateri obetali od volitev oziroma sestavljanja posameznih odborov. Da bo novi bil-čovski župan zopet Hanzi Ogris, to so nam že zažvrgoleli vrabci v minuli neusmiljeni zimi. In res: Z izbojevano absolutno večino si je SPÖ mogla zasigurati županovo mesto tudi v prihodnjih šestih letih. Kot zmagovalec pri občinskih volitvah je SPÖ mogla obdržati svojo premoč tudi v vseh ostalih gremijih: v vseh referatih (kontrola, agrar, gradba in razsodni) je vztrajala pri absolutni večini ter zasedla tudi vsa ključna mesta. Edini izjemi: predsednika nadzornega odbora je morala po AGO odstopiti Enotni listi, predsednika agrarnega odbora pa je prostovoljno odstopila ÖVP. Da je tako zadržanje le demokratični minimum, je na dlani, saj bi ob upoštevanju dejanskega mandatnega razmerja v občinski hiši (8:5:2) lahko še bolj dokazala svojo demokratičnost s tem, da bi marsikatero mesto v odborih ponudila tudi EL (saj pod istimi pogoji, kot v pogajanjih z ÖVP, ki je ponudbo zavrnila). Kljub temu pa sta odbornika EL dokazala svojo politično zanesljivost ter pripravljenost k sodelovanju z brezpogojnim glasovanjem za Ogrisa. Če torej ob taki politični realnosti analiziramo izid občinskih volitev, potem odpira samostojni nastop v marsičem nove in zanimive poglede na politični razvoj v Bilčovsu: 1. S samostojnim nastopom je po 25-letnem dualističnem režimu (SPÖ in Gemeindeliste) in političnem uspavanju prisotna tudi tretja sila v občinski hiši; 2. EL je v vsakem oziru mogla doseči svoj volilni cilj: s serioz-nimi kandidati ter široko volilno platformo je mogla mobilizirati veliki del tistih treznih volilcev v ÖVP in SPÖ, ki iščejo še boljše in odločnejše zastopstvo izven trdicio-nalnih strank. 3. neuspešno taktiranje ÖVP v občinski sobi ter trenutna personalna kriza je povzročilo mnogo problemov za to stranko; 4. močan angažma v gospodarskih in kulturnih vprašanjih ter odločni boj za priznanje dvojezičnosti v javnem življenju bo sicer adut mandatarjev EL, hkrati pa tudi moralna obveznost za vsakega mandatarja ostalih dveh strank, da brezpogojno podpirajo prizadevanja EL za enakopravnost ter boljše razumevanje med prebivalci bilčovske občine! Opazovalec SPOROČILO UREDNIŠTVA MLADJA Da ugodimo prošnji nekaterih, podaljšujemo rok pri „Razpisu nagrad“, objavljenem v mladju 32 in 33, do 15. junija 1979. Kdor se še želi udeležiti razpisanega natečaja, to še lahko stori do omenjenega datuma. Uredništvo ■ naš tedniki i Globasnica: kvalitetno odrsko presenečenje Naši podeželski odri nas vedno spet presenečajo z zahtevnimi komadi. Nekaj let je bil opazovati na odrskem sektorju gotov zastoj, v zadnjem času pa je vedno več skupin, ki se lotevajo zahtevnejših odrskih uprizoritev. Ena teh je „Kastelka“ Vladimirja Levstika, ki so jo globasniški člani SKD Globasnica postavili na začetek kulturnega festivala, ki teče ta teden. Kastelka je zgodba matere, ki vloži vso svojo energijo v njene tri sinove, ki ob čakanju na njihovo prihodnost postaja vedno trdnejša, njene lepe sanje pa poruši vojna, ki ji vzame prva dva sinova, zadnji pa se komaj reši smrti. Ob teh udarcih mati skoraj zblazni, pred samomorom jo reši le zaročenka prvega sina, Jela (Anka Gregorič). Igra pa je tudi strastna odpoved vojni, ki deli sinove na „naše“ in „one“ — tako Kastelka (Ema Hudi). Že po svoji zgradbi je igra ženska igra, z glavno osebo stoji in pade inscenacija. Kot zgleda je društvo dobilo najboljšo osebo za to vlogo, Emo Hudi, ki zahtevni vlogi ni bila le kos, ampak je od začetka do konca privezala gledalce nase. Če je ne bi bilo, bi bilo treba take igralke poiskati. Njej in Anki Gregorič v vlogi Jele gredo največje zasluge za uspeh, vseskozi solidni so Fric Hrast kot sosed Galijot, Kastelkini sinovi Jo- DOB — CELOVEC Pravičen orožnik umrl Umrl je priljubljeni orožnik inšpektor Johann Kulterer. Pogreba v Celovcu se je udeležilo veliko število bivših „sosedov“ iz Doba kakor tudi veliko njegovih sorodnikov in znancev iz fare Pokrče, od koder je bil rajni doma. Pogrebni sprevod je vodil pliberški mestni župnik Kulmež, ki je rajnemu v bolnici podelil sv. maziljenje. Opravil je vse molitve v obeh deželnih jezikih. Asistirala sta mu župnik iz Pokrč Silan in mestni župnik iz Welzenegga Weis, v čigar fari je rajni kot upokojenec stanoval s svojo družino. — V imenu orožniškega poveljstva se je od njega poslovil okrajni inšpektor Josef Kraiger iz Velikovca. Naprošen je bil tudi bivši blaški župan Mirko Kumer, da je v obeh deželnih jezikih vzel slovo od pravičnega orožnika. Povedal je sledeče: „Poverjena mi je bila žalostna naloga, da kot nekdanji župan in član slovenske narodne skupine izrečem bivšemu načelniku orožniške postaje v Dobu v občini Blato nekaj besed v obeh deželnih jezikih. Prišel je k nam leta 1949. Kmalu je našel kontakt s prebivalstvom. Ni bil strašni žandarm, temveč videli so v njem svojega zaščitnika. Poznal je trdo delo kmetov in v svojem prostem času rad pomagal pri sosedih. Obvladal je slovenski jezik in ga uporabljal v ustnem uradnem občevanju s prebivalstvom. Ni čakal, preden je prišel Nevoletov odlok, temveč je govoril slovensko vsakokrat, kadar je čutil, da se je njegov pogovorni partner znal slovensko — v materinem jeziku — bolje izražati. Bil je uradnik, pravičen v narodnostnih zadevah ter je jemal člen 7 državne pogodbe resno. Tako je mnogo pomagal k dobremu sožitju obeh narodov v deželi. Pri borbi zoper mladostno kriminaliteto je deloval predvsem kot vzgojitelj. Ne brezpogojna kazen, temveč vzgojni opomin po županu je bila zanj pot k poboljšanju mladega delikventa. Še danes so mu, sedaj že odrasli otroci, tako kot starši hvaležni za tedanje delovanje. Dragi gospod okrajni inšpektor! Po 24 letih našega sodelovanja in sožitja si stopil v zasluženi pokoj. Ohranili Te bomo v hvaležnem spominu. Bil si nam pravičen orožnik, ki si videl v nas svojega sočloveka in enakopravnega državljana. Želimo, da bi prejel pri Bogu tudi za to razumevanje pravično plačilo. In pa, da bi našel v mladi generaciji orožnikov dovolj pravičnih posnemalcev, da ne bodo več potrebne obtožbe po paragrafu 111 kazenskega zakonika. Počivaj v miru!" Ob grobu so mu zapeli občutene pesmi pevci iz Annabichlna in zaigrala orožniška godba pesem o dobrem tovarišu in ob koncu še koroško domovinsko pesem. Pogreb je bil spodobno slovesen in je po svoji dvojezičnosti našel priznanje pri mnogih udeležencih. Sin rajnega je znani dr. Hubert Kulterer, ki je napisal doktorsko delo o domačih imenih kmečkih domačij v Podjuni. ČESTITAMO! Te dni je srečal Abrahama živi-nozdravnik dr. Marko Dumpelnik iz Pliberka. Jubilant, ki je nastavljen pri koroški deželni vladi, je bil leta podpredsednik in odbornik Narodnega sveta koroških Slovencev. Številnim čestitkam se pridružuje tudi NSKS in NT. RAZSTAVA OTROŠKIH KNJIG IN SLIKANIC Prireditelj: KPD „Planina“ v Selah Kraj: Farna dvorana v Selah Čas: nede'ja, 29. 4. 1979, od 8.00 do 12.00 ža (Mirko Smrečnik), Tone (Hubert Božič), Janez (Janez Perč), obe dekli (Pepca Jenšač in Anica Po-ralevič). Plaho, a nič manj prisrčno poda vlogo Zinke Bernardka Markič. V stranskih vlogah nastopajo še Franc Markitz, Karl Perč in Marko Gregorič. Ker se dogajanje vrši le v eni sceni, so premore premostili z glasbenimi vložki (Janez Petjak), ki še pospešuje koncentracijo gledalcev. Z osvetljavo (Jožko Igerc) so celota, za katero je skrbela režiserka Zofija Volan-šek. Zofija Volanšek, ki jo je na prošnjo KKZ posredovala ZKO Ravne, si je v kratkem času (z vajami so začeli začetek marca) delala poseben trud tudi z jezikom. Mogoče je ona našla pravi recept, Ema Hudlova bi lahko služila za zgled vsem tistim, ki jim dela jezik naših odrov odkrite preglavice; njen jezik pa je odpoved vsem tistim, ki bi radi nekritično postavili na naše odre jezik ljubljanskega gledališča. Ne samo zaradi res uspele prireditve, ampak tudi iz tega vzroka bi bilo želeti, da igro ponovijo še drugod. B. S. PROSLAVA 70-LETNICE SŠD ki bo v nedeljo, 29. 4. 1979, ob 14.30 pri Voglu v Šentprimožu. V slavnostnem sporedu sodelujejo: Skupina iz dijaškega doma SŠD z recitalom in pevskim nastopom Tamburaška skupina SPD „Zarja“ iz Železne Kaple Mešani pevski zbor SPD „Danica“ iz Šentvida v Podjuni „KNJIGA — OTROKOV PRIJATELJ“ Prireditelj: KPD „Planina“ v Selah Kraj: Farna dvorana v Selah Cas: ponedeljek, 30. 4. 1979, ob 19.30 Vodi: Herman Kelih Katoliška mladina prireja na vnebohod, 24. 5. 1979 OTROŠKI DAN v Šmarjeti v Rožu. Pozivamo vse, ki imajo otroške zbore in skupine, da se udeležijo tega otroškega praznika. Skupine, ki hočejo sodelovati, se morajo javiti najkasneje do 30. 4. pri Katoliški mladini, Viktringer Ring 26, tel. 0 42 22/72 4 83. Tam lahko dobite vse nadaljnje informacije in navodila. Pokrajinsko vodstvo KM e' i w Režija: Adrijan Rustja v so bo to, 5. maja 1979, ob 20.00 uri v farni dvorani v Šmihelu pri Pliberku. Gostuje: Beneško gledališče iz Benečije. Po predstavi bo nastopil mešani pevski zbor “REČAN“ iz Benečije, številna udeležba bo za naše rojake iz Benečije najlepša dobrodošlica!! IZLET NA MADŽARSKO Zveza koroških partizanov vabi na 3-dnevni izlet na Madžarsko, od petka, 11., do nedelje, 13. maja 1979. V okviru izleta si bomo ogledali znamenito Blatno jezero (Balaton), posebnosti in lepote glavnega mesta Budimpešte ter še druge zanimivosti te lepe in privlačne dežele. Cena izleta na osebo bo znašala 1500 šilingov. Prijave pošljite najkasneje do 30. aprila 1979 na naslov: Zveza koroških partizanov, Spitalgasse 12/111, 9020 Celovec; tel.: (0 42 22) 85 2 35. Število prijav je omejeno. Izlet bo z avtobusom. SLOVENSKI OKTET iz Ljubljane bo spet gostoval na Koroškem in priredil koncerte v petek, 27. 4. 1979, v Pliberku Cas: Dvorana Schwarzl, ob 20. uri v soboto, 28. 4. 1979, v Škocijanu Cas: Farna dvorana, ob 20. uri v nedeljo, 29. 4. 1979, v Kotmari vasi in na Brnci Cas: Ljudska šola, ob 14.30 in ob 20. uri v Kulturnem domu na Brnci Ljubitelji pesmi in prijatelji SLOVENSKEGA OKTETA prisrčno vabljeni! Slovenska prosvetna zveza in krajevna prosvetna društva SPD „Radiše“ na Radišah vabi na OTVORITEV KULTURNEGA DOMA NA RADIŠAH v nedeljo, 20. maja 1979 Spored: 10.00 Budnica (godba na pihala) 10.30 Sv. maša, blagoslovitev 11.30 Opoldanski piknik (zabavna glasba, jedi na žaru) 13.30 Igra godba na pihala 14.00 Otvoritvena slovesnost 16.00 Vrtna veselica s plesom Pridite, da skupno preživimo ta pomladni dan na sončnih Radišah! Odbor Vabimo na prireditev ob „LETU OTROKA“ Prireditelj: Študirajoča mladina Kraj: dvorana Marijanišča (Rudolfsbahngürtel 2, Celovec) Cas: sobota, 5. 5. 1979, ob 14. uri Spored: 1. Glasbene točke (citre, harmonika, tamburice) 2. „Magdina žrtev“ — igra iz dijaškega življenja v petih slikah Organizatorji 7. ku'turnega tedna v Globasnici so sklenili, da bodo darovali denar, ki se bo nabral za vstopnino pri Kulturnem tednu, za ŽRTVE POTRESA V JUGOSLAVIJI. Športno društvo Šentjanž vabi na PLES ki bo v soboto, 28. 4. 1979, ob 20. uri pri Tischlerju v Šentjanžu. Slovensko šolsko društvo (SŠD) vabi na OTVORITEV DVOJEZIČNEGA OTROŠKEGA VRTCA v Šentprimožu v Podjuni ki bo v nedeljo, 29. 4. 1979, ob 10. uri. V kulturnem sporedu nastopajo: Slovenski oktet Skupina otrok iz otroškega vrtca Mešani in otroški zbor SPD „Danica“ iz Šentvida v Podjuni Otroški zbor SPD „Vinko Poljanec“ iz Škocijana Združeni mešani zbor SPD „Trta“ iz Zitare vasi in SPD „Vinko Poljanec“ iz Škocijana ČESTITAMO! Za sina, ki so ga krstili na ime David, se je povečala učiteljska družina Rezi in direktor Urh Kassl v Šentjakobu v Rožu. NT čestita! M I Inaš tedniki ■ Lutkarji ponovno razveselili otroke KOROŠK! DOGODKI ZADNJEGA TEDNA V SLIKAH: Globaški kulturni festival je nudil kakovostno igro. Na sliki zgoraj igralci. — Oder lutke Koroške dijaške zveze ima za sabo zopet nekaj uspešnih nastopov in gostovanj Sele: izvolitev župana Po kratki tehnični pavzi so lutkarji Koroške dijaške zveze zopet prijeli za delo. Prvi predstavi sta bili dne 5. 4. 1979 v Vogrčah in v Žvabeku. Množica navdušenih otrok je potrdila vedno večje zanimanje za lutkovne predstave. Nadaljnja pot je peljala lutkarje na cvetno nedeljo, dne 8. 4. 1979, v Sele in v Šentprimož. Tudi to gostovanje je dalo lutkarjem zagotovilo, da dejavnost na področju lutkarstva in s tem pogojena dela lutkarjev niso zaman. Predstavi sta jim dali slutiti, da otrok nujno potrebuje lutkovne aktivnosti. Dne 21. aprila 1979 pa so se lutkarji odpravili na Obirsko in v Globasnico. Napolnjeni prostori, nasmejani in zadovoljni obrazi otrok so tudi ob tej priložnosti pokazali, da igra lutka pomembno vlogo v razvoju otrokove dejavnosti. V Globasnici je v okviru „Knjiga — otrokov prijatelj“ bila otvorjena razstava slikanic. Predstavi sta hkrati bili v neki BIVŠI ŽUPAN V GALICIJI ZDAJ ČASTNI OBČAN Poleg znanega slikarja — umetnika Wernerja Berga — ima občina zdaj še drugega častnega občana, Josefa Kraigerja, ki je kot župan vodil občino skozi več mandatnih obdobij — do letošnjih občinskih volitev, po katerih je iz starostnih razlogov vzel slovo od občinskih Poslov. Podelitev častnega občan-stva njemu je občinski svet sklenil na svoji seji prejšnji četrtek, ko mu je tudi še odobril odpravnino v znesku 108.906.— šilingov, ki mu pristaja po zakonu. Na tej seji bi morali pravzaprav obravnavati tudi dva predloga Enotne liste (EL), ki predvidevata postavitev častne deske s podatki in slikami vseh bivših županov ga-liške občine in za kraj Borovnica bazen za gasilsko vodo, kar bi pomenilo osnovni varstveni ukrep proti morebitnim požarom. A župan Wutte (ÖVP) teh predlogov na tej seji še ni dal na dnevni red, češ da ni dosti časa na razpolago. Le da je ta trditev nekoliko nerazumljiva, saj je bila občinska seja Po eni uri itak že pri kraju. Vsekakor je mandatar EL Jože Urank 'zrazil upanje, da bosta prišla Predloga v obravnavo pri prihodnji seji. Urank bo odslej zastopal EL tubi v kmetijskem odboru občine, ki s° ga izvolili na četrtkovi seji. meri tudi generalka za predstavo v lutkovnem gledališču v Mariboru. Lutkarji KDZ so bili po predstavi v Globasnici gostje lutkarjev iz Kamnice pri Mariboru, ki jih povezujejo prijateljski stiki. Sprejem v obliki družabnega večera pod organizacijo ZKO Maribor, lutkarjev iz Kamnice in našega režiserja in prijatelja Tineta Varla in žene Brede, je dal priložnost za razgovor in nadaljnje načrtovanje na področju lutkarstva. V nedeljo, 22. 4. 1979, je bila na programu predstava v Lutkovnem gledališču. Lutkarji KDZ so bili postavljeni pred izkušeno publiko, če pomislimo, da so otroci tega Krog tistih, ki se zavedajo važnosti dobre vzgoje ter „šolanja“ vzgojiteljev, se stalno veča. Tudi v Bilčovsu je veliko staršev — posebno takih, ki so še mlado poročeni —, ki se živahno zanimajo za nova spoznanja na vzgojnem področju. Zgovoren dokaz za to je izredno zanimanje za vzgojno-izo-braževalne prireditve, aktivno sodelovanje pri tako imenovanih družinskih krožkih ter pogosti pogovori oziroma izmenjavanje izkušenj med vzgojitelji. Tokrat so v sodelovanju s Katoliško prosveto pripravili pri Miklavžu v Bilčovsu večerni seminar na temo „Comics — kaj lahko nudijo“, ki ga je oblikoval prof. dr. Robert Saxer, priznana avtoriteta na področju javnih občil in medijski kritiki. Društveni referent za izobraževanje Herbert Seher, je s svojimi pozdravnimi besedami opozoril na tehtne razloge za priredbo tega večera kot: leto otroka, serijo v TV „Knjiga — otrokov prijatelj“, seminar za starše in otroke v okviru 4. Božanskega izobraževalnega tedna ter dejstvo, da je dr. Saxer bistveno sooblikoval TV-oddaje v okviru vzgojnega seminarja ORF-a. Kar uvodoma je referent ugotovil, da nemoč, ki jo čutijo starši ob tem mediju, izvira predvsem iz ne-poznanja. Zato skušajo starši preprečiti to, kar otroci radi berejo, čeravno s tem problemov ne morejo uspešno reševati. Nastajajo tipične posledice, kot: otroci berejo comics skrivaj, odrasli se kregajo nad comics, učitelji negativno ocenjujejo to kulturo itd. Zato okraja redno konfrontirani s profesionalnimi lutkovnimi predstavami. Vendar so bili v stanu, publiko vsaj deloma navdušiti za ponujeno igrico. Po predstavi so bili lutkarji gostje lutkovnega gledališča Maribor. Gostovanje v Mariboru je zasi-guralo nadaljnje sodelovanje z lutkarji iz Kamnice kot tudi lutkovnim gledališčem Maribor. To je za lutkovno aktivnost na Koroškem življenjsko potrebno. S tem zagotovilom so se lutkarji s še večjim elanom vrnili na Koroško, kjer jih upravičeno čakajo oropani in lačni otroci, kar se tiče aktivnosti na področju lutkarstva. imajo otroci, ki berejo comics, slabo vest. Kajti starši ter vzgojitelji stalno ponavljajo nestrokovne pavšalne ocene. Dr. Saxer je sicer moral priznati, da so prav tako imenovani komerc-comics (Fix-Foxi itd.) v bistvu problematični, ker producenti stremijo po maksimalnem dobičku in se ne ozirajo na kvaliteto slik ter teksta. Zato je on tembolj odločno zagovarjal pedagoško dragocene comics, in to utemeljil tudi s strokovno analizo na podlagi številnih primerov. Privlačnost comics za otroke in odrasle (!) je predavatelj skušal orisati takole: 1. vsak človek si rad ogleduje slike ter risbe (odrasli berejo ilustrirane „revije“, mladina „bravo“); 2. slike so enostavne in prikazujejo le bistvene stvari; slike pripovedujejo; 3. slike so polne življenja in razgibanosti; kar posebno zanima mestnega otroka. To moteno razmerje med comics ter vzgojitelji bomo mogli spremeniti le tedaj, ko bodo vsi vzgojitelji pripravljeni stvarno ravnati s comics ter jih ocenjevati. Šele tedaj bomo mogli spoznati, koliko comics lahko prispevajo k pospeševanju sposobnosti ter nadarjenosti otroka. Po tem večeru je to mogel že priznati marsikateri oče ali mati; zanimiva diskusija je to zgovorno dokazala... „Dopust ’79“ je bil uspeh: 13.150 obiskovalcev Prezident celovškega sejma in podžupan Walter Dermuth je poudaril na tiskovni konferenci k zaključku „DOPUST 79“, da so z izidom zadovoljni. Vendar morejo še v oddelkih prosti čas in šport razširiti prireditve. Med drugim je Koroška edina, ki ima tudi avto-re-vijo, na kateri so predstavili avte, katere smo prej le poznali iz reportaž časopisov. „Dopusta 79“ se je udeležilo 165 obratov iz 17 dežel. Razstavljalci so bili s svojim uspehom zadovoljni. Medtem ko so nekateri ugotovili, da poslovni zaključki na sejmu niso krili stroškov, so drugi bili z dohodki navdušeni. Posebno oddelki oprema za prosti čas, čolni in športni izdelki so našli pri obiskovalcih veliko zanimanje. Najboljši prikaz za uspeh sejma „Dopust 79“ v Celovcu pa je bilo žrebanje. Majhna Danijela iz otroške vasi SOS-Moosburg je izžrebala od 5300 oddanih razpisov 16 nagrad, katere so prišle iz cele Avstrije in Jugoslavije. 1. nagrado je dobil Hans Mar-hold iz Štajerske (čoln), 2. nagrada je šla h Gabrijeli Hörnler v Ferndorf (teniški šopar), 3. nagrada pa v Lienz h Katrci Geiger (en teden dopusta na kmetiji). Pri petkovih volitvah za župana v Selah je odpadlo na kandidata SPÖ, Hribernik, 7 glasov, 4 jih je združil Mirko Oraže, ki bo v Selah ostal tudi naprej podžupan. To pomeni, da je en mandatar EL dal svoj glas Hriberniku, ki ima v Selah izrazito ponemčevalno funkcijo. Ni zdaj naša naloga, da iščemo „krivca“, treba se je spoprijaz-niti z dejstvom. EL je demokratična lista, ki ne grozi in narekuje, vsak njen mandatar odloča po svoji vesti in nalogi volilcev. Vprašanje pa je, ali lahko dotični mandatar Letos so si organizatorji akcije „Zweisprachig ist besser“ izmislili novo „podlago“, na kateri širijo svoje geslo in s tem vabijo k prijavam za dvojezični pouk. Natisnili so svoje geslo, ki ga po malem že pozna vsak prebivalec južne Koroške, na lične torbice iz jute. Prve izvode teh torbic je vodja SIC-a, Franc Kattnig, ki sodeluje pri tej akciji že od vsega začetka, izročil voditeljici tretjega dvojezičnega otroškega vrtca Simoni Pörtsch, da jih podari staršem otrok, ki obiskujejo ta vrtec v Šent-primožu v Podjuni. Medtem ko naš prvi dvojezični otroški vrtec v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu dela že dolga de- svojstveno odločitev zagovarja pred svojimi volilci. EL stavlja v prihodnji dobi predsednika kontrolnega odbora (Marjan Olip), v agrarni komisiji zastopata EL Hanzi Roblek in Franci Roblek. Na zaključku seje je spregovoril v slovenščini še frakcijski vodja EL Franc Roblek. Potrdil je pripravljenost EL, da bo delala še naprej v prid vseh občanov in nadaljevala svoje uspešne iniciative. „Vprašanje je, ali bodo socialisti tako demokratični, da bodo upoštevali mnenje EL,“ je zaključil Franci Roblek. setletja in so nabrali v Celovcu že prve izkušnje, bodo v Šentprimožu v Podjuni v nedeljo odprli vrtec, ki je bil ustanovljen po isti ideji kot celovški, to je, da je skupen. DEMONSTRACIJA PROTI ANR Štirideset organizacij iz vse Avstrije poziva v petek, 27. 4. 1979, na mogočno demonstracijo proti pojavu neofašizma v Avstriji, ki se eskalira predvsem v kandidaturi nemškonacionalne in fašistične „Aktion neue Rechte“ (ANR), ki odkrito poziva k boju proti Judom. Tako pišejo v njihovem centralnem časopisu, da je bilo v drugi svetovni vojni uničenih samo 200 tisoč Judov, njihov boj pa se ne ozira samo proti našim židovskim sodržavljanom, ampak precej tudi proti v Avstriji živečim manjšinam. Avstrijska visokošolska zveza, ki združuje vse študente Avstrije, je sprožila iniciativo za demonstracijo, kateri so se pridružile vse antifašistične organizacije znotraj ÖVP, SPÖ in KPÖ, dalje NSKS, ZSO ter Klub slov. obč. odbornikov. Modični, lepa oblika, najboljša prilega, zelo poceni, to so prave prednosti Naši novi ČEVLJEV POLETNI MODELI so zelo modični, aktualni, zelo prijazni nogam ter odgovarjajo najnovejšemu trendu v evropski modi čevljev. Obiščite tovarniško prodajalno tovarne čevljev PEKO v nakupovalnem centru ODeleica V TRŽIČU/JUGOSLAVIJA 10 avtominut od Ljubelja, direktno ob glavni cesti — nasproti bencinske črpalke. * '. v-y DR. SAXER V BILČOVSU: Comics - proč s predsodki! Akcija „Zweisprachig ist ■v besser“ v vrtcu v Šentprimožu 6 Pesnica domačinka: Milka Hartman Pred kratkim smo praznovali 75. rojstni dan velikega umetnika in prijatelja koroških Slovencev, Wer-nerja Berga. Lik iste vrste, pač pa slovenski, je pesnica Milka Hartman, ki se povsem da primerjati z Bergom, saj tudi ona jemlje snov svojih umetnin iz istih okoliščin in tudi po starosti sta si zelo blizu. Piše JANKO FERK le: Milka Hartman ni šolan umetnik kot Werner Berg; Hartmanova je umetnik-samorastnik, ki si je moral znanje pismene slovenščine, torej materijo, ki jo oblikuje, šele sama s truda polnim delom priboriti. Na Koroškem dovolj znana pesnica in ljudskoprosvetna delavka Milka Hartman je bila rojena leta 1902 v Libučah pri Pliberku, kjer še danes živi. Kot gospodinjska učiteljica, ki je od leta 1928 do druge svetovne vojne vodila tečaje za slovenska dekleta, je bila ena redkih literarno delujočih izobraženk na Koroškem v pople-biscitnem času. Za sprotne potrebe, za različna praznovanja in proslave je pisala in še piše preproste odrske prizore, skrbela je za recitacije, režijo in uglaševala lastne pesmi. Milka Hartman piše že od konca prve svetovne vojne naprej, snov se skozi desetletja skoraj ni spremenila. Svoje misli verzificira v najrazličnejši osebno izpovedni liriki: religiozni, ljubezenski, narodno zanosni. Po obliki zdaj skrajno preprosto, po bukovniško enostavno, natančno metrirano in rimano, potem tudi bolj rafinirano. Lahko rečemo, pesniški svet Milke Hartman je religiozen, ljubezenski in koroškoslovensko angažiran. Leta 1934 je v samozaložbi izdala v dveh zvezkih 49 napevov k svojim pesmim. Noben literarni zgodovinar (Matjaž Kmecl, Boris Paternu idr.) jih v svojih razpravah o koroški literaturi ne omenja. Ob svoji petdesetletnici leta 1952 je pesnica presenetila slovensko javnost s pesniško zbirko „MOJE GREDE“, ki je bila obenem njena prva samostojna publikacija. Zbirka „MOJE GREDE“ je izšla pri Družbi sv. Mohorja v Celovcu v dobi, ko literarne knjige koroških Slovencev še niso bile pogost pojav, temveč prej izjema. Pesmi, objavljene v „MOJE GREDE“, so skorajda naivne in ljudske. Gotovo imajo svoj čar, svojo lirično silo... V pesmih izraža svojo narodno bol in krščanski svetovni nazor, tematika se omejuje na kmečko okolje, ki ga oblikuje z veliko ljubeznijo in prizadetostjo. Leta 1972 je Družba sv. Mohorja v Celovcu izdala novo, obširno pesniško zbirko Milke Hartman. Zbirkin naslov je „LIPOV CVET“. „LIPOV CVET“ je izšel na čast pesničine sedemdesetletnice rojstva. Pesniško zbirko je uredil dr. France Vrbinc po ključu letnih časov; Lovro Kašelj pa je napisal zbirki lepo uvodno besedo. Lovro Kašelj piše: „Pesniški svet Milke Hartman je svet vsakdanje- ga življenja: rodni dom in vrt ob njem, domače polje in travniki, domači gozd in gaj, domovina...“ Tradicija je, izdati pesnici ob obletnicah pesniško zbirko. To lepo tradicijo sta nadaljevala „KLUB MLADJE“ in Krščanska kulturna zveza (KKZ) na pobudo predsednika kluba dipl. inž. Franca Katt-niga, ki je tudi odgovorni urednik „domače“ pesniške zbirke „PESMI Z LIBUŠKEGA PUELA“, ki je izšla leta 1977 za 75. rojstni dan Milke Hartman. Slavist dr. Pavel Zdovc je napisal izčrpno strokovno spremno besedo in jezikovne opombe, zbirko je oblikoval ljubljanski arhitekt Jože Koželj, naša umetnica Zorka Weiss je narisala za zbirko vinjete, katerih nežnost vsakega bralca očara. „PESMI Z LIBUŠKEGA PUELA“ je zbirka, v kateri so zbrane izključno narečne pesmi. Kultiviranost podjunskega dialekta omogoča branje še dru- gim „izvenpodjunskim“ ljubiteljem poezije. Narečna literatura je izreden pojav. Iz vrste stopi v koroški slovenski literaturi še Janko Messner s svojimi dnevnopolitičnimi satirami, ki jih je leta 1974 zbral v knjigi „Iz dnevnika Pokržnikovega Lukana“ in jih še vedno piše. Morda pišeta Messner in Hartmanova prav po naključju v istem podjunskem narečju ali dialektu, ne v „koro-ščini“, ampak v „podjunščini“. O Milki Hartmanovi „Milka Hartman je danes nedvomno NESTOR vseh slovenskih ustvarjalcev na Koroškem: pesnica z izrazitim naravnim darom za poetično izražanje, ki je na Koroškem nastopila tako rekoč v času 0 in na točki 0, ko je bilo potreba orati ledino. Vendar je Milka Hartman kljub težkim časom vztrajala pri svojem težavnem poslanstvu. In žetev res ni izostala.“ Tako pisatelj Lev Detela. „Milka Hartman ostaja s svojo prosvetno in slovstveno dejavnostjo prej ko slej nezgrešljiva osebnost v novejšem koroškem slovenskem kulturnem in literarnem življenju,“ je zapisal Matjaž Kmecl v Koroški antologiji „Ta hiša je moja pa vendar moja ni“. Zelo lep in primeren stavek ji je posvetil dr. Pavel Zdovc: „Kulturna delavka in pesnica Milka Hartmanova ima svoj dom, svoje vidno mesto, v slovenskem kulturnem življenju in njen nauk živi na mnogih mnogih naših najboljših domačijah od Potoč pri Labotu do drugih Potoč pri Šmohorju, še prav posebno pa v široki Podjuni.“ Prva narečna pesem Hartmanove je nastala okoli leta 1930 in tedaj je našla tudi publikacijo v tedniku „KOROŠKI SLOVENEC“. Medtem je minilo skoraj pol stoletja, šele potem je Milka Hartman zbrala „PESMI Z LIBUŠKEGA PUELA“, ki imajo tematiko zbirk „MOJE GREDE“ in „LIPOV CVET“ ter kmečki čustveni svet in to podjunski, ki se tu z ljudsko govorico zliva v uglašeno enoto. Po petdesetih letih žive in lepe pesmi se je beseda Milke Hartman vrnila tja, od koder je prišla ... Milki Hartman gre danes — bolj kot kdaj prej — vidno mesto v povojni slovenski literaturi. Pesnica je še vedno polna aktivnosti in življenjskega navdiha. Tu in tam nastopa s svojimi pesmimi in v ansamblu Hanzija Artača je našla spodobno zavetišče, kajti omenjeni ansambel širi po vsej naši slovenski Koroški njene lepe in nežne verze, besede in misli ... jf MILKA HARTMAN: LIPOV CVET Lipov cvet opojno v noč dehti. Tiho vse je, veter veje; lipov cvet mehko s cvetočih vej mi, zvest prijatelj, govori: Postoj to noč v prelesti blaženih vonjav! Prikličem ti spomine iz daljav ... Vso noč sem govorila brez besed: Oj lipov cvet, znanilec rajskih gred, imam te rada! Glej, ob tebi spet sem mlada. V meni vse je prepojeno z medom. S svojim grem umirjenim pogledom na vsa pota mladostnih iskanj; spet obiščem polna vere, vse večere tihih sanj... (Lipov cvet) ŠTIRINDBOJSTI Či ma nehti mbart pubora: „Kejku si pa ti ži štora?“ bom kor tek mu udvrnova (še dvaru, da srn spumenova!): „Štirindbojsti sem minova!“ Saj sa njabm nič zvegova ... Koj ma borje pu staruesti, saj ni borov pu mvaduesti, ku srn bova liepa, mvoda, meva vsokega srn roda, či je mislu tuj še nama pa je reku: Le vkup grama s forne cirkve prueti domu, prav je, da sa rodi momu ... Stori lidi smu ži toki: Nam pučosni su kuroki. Dovgu brusemu si pate, pre da sa besieda zrnate. Vsok na svieti sa pustora. Smrt pa storost ne pubora: Ko pa očeš — koj pa nuečeš? Pride, trdu rjače: Grama! Tek bo zata, tek tuj zama. (Pesmi z libuškega puela) SLIKO DAM Tl Glej, sliko dam ti — to sem jaz: le dobro mi poglej v obraz! Izmeri dušo mi v očeh, preštej srebro, zlato v laseh. Na gubicah bolest presodi, pri sodbi let usmiljen bodi. Prikrit ti je utrip srca — morda nasmeh ti vse izda ... (Ta hiša je moja pa vendar moja ni) (--------------------------------X Valentin Polanšek 9 Križ s križi L_______________________________j — Kaj boš pa ti? Te na kmetih veseli? Saj je lepo, če imaš človek svoj dom. Jaz ga nimam. Zavzel se je nad svojim glasom, da postavlja tako pogumno besede. In . . . seveda si je želel, kot v podobnem primeru s tako zalim dekletom na samotni poti skozi grapo, da bi ustvarjal čim učinkovitejši vtis odraslega fanta! — Ne vem, kako bi rekla. Saj vidiš, pač ni navade, da bi hodila se učit dekleta v svet. Zdaj v vojnem času pa je kaj takega itak nemogoče. Hodila je na spodnji kolovozni strani, ki je bila najbolj iz-hojena. Zdravko pa je korakal po hrapavem zgornjem delu, zato je trčil večkrat v neopažen kamen. Ugotavljal je, da hodi namerno počasi in da je vse-bolj zgovorna kot poprej. Kako so se prelivale opojne sladkosti po vsem telesu! Na vsem lepem pa je začela pripovedovati o številni skupini gošarjev, ki so prišli pred dnevi od nekod in so izginili spet, kakor se je šušljalo javno. Podrobnosti pa je izvedel Zdravko od Potnikovega ujca, kjer je bil spopad s policijo. Dvakrat so prišli k Potniku že podnevi in prosili za večerjo za toliko in toliko ljudi. Naročili so, naj nihče ne zapušča domačije. Tudi pri sosedu Tjaku jih je bilo veliko število. Samo nekaj jih je vstopilo v izbo k jedi. Pokrižali so se menda, preden so jedli. Po jedi pa so dvignili nekaj pesmi. Čisto nove, prelepe slovenske pesmi! Nekdo je tudi glasno popridigal. Kako navdušeno je govoril! Za slovo so zatrjevali, da bodo Hitlerja pregnali in da bo konec vojne in bo slovenski človek v svobodi živel! Stara Tjakinja je sklepala roke in zatrjevala: To je tista prerokovana vojska kralja Matjaža! Prav tako so povedali pri Potniku marsikaj nenavadnega, se prav vojaško obnašali, je ocenil ujec, in hoteli vse plačati. Mici je poslušala navdušeno in menila po daljšem premoru: -— Kaj bo to? Strmela sta drug v drugega. — Za ovcami smo hodili z bratoma, je začela nato spet Mici in obstala ob skali, ki je slonela pri poti, drezala s šibico po mahu, ... za Sevedovim Stanom pa me kar naenkrat pozdravi neki nevidni glas: — Dober dan, punca, kam pa, kam?" Kako sem se ustrašila, ker sem nekaj premišljevala in se nisem razgledovala po okolici. Povedala sem ji, kar me je vprašala. Medtem pa sta pristopili še dve drugi ženski. Nazadnje je bilo tudi nekaj moških okoli mene. Bili so prijazni. Vsi so govorili tako na „k", ne po naše slovensko. Kaj vse so hoteli vedeti: Kje je cesta na Jezerski vrh, kje so druge večje ceste, koliko kilometrov je do Železne Kaple, v Celovec in Velikovec, pa Pliberk, koliko je žandarmerije v Kapli ali vojaščine. Vprašali so me tudi, če vem, kdo so oni. Ker sem zanikala, so mi podrobno razlagali, da bodo nas rešili Hitlerja in da se borijo za svobodo slovenskega naroda. Skupina, ki je prišla nazadnje do mene, je bila močno oborožena. Povem ti, tako kot pravi vojaki, kakršni so lani prišli čez Pluže na manevre v našem dolu. Hoteli so tudi vedeti, koliko je iz našega kraja moških v nemški vojski. Naštela sem jih, katerih sem se v naglici spomnila. — Pa takih ni, ki ne bi šli v nemško vojsko? Da so pobegnili v staro Jugoslavijo? so barali. Zdaj sem se spomnila Cirilovega brata, ki je že zdavnaj zginil nekam čez mejo. Zbarkevali so dalje, če je kdo kje, ki bi vedel za Jozija. Vrečkovko in Pod-pečanko sem ji navedla. — Da so ženske tudi pri njih, pa ujec ni dejal! je pristavil Zdravko. Nalezel se je Micijeve vznemirljivosti in jo je baral vse križem to in ono. — Samo takim smem o tem srečanju pripovedovati, na katere se zanesem in, ki ne verujejo v nemško zmago, so ponavljali. . . . Mi smo slovenska vojska, ki bo rešila tudi koroške Slovence! Tako so me odslovili. — Si že komu o tem pripovedovala? — Tako kot tebi še nikomur! Potem ji je zaupal še on vse podrobnosti, kar je vedel po ujcu in Zoranovih. Še to je dodal: — Preden so Nemci napadli Jugoslavijo, sem jaz večkrat rrn nož tednik IV AVSTRIJA 1. SPORED NEDELJA, 29. aprila: 14.00 Mednarodno pomladno skakanje — 15.00 Formula I — Grand Prix iz Španije — 17.30 Pinocchio — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Club seniorjev — 18.30 Operni vodič — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Cas v sliki 1 s kulturo — 19.50 Šport — 20.15 Pomočnik — 21.45 Sport — 21.55 Nočni izbor — 22.35 Teologija v pogovoru — 23.20 Poročila. PONEDELJEK, 30. aprila: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Šolska TV: The Merchant of Venice — 10.30 april v Parizu — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Dobri prijatelji —- 17.30 Orzowei — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Švicarska družina Robinson — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Cas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Šport ob ponedeljkih — 21.00 Petro-celli — 21.45 Poročila — 21.50 Večerni šport. TOREK, 1. maja: 15.20 Pijanost po zlatu — 16.30 Poziv — 17.40 Pristanek na strehi sveta — 17.55 Za lahko noč — 18.00 7. kontinent — 18.30 Heinz Rühmann pripoveduje —• 19.30 Cas v sliki s kulturo — 19.50 Šport ■— 20.00 Simpl-revija — 21.00 Michael Heltau „Moji ljudje“ •— 22.30 Poročila — 22.35 Sport. SREDA, 2. maja: 9.00 Tudi hec mora biti — 9.30 Italiano in Rosso s Blu ■— 10.00 Šolska TV: To je Neapel — 10.30 Pijanost po zlatu — 17.00 Skrivnostni tat — 17.25 Tudi hec mora biti — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Tony Randall — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Cas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Postrušniki, 1. del —• 21.55 Poročila in šport. ČETRTEK, 3. maja: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Izobrazba v obratu ■— 10.00 Šolska TV — 10.30 Pokliči me v svetlo daljavo — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Živalski leksikon — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Televizijska kuhinja — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Cas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Postrušniki, 2. del — 21.45 Poročila s športom. PETEK, 4. maja: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Zvok iz človeške roke — 10.30 Ariane, ljubezen popoldan — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Slike naše zemlje — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Zgodovina plovbe — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.15 XY-ne-rešeno — 21.25 Tendence, trend in tradicija — 22.10 Šport — 22.25 Zahod Troje — 0.15 Poročila. SOBOTA, 5. maja: 15.25 Danes se bo poročil moj mož — 17.00 Kdo brklja z nami? — 17.30 Pinocchio — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Muppets-šov — 18.25 Dober večer... Heinz Conrads — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Cas v sliki 1 s kulturo — 19.55 Sport — 20.15 Pustite nas lagati — 21.55 Sport — 22.10 Vprašanja kristjana — 22.20 Mož, ki je pustil rajati mačke —• 0.10 Poročila. TV Avstrija 2. spored NEDELJA, 2S. aprila: 15.20 April v Parizu — 17.00 Dežela in ljudje — 17.30 Pregled — 18.00 Brians Song — 19.15 Prizorišče zgodovine: Istanbul — 20.00 Bazar knjige — 20.15 Trič-trač — 21.45 Brez nagobčnika. PONEDELJEK, 30. aprila: 18.00 Angleščina — 18.30 Kot cesar rdečebra-dec Lobesam — 19.30 Orientacija — 20.00 Hotel v Duke-ulici — 20.50 Sternova ura — 21.35 Čas v sliki 2 — 22.05 Možje brez nedelje. TOREK, 1. maja: 17.55 Pokliči me v svetlo daljavo — 19.30 Marijina pobožnost — 20.00 Joe Hill. SREDA, 2. maja: 18.00 Francoščina —• 18.30 Pregled — 19.00 Izobrazba v obrtu — 19.30 Zgodbo za zgodbo — 20.00 V. I. P.-gugalnica — 20.45 Prizorišče svetovne književnosti — 21.30 Čas v sliki 2 s kulturo — 22.05 Čas v sliki — špecialno. ČETRTEK, 3. maja: 18.00 Ruščina — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Kaj bi moral postati — 20.00 Ariane, ljubezen popoldne — 22.05 Čas v sliki 2 s kulturo — 22.40 Club 2. PETEK, 4. maja: 18.00 Orientacija — 18.30 Potopljeni svetovi — 19.30 Tri dni v poletju — 20.15 Znanje aktualno — 21.25 Kronika Adamovih •— 22.25 Čas v sliki 2 s kulturo — 23.00 Mednarodna šov ob petkih: The John Denver-šov. SOBOTA, 5. maja: 16.00 Prost vstop — 17.00 Club regional — 18.00 Zmeraj ta Mihel — 19.30 The Munsters —- 19.55 Galerija — 20.15 Projekt Honnef ■— 21.45 Stare plošče. TV Ljubljana __________ 1. SPORED NEDELJA, 29. aprila: 9.00 Poročila — 9.05 Za nedeljsko dobro jutro: 30 let Maroltovcev — 9.35 W. Mankowitz: Dickens iz Londona •— 10.25 Sezamova ulica — 11.30 Kmetijska oddaja •— 12.30 Poročila — 14.55 Jarama: Avtomobilske dirke formule 1, prenos — 15.30 Katastrofe, dokumentarni film -— 15.55 Sobne rastline — 16.10 TV žeht-nik — 16.45 Jarama: Avtomobilske dirke formule 1, prenos — 17.35 Športna poročila — 17.40 Poročila — 17.45 Kdor poje slabo ne misli — 19.15 Risanka -— 19.20 Cikcak ■— 19.30 TV dnevnik — 20.00 Tale — 21.10 Spomini na Neretvo — 21.50 TV dnevnik — 22.05 Športni pregled. PONEDELJEK, 30. aprila: 17.10 Poročila — 17.15 Glasbena pravljica: Ko val hrepenenja prikliče pomlad ■— 17.30 Katastrofe, dokumentarni film — 18.00 Dogovarjanje In sporazumevanje — 18.35 Obzornik — 18.45 Mladi za mlade — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Pozdrav prazniku, prenos — 20.45 Knjiga tovarišev, I. del drame — 21.50 Mozaik kratkega filma: Vse je dobro, kar se dobro konča — 22.15 TV dnevnik. TOREK, 1. maja: 8.50 Praznična budnica — 9.20 Poročila — 9.25 Otvoritev muzeja Tomaža Godca, prenos — pribl. 9.50 Oktet Gallus ■— 10.20 Najdražji gost, dokumentarni film — 10.40 Glasbeni premor — 10.50 Slavnostna seja CK ZKJ, prenos — 12.30 Prvomajski spored ■— 15.40 Poročila — 15.45 Veseli Tobogan: Most na Soči — 16.35 Folklora gora: Poljska, Norveška •— 17.00 Pisani svet — 17.35 Poročila — 17.40 Letalci velikega neba — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Knjiga tovarišev — 21.05 7 + 7 — 22.10 TV dnevnik. SREDA, 2. maja: 14.00 Poročila — 14.05 Pogreb Črička, mladinski film — 15.25 Nogomet: Poljska — Nizozemska, prenos — 17.20 Poročila — 17.25 Od slike do slike — 17.55 Slovenski rock: Sončna pot — 18.25 Nikolaj Pirnat (1903—1948) — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Film tedna: Zgodilo se je v Marusiji — 21.55 Dnevi slovenske zabavne glasbe 78, pesmi svobodnih oblik — 22.15 TV dnevnik. 20.45 Pomagaj si sam — 22.30 TV dnevnik. ČETRTEK, 3. maja: 8.55 TV v šoli: Geometrija, Partizanske pesmi, Hej, brigade — 10.00 TV v šoli: Francoščina — 10.30 TV v šoli: Umetnost, Risanka, Kemija — 14.55 TV v šoli, ponovitev — 16.50 Poročila — 16.55 Gu-cio in Cezar, otroška serija — 17.05 Opera narave, dokumentarni film — 17.55 Televizija brez trebuha — 18.35 Obzornik — 18.45 Čarobno sedlo — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Oči kritike. PETEK, 4. maja: 9.00 TV v šoli: Ma-kedonščina, Od petka do petka, Pokrajina in človek — 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina — 15.00 TV v šoli: ponovitev — 17.20 Poročila •— 17.25 La Fontainove basni — 17.40 Dnevi z Gumbkom — 18.10 Domači ansambli: Štirje kovači — 18.40 Obzornik — 18.50 Prehrana v izjemnih pogojih — 19.05 Spekter — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Kar bo, pa bo — 21.00 Šerif v New Yorku — 22.10 TV dnevnik — 22.25 625 — 22.45 Jazz na ekranu: Kvartet Bud Freeman. SOBOTA, 5. maja: 8.00 Poročila — 8.05 Gucio in Cezar — 8.15 Glasbena pravljica: Ko val hrepenenja prikliče pomlad — 8.30 Čarobno sedlo — 9.00 Pisani svet — 9.35 Nova vsebina družine, oddaja iz cikla: Razvoj družine —- 10.05 Fronta Polisario, dokumentarna oddaja — 10.50 Pota Poljske — 12.05 Televizija brez trebuha — 12.45 625 — 15.50 Poročila — 15.55 Nogomet: Borac — Budučnost, prenos — 17.45 Kruh mojega otroštva — 19.10 Naš kraj — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Ungari-Amico: Pet letnih časov — 20.55 Sodobna oprema — 21.00 Dober dan, žalost — 22.30 TV dnevnik. TV Ljubljana 2. spored NEDELJA, 29. aprila: 15.15 Test — 15.30 Nedeljsko popoldne — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Vaterpolo: Jugoslavija — ZDA, prenos — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Celovečerni film. PONEDELJEK, 30. aprila: 18.30 Dokumentarna oddaja — 19.00 Vaterpolo: Madžarska — SZ, prenos — 20.00 Vaterpolo: Jugoslavija — Romunija, prenos — 20.50 Šport v karikaturi — 20.55 Poročila — 21.05 Celovečerni film. TOREK, 1. maja: 9.00 Poročila — 9.10 Prvomajski spored — 10.50 Slavnostna seja CK ZKJ, prenos — 12.30 Prvomajski spored — 15.40 Test — 15.55 TV dnevnik — 16.10 Otroška oddaja — 16.40 Nove knjige — 17.10 Narodna glasba — 17.40 „Fanfan la Tulipe“ — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Vaterpolo: Jugoslavija — Bolgarija, prenos — 20.55 24 ur — 21.00 Scena revolucije — 22.00 Dokumentarna oddaja — 22.30 Zabava vas Jack Par-nell. SREDA, 2. maja: 17.00 Test — 17.15 Švedski cirkus — 18.45 Popularna glasba — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Vaterpolo: Jugoslavija — ZRN, prenos — 20.50 Poročila. ČETRTEK, 3. maja: 16.55 Test — 16.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik — 17.45 Tehtnica za natančno tehtanje — 18.15 Samoupravni socializem — 18.45 Vabilo na potovanje, kviz — 19.30 TV dnevnik — 20.00 To sem jaz — 21.00 Zabava vas Nana Muskuri — 22.00 Včeraj, danes, jutri — 22.15 Ženski spol, moški spol, dokumentarna oddaja. PETEK, 4. maja: 16.55 Test — 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik — 17.45 Otroška oddaja — 18.15 Družbena tema — 18.45 Zabav-no-glasbena oddaja — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Vaterpolo: Jugoslavija — SZ, prenos — 20.50 Kultura neuvrščenih — 21.50 Včeraj, danes, jutri — 22.10 Večer z Robertom Hosseinom. SOBOTA, 5. maja: 17.55 Test — 18.10 Poročila — 18.15 Narodna glasba — 18.45 Krilati farmacevti — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Vaterpolo: Jugoslavija — Italija, prenos — 20.50 Poročila — 21.00 Iz oči v oči, dokumentarna oddaja. RiDIO CELOVEC SLOVENSKE 01I1IJJE NEDELJA, 29. APRILA: 07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo. PONEDELJEK, 30. APRILA: 14.10—15.00 Celovški radijski dnevnik — Iz ljudstva za ljudstvo ... (Domača zdravila in zdravljenje nekdaj). TOREK, 1. MAJA: 07.05—07.35 Praznična oddaja. SREDA, 2. MAJA: 14.10—15.00 Celovški radijski dnevnik — Veseli val. ČETRTEK, 3. MAJA: 14.10—15.00 Celovški radijski dnevnik — Glasbeni mojstri. PETEK, 4. MAJA: 14.10—15.00 Celovški radijski dnevnik. — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev. SOBOTA, 5. MAJA: 09.45—10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Darovi za tiskovni sklad: Johan Pirker, Podrožčica 50.— Johan Keuschnig, Svatne 50.— Franc Fugger, Breznica 50.— Anton Gabriel, Leše 50.— Simon Lepuschitz, Podgorje 50.— Mirko Janežič, Rute 50.— Johan Feinig, Sveče 50.— Melanija Begusch, Sveče 50.— Dr. Franc Gorše, Sveče 50.— Breznik-Pack, Bistrica 50.— N. N., Mače 50.— Jožef Ojcl, Polana 50.— Martin Mišic, Podsinja vas 50.— Uršula Kulnik, Novo Selo 20.— Johan Hedenik, Prebije 20.— Josef Nachbar, Vidra vas 20,— N. N., Nonča vas 20.— Josef Demšar, Breška vas 20.— Alojz Rosenzopf, Breška vas 20.— Josef Kušej, Šmihel nad Pliberkom 20,— Avgust Potočnik, Pliberk 20.— N. N., Šmihel nad Pliberkom 20.— N. N., Dvor 20,— Jožef Verdel, Bela 20.— Stanko Wakounig, Mlince 20.— Pisal pisma na naslov „Josip Nedelja". To je bil Zoranov Joži. Pismo je šlo enkrat v Dravograd, dru-Jič v Črno, pa spet v Maribor ali Celje. Tako sta se zaupno pogovarjala dekle in fant tisto nedeljo po 26. avgustu 1942, ko so prišli prvi partizani prek Sel in Robeža ter izginili na mežiško-štajersko stran. Preveč se je zamotaval v samopomilovalne izlive, ko je spravljal svoje zvezke, igrače in knjige na Podstrešje, zakaj za dalj časa — ali pa nikoli več — vsega tega ne bi potreboval. Samo knjige, ki si jih je naročil z namenom, da jih vzame s seboj na učiteljišče, so prišle na drugo mesto. Kako je prišel do teh knjig? V šestem razredu je bilo tako, da so se štirje učitelji z nadučiteljem vred menjavali po Urniku. Nekateri pa so imeli navado, da so pozabljali svoje knjige na mizi. Zdaj je bil Zdravko brž Pri roki: Prepisal je naslov knjige in ime založbe — iu čez nekaj dni je imel že naročeno knjigo kot svojo last. Tako je naročil od založbe Diesterweg iz Mann-heima vse štiri dele matematike in geometrije. Hu, kakšne tuje zamotanosti je opažal v teh knjigah! ^se to bo treba enkrat razumeti! Strah! Cela prgišča Uiravelj je sipala taka slutnja po fantovem hrbtu, ^se bolj privlačne so bile knjige o biologiji, zlasti, ker so bile opremljene tudi s slikami. Kako je bilo Prijetno zanj v Žrtovi bajti, ko je moral vedriti na Poti domov prav tisti dan, ko je prišla poštna pošiljka s temi knjigami. Drugi otroci so se tako ali tako zabavali, on pa je sedel stran in poletel v neznani zanimivi svet biologije. Kako naj bi mlada pamet opažala spretno nastavljene ideološke zanke pod podobnimi frazami kot „Nemški gozd je življenjska osnova za nemškega človeka. Tako kot se jasno kaže v gozdni življenjski skupnosti, da ima samo močnejši pravico do življenja, tako je tudi med narodi. Zato ima posebno nemški narod pravico do življenja, ker je močnejši od drugih ..." Še bolj so priklepali fantovo radovednost in ukaželj-nost štirje deli učbenika za nemško zgodovino. Morda je bral nekako s podobnim zanimanjem — kot požira izkušen bralec povesti ali pravljice, torej zgodbe, kakor pravi ljudski jezik, da „se kar ošlata, tako je sklamfano!" Kajti govora je bilo vseskozi o nordijski rasi, kot izbrani vrsti ljudstev, o junaških in podjetnih Germanih, ki so pač zato na svetu, da zavladajo celemu svetu. To izpričuje zgodovina in tako „zgodovinsko poslanstvo je naložila usoda tudi firerju." Pa še učbenike za nemški jezik je izbrskal fant pri drugi založbi. Glede pridobivanja finančnih sredstev je kazal fant kaj zgodaj neverjetne spretnosti, četudi je v vojni kupna moč rajhsmarke vedno bolj pešala. Zakaj vse so zracionirali. Oblast je uvedla živilske karte in karte za oblačila in nakazila za obutev in druge reči. Papirnati odrezki so imeli poglavitno vrednost. Še pred vojno se je otroku posvetilo, da je denar nekaj, za kar se vse peha. Ko je prišlo do prisilne zamenjave avstrijskega šilinga za rajhs-marko takoj spomladi osemintridesetega leta, so morali domači Zdravka nagovarjati, da je izpraznil svoj hranilnik, rjavkastega prašička. Prvi otrokovi dohodki so se nabirali od šapanja, ministriranja in postavljanja pri kegljanju, pa tudi od občasnih daril, ki jih je dobil kar tako od kakega dobrotnika. Bila je med ljudmi tistih let kljub življenjski trdoti vedno še navada, da sorodniki stisnejo svojcem kaj denarja v vselej nastavljeno ročico. Tako se je Zdravko še živo spominjal, kako je nepričakovano prišel do prvega srebrnika, ki so mu odrasli rekah šubert. To je bil kovanec za 2 šilinga, ki je na eni strani nosil podobo dunajskega glasbenika Franca Schuberta. Bilo je tako: Zvamančarjev gospodar, vnet lovec, je dal eno svojih številnih pušk na ljudsko loterijo. Neko nedeljo je bil pri hiši krščanski nauk. Ob takih prilikah so se zbirali ljudje, poslušali župnikov ali kaplanov nagovor, vmes je bilo ljudsko petje; ko pa je duhovnik odšel, so v marsikaterih hišah nategnili harmoniko in ljudstvo je zaplesalo. Večkrat pa so bili zbrani tudi fantje moškega zbora, ki so nastopali s petjem. Foersterjeva „Planinska" je bila gotovo zraven. Tisto nedeljo pa so po koncu krščanskega nauka izžrebali dobitnika lovske puške. Domači Joži je med živahno mladino izbral Zdravka, ga popeljal sredi prostorne Zvaman-čarjeve izbe. Glasno je raztolmačil, kaj bo sledilo. Ljudstvo je na mah utihnilo. Vsak je gotovo na tihem pričakoval, da bo izžrebana njegova številka. (Dalje prihodnjič) Ip e rt - Ipsrt - Ipart - "šport - Ipo rt Tamburaški ansambel iz Loč pod vodstvom Erike Wrolich Loče: 2. srečanje lamburašev SELE I — BILČOVS I 2:0 (1:0) Selani so igrali tokrat prvič na domačih tleh. Zaradi snega so morali začetek sezone odigrati v Borovljah. Doma so gladko premagali moštvo iz Bil-čovsa. Tekma je bila v začetku izenačena, šans je bilo na obeh straneh dovolj. Izrazito smolo so imeli Selani, saj je Nante Olip zadel dvakrat le prečko. Kratko pred polčasom pa je padel prvi gol. Mrežo je zatresel Stanko O I i p , ki je po dolgem času igral spet desnega napadalca. Z golom v prednosti so šli Selani v kabine, pa tudi v drugem polčasu so imeli dovolj šans, ki pa jih niso znali realizirati. Izkazal pa se je tudi vratar Marič, ki je nekajkrat odlično branil pred napadalci iz Bilčovsa. 10 minut pred koncem igre je dobil v šestnajstmetrov-skem prostoru žogo Zdravko Oraže in izrabil priložnost s premišljenim in preciznim strelom, ki golmanu iz Bilčovsa ni pustil kančka šanse. Končni rezultat 2:0 je tokrat zasluga obrambe in vratarja Mariča, N. Olipa, St. Olipa in F. Waldhauserja. Sela- ni zasedajo dobro 4. mesto. 5 točk jih loči še od prvega. Igrali so: Marič; Kelih, F. Dov-jak, A. Dovjak, Travnik; N. Olip, Waldhauser, Oraže; St. Olip, Jug, Toševski. SELE POD 21 — BILČOVS POD 21 1:0 (0:0) Srečno je zmagalo moštvo Selanov pod 21. Edini gol je padel iz klasične konter-situacije. Selški golman Silvo Užnik je izstrelil žogo daleč naprej k napadalcu Tonetu Olipu, ki je vodil žogo 30 m čez igrišče in prelisičil golmana ter srečno zaključil solo-tek z edinim golom, ki je padel v tej tekmi. „Posebna oblika velikonočnega ognjenega slavja so na Koroškem goreče plamenice, tako imenovane ,bakle‘,‘‘ piše vodilni narodopisec v Ljubljani, prof. Niko KURET, v svoji knjigi PRAZNIČNO LETO SLOVENCEV I, ki je na žalost že pošla. Ohranil se je ta običaj velikonočnih bakel na sončnih Radišah, kjer so ga tudi letos opravljali. Središče dogajanja na Radišah je že dolga leta pri Rumpelniku. Tam so se sušile bakle, ki so jih prejšnja leta začeli pripravljati že v postu, letos so te priprave menda malo zaspali. Po „vstajenju“ so pohiteli fantje in dekleta domov, kjer so se preoblekli v bolj vsakdanjo obleko, saj bi se praznična lahko pokvarila ali vsaj umazala. V bližini cerkve je bil medtem že pripravljen ogenj, ob katerem so si prižgali ogenj in se podali po polju na Kajžnikov grič, kjer je bil pripravljen kres. Preostale dele bakel so pometali v kresni ogenj in peteroglasno zapeli veselo alelujo. Nato po navadi prinese Kajž-nikova družina „žegnano“ na kraj dogajanja, kjer se še dolgo v noč Igrali so: Užnik; Kelih, Was-ner, Čertov, W. Roblek; P. Roblek, Falle, Pristovnik (B. Olip), Fl. Dovjak, T. Olip, Ogris. V 2. razredu E so nadalje igrali: Kriva Vrba — - Trdnja vas 0:3 Bistrica/R. — ’ Neca 1:3 Šmarjeta — Pogrče 1:0 1. NECA 16 11 3 2 32:13 25 2. Bistrica/R. 16 10 3 3 54:21 23 3. Šmarjeta 16 10 2 4 40:18 22 4. Sele 16 8 4 4 34:18 20 5. Bilčovs 16 7 5 4 39:25 19 6. Šentrupert 16 7 5 4 29:27 19 7. Kriva Vrba 16 8 1 7 27:26 17 8. Pokrče 16 5 4 7 23:32 14 9. Uršla gora 16 4 5 7 26:36 13 10. Trdnja vas 16 4 2 10 28:33 10 11. Pischeld. 16 4 1 11 24:38 9 12. HSV Cel. 16 0 1 15 13:82 1 SAK I — ŠENTPAVEL I 0:1 (0:1) Tokrat ni opravičila. Igrišče je bilo dovolj veliko in sodnik Ruch korekten. SAK-ovci so začeli okorno. Zdelo se je, da se nekateri bojijo za svoje lepe noge. Odličen dan pa je imel tudi vratar Šentpavelča- nov. Velikov udarec z glavo in Zablatnikov močni strel iz kratke distance je s srečo, a zanesljivo ubranil. Taktika moštva iz Labotske doline je uspela: hiter gol in nato zapreti. Po nesrečnem avtogolu Hribarja so se Šentpavelčaani omejili samo na obrambo. Nekajkrat je branil odlični golman, naproti pa so jim prišli naši, ker kratko-malo niso imeli sredine in človeka, ki bi igro umirjal in režiral. Nima smisla, da se Wo-schitz in Fera borita do onemoglosti, napadalci poskušajo vse (Velik, Hobel, Zablat-nik) — če, kot rečeno, sredine ni, obramba pa plava. Drži, da so imeli SAK-ovci precej smo- ostane ob prepevanju velikonočnih pesmi. O tem običaju piše prof. Kuret v svoji knjigi med drugim takole: Tudi po severnem robu Podjune se razteza navada obhodov z gorečimi plamenicami. „V župnijah, kjer imajo vstajenje zvečer,“ poroča domačin, „je poseben običaj, da si že dolgo pred veliko nočjo po hišah pripravijo do dva metra dolge bakle, to je, nacepijo si borovih vrhov in v precepe zataknejo smolnice (na Radišah „čian“, op. FK). Ko se po vstajenju na veliko soboto zvečer pri cerkvi oglasi zvon za .zdravamarijo', dvignejo v cerkvi bandero ali križ in gredoč za njim molijo .Angel Gospodov' in rožni venec, nato pa na pripravnem kraju blizu cerkve z blagoslovljenim ognjem zažgo velik kres. Ob njem si prižgo svoje bakle. Sedaj se prične od kresa za bandero ali križem po polju ali obronkih travnikov in njiv pomikati veličastna procesija. Brž ko se baklonosci razvrste drug za drugim, da gredo kakih pet metrov vsaksebi, začno bakle vrteti v krogu, le, Jakobič in Velik sta zadela le prečko, Hoblov udarec z glavo pa je rešil nasprotni obrambni igralec tik pred črto. Narobe bi bilo, če bi sedaj navijači in igralci resignirali. SAK je še vedno prvi, prvenstvo še ni končano, igralci pa potrebujejo ravno zdaj čim več navijačev. Postava SAK I: Dodič; Hribar, Lampichler, Woschitz, Pandel; Jakobič, Goleč (Küpper), Fera; Velik, Hobel, Zablatnik. SAK II: — ŠENTPAVEL II 3:1 (1:0) Prva zmaga v vigredni sezoni proti prvemu na lestvici dokazuje, da so igralci SAK pod 21 dobro moštvo, če se potrudijo. Zelo razveseljivo je bilo gledati mladinca Maksa Zdovca in Mirka Wieserja, ki sta kot novinca v tem moštvu (mladinci SAK so bili to nedeljo prosti) izredno dobro mojstrila naloge sredine. Marko Sommeregger, ki je tokrat igral kot libero eno najboljših iger pri SAK-u, je učinkovito in premišljeno od zadaj dirigiral celotno moštvo. Uspeh ni izostal. SAK pod 21 je povedel po krasnem strelu iz 20 m. V drugi polovici je v 2. poizkusu B I a j s u uspelo s solom iz lastnega šestnajst-metrovskega prostora povišati na 2:0. Šentpavelčani so kratko nato skrčili rezultat na 2:1. Proti koncu pa je Jurij P e r č zboljšal rezultat za SAK na 3:1. Postava SAK pod 21: Malle; Blajs, Sommeregger, B. Perč, S. Küpper; Zdovc, M. Perč (Ogris), Wieser; Waldhauser, J. Perč, Kropivnik (Srienc). V 1. razredu D so nadalje igrali: Maria Rojach — DSG Kamen 1:1 Podkrnos — Železna Kapla 4:0 Tinje — Šmihel 0:0 da so od daleč videti kot žareča kolesa. Včasih se tudi po dve procesiji, vsaka iz svojega kraja, srečata in .pozdravita', kar se zgodi tako, da naredita kako lepo obliko, največkrat križ, ali gresta tudi samo vzporedno druga mimo druge. Ljudje pravijo, da s to ognjeno procesijo .iščejo od mrtvih vstalega Zveličarja, kot ga je iskala Marija Magdalena', razlaga, ki je se-vega zelo mladega izvora..." Naj omenim še, da so nabavili na radiških Rutah poseben top (kanon) za velikonočno „streljanje", ker se jim je zdelo prvotno streljanje z „movžarji" prenevarno. Zdaj pa streljajo kot nekdaj cesarski „Žolnirji“ s kanonom. Na Radišah samih ni bilo slišati streljanja. FK JANKO FERK bere v petek, 27. aprila, od 13.00 do 13.15 v „radio valcanale“ iz svojih del. „Radio valcanale“ sprejemate na UKW — 102.700 MHZ. Preteklo soboto se je odvijalo v kulturnem domu v Ločah 2. srečanje tamburašev, ki ga je tudi letos organiziralo Slovensko prosvetno društvo „Jepa-Baško jezero“. Na programu so bili nastopi tamburaških skupin iz Ptuja, Reteč, Ljubljane in domačih Loč. Z obiskom organizatorji sicer niso bili čisto zadovoljni, ugotoviti pa se mora, da je bil presenetljivo dober, ker se naši rojaki, ki pozimi vedno v lepem številu obiskujejo kulturne prireditve, že počasi koncentrirajo na prihodnjo sezono, ki je pač posvečena bolj turistu-gostu. Zdaj je pač treba hitro urediti domačijo ter opraviti delo na polju, ki je zaradi bolj ali manj slabega vremena tudi že problem zase. Goste 2. tamburaškega srečanja je pozdravil v imenu prireditelja Jožko Wrolich, ki je mogel v vrstah poslušalcev pozdraviti domačega občinskega odbornika Enotne liste Janeza Mikla, občinskega odbornika na samostojni listi Socialna gospodarska skupnost Mihija Antoniča ter dva občinska odbornika večinskih strank domače občine Bekštanj. Venec tamburaških rožic je začel plesti domači tamburaški ansambel (pod vodstvom Erike Wrolich), katerega je znal Hanzej Gabriel v najkrajšem času spraviti na lep nivo; tamburašinje in tam- Rožek: živalski Živalski vrt v Rožeku, ki ga je ustanovil v parku okoli rožeške graške razvaline princ Reuss, je bil pozimi zaprt. Preteklo soboto so ga spet odprli. Raznovrstni jeleni, kozorogi, biki, sove in čuki, svinje in vse ostale živali (od osla do konja), ki živijo na 42 ha velikem arealu živalskega vrta, so hudo zimo dobro preživeli in se že veselijo številnega obiska. Jelena Ludvik in Leonardo, ki sta odločala v jesenskem času pojanja o milosti, nemilosti in sreči svojega roda, se razvijata tudi letos zelo zadovoljivo. V nasprotju s pojemanjem porodov po občinah južne Koroške, ki so privedle pri marsikateremu učitelju do globokih gub na čelu, v rožeškem živalskem vrtu nimajo problemov z naraščajem. Pri divjih svinjah so dobili že pred nekaj dnevi naraščaj in kar mrgoli majhnih, z rumenimi hrbtnimi trakovi olepšanih pujskov. Rumene trakove na žalost pujski zgubijo že v 4. mesecu in postanejo čisto navadne sive svinje. V informacijskem listu poudarja lastnik vrta, da znajo divje svinje odMčno plavati in prebredejo nekaj kilometrov široke vode. Na žalost v Rožeku takih vod še ni. Kozorogi, katere so šele pred nekaj leti pripeljali v vrt in jih tu „zasadili", se zelo dobro razvijajo. Kozorog je živel prej v Alpah in so ga v preteklem stoletju iztrebili buraši iz Loč pa so tudi po zunanji sliki užitek, brez dvoma. Posebno komad, ki ga je po melodijah znanega Grka Mikisa Teodora-kisa priredil Hanzej Gabriel je omamil s pevskim vložkom Ur-schitzevih deklet marsikaterega poslušalca kot ga zna omamiti vonj šmarnic. Najstarejšo tradicijo ima tamburaški orkester iz Ptuja, ki je bil ustanovljen že leta 1924 in ga vodi prof. Franc Hribernik. Nastopali so že v Pragi, Varaždinu in v Globasnici in znajo privabiti iz svojih inštrumentov vse čustvene odtenke, od partizanske Jutri gremo v napad pa do Posavskega gozda. Ob nastopu teh tamburašev mi je prišla misel, ali bi se dalo morda poživiti tisto tamburaško dejavnost, ki je živela za časa prof-Franceta Cigana in Hanzija Gabriela, ko je bil še na Koroškem. Tedaj smo tamburali po vseh krajih od Šentjakoba do Celovca in Šentjanža. Še danes se tedanji tamburaši pri raznih prilikah, bodisi pri kulturnih prireditvah, pri igrah in pevskih nastopih ali pa pri nogometnih tekmah SAK-a srečavamo in se spet in spet spominjamo bivšega skupnega sviranja na tamburicah, kontrašicah in bračih ter brenkanja na bugarijah in berdah. V odmoru so člani društva zbirali proste prispevke za žrtve potresa v Črni gori. F. K- vrt spet odprt skoraj do zadnjega. Če se bo kozorogova družina v rožeškem živalskem vrtu tudi v bodoče tako dobro razvijala, nameravajo izpustiti nekaj izvodov v prosto naravo, piše lastnik vrta. F. K. NAGRADA ZA MILENO MERLAK % Pesnica in pisateljica Milena % Merlak, ki živi na Dunaju, je # prejela eno letošnjih literarnih % nagrad iz sklada Theodorja % Körnerja. Nagrade bodo slo-9 vesno podelili v navzočnosti 9 predsednika avstrijske republi- # ke dr. Rudolfa Kirchschlägerja # v Veliki slavnostni dvorani du-9 najske univerze 27. aprila 1979. % Milena Merlak je literarno pri-H znanje prejela za novejše pe-% sniško ustvarjanje v slovenskem 9 in nemškem jeziku. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik“, Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 200.— din za ostalo inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce štev. 2. 9065 Žrelec. — Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26. Sele: sedaj optimisti Velikonočne baklje na Radišah