'AND 'učtlCB,* MO. 48 , a ■%■■&/, . - "■• ■■■■ /%/1/RE RIC/I m— H >*$,.,.%2vwr* *•.<$>•<• -. AM6RICAN IM SPIRIT fORSKW'IN LANGUA6C ONI? National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 7, 1966 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP6S; ŠTEV. LXIV — VOL. LXIV Nkrumah bil m Gano tudi drag diktator Razmetaval je javni denar nar na vse strani in državo zadolžil čez glavo. Nova vlada išče posojilo 42 milijonov dolarjev, da bo mogla zamašiti glavne luknje. AKRA, Gana. — Nova voja-ska vlada je gotovo s posebno naslado objavila, kako drag je za gansko republiko njen °če domovine” Nkrumah. Nje-6°Va plača je namreč znašala $33,600 na leto, povrhu je pa imel še letno $5.6 milijonov na svobodno razpolago. O tem zne-sku ni nikomur polagal računov. Stroške za njegovo potovanje v Peiping cenijo na $126,000. Mkrumah ne bo torej stradal v svojem političnem begunstvu. Kako je gospodaril, je tudi Prišlo na dan. Organiziral je na Primer tri farme po komunističnem vzorcu. Vsaka med njimi le napravila letno več zgube, k°t je bila vredna s pridelki Vre(k Ganslka državna letalska družba je imela na razpolago samo par angleških VC-10 jet-Pansportnih letal, zato pa je de-ala z letno zgubo $3.4 milijonov. Nova vlada je našla gospodarstvo v takem neredu, da išče Sec*aj na hitro roko $42 milijonov posojila, da zamaši vsaj Slavne luknje v izdatkih, k&nska revolucija sama je Novi grobovi Jennie Virant V petek je umrla v Euclid Glenville bolnici po dolgi bolezni 81 let stara Jennie Virant s 19605 Kildeer Avenue, roj. Lovko v Velikih Laščah na Dolenjskem, od koder je prišla v Ame-”ko 1. 1900. Njen mož Joseph, ki je bil doma iz istega kraja, je umrl 1. 1954. Virantovi so bili prvi Slovenci, ki so se naselili v okolici E. 185 St. Pokojna je zapustila v Sloveniji dve sestri. Bila je mati Anthony j a, pok. Josepha, Franka, Jean Roberts, Rudolph a, Albina (Geneva), Leonarda, Mary in Olge Zalek tFairport Harbor), 13-krat stara mati in 5-krat pramati. Pogreb ho v torek ob 9.15 iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v cerkev sv. Pavla na Chardon Ed. ob desetih, nato na Kalvarijo. Pokojna je bila članica P o dr. št. 14 SŽZ. Anton Nadrah Po dveh mesecih bolezni je umrl v Shady Acres Rest Home v Madison, O., 87 let stari Anton Nadrah s 627 North Broadway Avenue, Geneva, Ohio, preje z 319 E. 154 St., doma z Mrzlega polja pri Stični, od koder je pričel v Ameriko pred 65 leti, mož An n e, roj. Salmiek, oče pok. Anthonvja, Josepha, pok. Victor j a, Josephine Krutso1, Stanley j a in Anne Trobentar, 8-krat atari oče, 7-krat praoče. Bil je član Društva Mir št. 142 SNPJ I'Cela ponekod v Afriki prav za- in Woodman of the World Came avne Posledice. Tako re ,e na ;>81 ter delničar "Sltib. del. doma primer Nkrumah pripeljal v a-rK'ko republiko Gvinejo, kjer je njegov somišljenik Sekou-°ure pozdravil kot gansko-ftvinejskega predsednika, kar sc •le Nkrumahu strašno dobro zde-Io- Oba Gvi tovariša ne moreta iz ueje proti Gani ničesar sto- Kti, ker leži med Gvinejo in Ga-a° republika Slonove kosti, arr> pa vlada zaklet sovražnik M k r um aha Holuphoue-Boigny, naravno simpatizira z novim ganskim režimom, j kanska revolucija je odmeva-tudi v abesinski prestolici ddis Ahebi. Tam je razcepila riške zunanje ministre, ki so ^Kli na sejo OAE, v 2 tabora. ajhen del ministrov (zunanji Ministri republik Mali, Tanzania, Gvineja in Egipta) je po-^§nil 2 Nkrumahom in zapustil ^e> ostali so pa zborovali na-lei in premišljevali, kaj naj apravijo. Naser je takoj izja-1 ’ bo treba sklicati v Kairo osebno konferenco OAE, ki bi ravna vala samo slučaj Nkru- Mah.V Londonu in Parizu zaenkrat na Waterloo Rd. in Slov. doma na Holmes Avenue. Do upokojitve je bil zaposlen pri N.Y. Central železnici. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. danes ob 8.45, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30, nato na Kalvarijo. John F. Breznikar Sr. Včeraj je nenadno umrl 80 let stari John F. Breznikar Sr. s 1910 Osborn Rd., Garfield Hts., rojen v Sloveniji, od koder je prišel v Ameriko pred 60 leti, vdovec po pred nekaj leti umrli Josephini, roj. Zabukovec, oče Frances Glavic, Johna, Josepha in Edwarda, 9-krat stari oče. Po-Vreb bo iz Carl M. Kmdrich pogreb. zavoda na 33375 Bain-bridge Rd., Solon, Ohio v sredo ob osmih, v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih. koli ne verjamejo, da bi katera- akcija vprid Nkrumahu °§la biti uspešna. John A. Gregorak Sinoči je nenadno umrl na svojem domu na 26381 Park Lane Dr. John A. Gregorak. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. Helen Kaučič Po dolgi bolezni je umrla v Euclid Glenville bolnici 80 let stara Helen Kaučič s 1207 E. 175 St., roj. v Žirovskem vrhu Sloveniji, kjer je zapustila sestro Marijo Mlinar in od koder je prišla v Ameriko leta 1909. Bila je žena 1. 1937 umrlega Louisa, mati Sophie Bayuk, Mary Prebevsek, Josephine La-tessa (Wickliffe, O.) in Louisa. 7-krat stara mati in 6-krat pramati. Bila je članica Podr. št. 14 SŽZ in Carniola Hive No. 493 f.M. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v "etrtek ob 8.15 zjutraj v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na pokopališče sv. Pavla. John Lohkar V Huron Rd. bolnici je po dolgi bolezni umrl 53 let stari John Lohkar z 980 E. 77 St., sin pok. Johna in pok. Frances, roj. Lu-:>in, brat Alice Powles, Geraldine Disch in Florence Turk. Rojen je bil v Gary, Ind., zaposlen pa v Graphite Bronze. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v sredo popoldne ob 1.30 na Lakeview pokopališče. Anna Russell V Howard Nursing- Home je oo dolgi bolezni umrla 70 let .tara Anna Russell s 140 E. 19 L St., roj. Kerf v Clevelandu, žena 1. 1951 umrlega Carla, mati Roy j a Graula, Ruth Schutt, Dorothy Graul, Evelyn Nagode, Gcorge-a, Williama in Roberta, 7-krat stara mati, 2-krat pramati. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v sredo ob desetih. Maric F. Bealko V sobota popoldne je doma, na 1046 E. 74 St., umrla 61 let stara Marie F. Bealko, rojena v Clevelandu, žena Steva, mati Steva Ml. in 3-krat stara mati, sestra Victorja Mcnsinger-ja in Paule Mensinger. Bila je članica Royal League. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8.30 uri iz Zakraj skovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Filipa Nerija ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih. Medicare dela zvezni administraciji skrbi Za napovedan dotok zavarovancev v bolnice in okrevališča ne bo dovolj prostora. WASHINGTON, D.C. — Uradi v federalnem tajništvu za zdravje, prosveto in socijalno blaginjo so se že začeli bati vprašanj, ki bodo nanje naleteli pri izvrševanju bolniškega in zdravstvenega zavarovanja za osebe nad 65 let stare. Pripetilo se jim bo to, kar se je federalni admin istraciji že neštetokrat: potreben denar bo tu, koristniki — v našem slučaju.bolniki — ga pa ne bodo mogli rabiti, čeprav jim bo na razpolago. Pokazalo se bo namreč prav kmalu, da za dotok novih ostarelih bolnikov ne bo dosti ne bolnic, ne okrevališč, ne zdravnikov, ne drugega zdravstvenega osobja. Zavarovanci nič ne mislijo, da jim novi zakon daje samo denar, da pa ne skrbi, kje in kako se bodo zdravili, kajti izbira zdravnikov in načina zdravljenja je prosta in se federacija vanjo ne more vtikati. Bo pa dosti zavarovancev, ki tega ne bodo mogli ali hoteli razumeti in bodo zahtevali, naj jim federacija še preskrbi prostore v bolnicah, primerne zdravnike itd. Tega pa federacija ne bo mogla narediti, ker nima za kaj take- CEGfi POLKA Ameriški marini so v treh dneh bojev uničiti vsaj polovico 33. pehotnega polka Severnega Vietnama, ki so ga stisnili od vseh strani na področju v bližini Quang Ngai, kakih 340 milj severno od Saigona. — Ameriška letala so gneva bombardirala vojaške cilje v Severnem Vietnamu. QUANG NGAI, J. Viet. — Štirje bataljoni ameriških marinov in večje enote južnovietnamske armade so stisnili od vseh strani 36. pehotni polk armade Severnega Vietnama in ga v treh dneh hudih bojev vsaj polovico uničili. Po zadnjih poročilih so našteli preko 1100 padlih rdečih vojakov, kar je nekako dobro polovico celotnega polka. Doslej je bil to največji uspeh, ki so ga marini v Vietnamu dosegli, odkar so prav danes pred enim letom prišli v Južni Vietnam pomagati v boju proti rdečim. Sedaj je v Južnem Vietnamu skupno 46,000 ameriških marinov. Ameriške letalske sile so včeraj ponovno napadle vojaške cilje v Severnem Vietnamu. Bombardirale so vojaška skladišča, pa tudi železniško progo, ki veže Severni Vietnam na severozahodu z rdečo Kitajsko Boj z rdečimi se je začel v petek, ko so ameriški marini in južnovietnamske padalske čete začele od dveh strani pritiskali na rdeči polk. Ta je discipliniran in dobro oborožen boj sprejel in so odločno in vslrajno boril. Oddelek marinov, ki so zasedli neki grič na bojišču, je s tega zopet pognal, pa ga jim moral nato po težkih izgubah znova prepustiti. Marini in juž-novietnamski padalski oddelki ga ne zakonskega pooblastila ne ‘ so se trudili, da bi rdečim zaprli potrebne organizacije. jfiut, Io.se jim izgloda ni v celoti To bodo res težke skrbi za fe J posrečilo. Nad polovico rdečega deralno upravo, toda ne bodo DoIka- ~ ™katera poročila pra-večne. Strokovnjaki mislijo, daJ',j'i0’ cka **e 1Ll®a ca JG bodo izginile že v par letih. Med tem se bodo pa naravno poja- vile nove, tako je pač naše življenje. Nezadovoljnost med zavarovanci radi začetnih težav utegne imeti tudi politične posledice. L. 1946 ni na primer mogel dobiti ameriški potrošnik toliko mesa, kot bi ga rad. Svojo jezo je stresel nad takratnim demokratskim režimom in izvolil republikansko večino v predstavniški dom. Taki pojavi se radi pojavljajo. ------o------ Norveška in Grčija prepovedali svojim ladjam pristajati v S. Vietnamu WASHINGTON, D. C. — Državno tajništvo je objavilo pretekli petek, da sta Norveška in Grčija prepovedali ladjam, ki !redne severnovietnamske armade,—je bilo uničenega, ostanki pa so pobegnili skozi ozko vrzel v gozdove proti zahodu. Rdeči naj bi imeli v boju preko 1,100 mrtvih, med tem ko so ameriške in južnovietnamske izgube označene za lahke. To velja seveda kot za celoto, med tem ko so nekatere čete marinov imele prav hude izgube. Ameriške letalske sile, v glavnem letala z letalonosilk, so ponovno bombardirala vojaška skladišča, prometna križišča in železniško progo, ki veže Severni Vietnam na severozahodu s Kitajsko. Vsa ameriška letala so se srečno vrnila, čeprav so povečini naletela povsod na močno protiletalsko obrambo. Državni tajnik dobil neve pristojnosti WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson je pretekli petek podelil državnemu tajniku Rusku nove pristojnosti in dolžnosti. Pod njim bo posebni komite pod načelstvom državnega podtajnika Balla, v katerem bodo zastopniki vseh zveznih tajništev in agencij, ki imajo kak posel z zunanjo politiko. Posebni komiteti bodo ustanovljeni pod načelstvom državnih podtajnikov za krajevna po dročja, kot za Latinsko Am eri ko, Afriko, za Daljni vzhod itd Prihodnji mesec bodo Angleži govorili s Špan ci o Gibraltarju LONDON, Vel. Brit. — Veli ka Britanija in Španija sta s< sporazumeli, da se bosta v apri lu, po britanskih parlamentar nih volitvah, razgovarjali o Gi braltarju. Zadnje vesti plovejo pod njunimi zastavami, pristajati v pristaniščih Severnega Vietnama. Politično ozadje angleških parlamentarnih volitev Naveličal se je vedno bajati drugim prav v l^'rS°vski potnik se je naveli-^'a „ sv°jega posla in je šel v Uzbo k policiji. Ko ga je pribij srečal m povprašal', kako 6 Počuti, je odgovoril: s aaa ni preslaba, delovne ure ° prav primerne in kar je naj-° ^e: Usti, s katerimi imam o-ravka, imajo vedno narobe! sHSS l Vremenski prerok pravi: Večinoma oblačno in mrzlo z ^ Ve tavanjem snega. Naj višja lemperatura 30. LONDON, Ang. — Angleška javnost nič ne zameri ministrskemu predsedniku Wilsonu, da je ravno sedaj razpisal volitve. Razume njegove težave. Zato ga napada samo konservativna opozicija in mu očita, da je šel na volitve, predno je pomeril še enkrat svoje sile v parlamentarnem glasovanju. Očitek je preveč tradicionalen, da bi kaj pomenil. Na drugi strani je pa res, da se angleški volivec trenutno kaj malo briga za politiko. Ima celo vrsto drugih sitnosti in težav. Wilson ve vse to, pa je vendarle odredil volitve za konec marca. Kaj ga je nagnalo na to. Večina treh glasov ne, ako-ravno je izredno majhna. Saj se je s to večino držal poldrugo leto na oblasti, lahko -bi se še nekaj časa. Nagibi za volitve morajo torej tičati še nekje drugje in politični opazovalci jih že vneto iščejo. Med važne nagibe spada gotovo strah Wilsonove vlade pred ko v bližnji prihodnjosti. Vlada imel v novem parlamentu veči- bi morala spraviti pred parlament novi proračun. Le s težavo bi si ji posrečilo, da ga spravi v ravnovesje. Pa še pri tem bi morala misliti na nove davke, ki gotovo ne bi bili popularni med angleškimi potrošniki. Kot Damoklejev meč visi nad njo problem Rodezije. Kar je vlada napravila na Rodezijo gospodarskih pritiskov, so se vsi obnesli, toda ne toliko, da bi ro- no kakih 100 poslancev. Da je postal v Angliji tako simpatičen politik, mora pripisati svoji spretnosti, ki je z njo napravil red v delavski stranki. Ukrotil je levičarje tako zelo, da mu ne morejo več metati polen pod noge. Dočim so bili preje pristaši delavske stranke precej podobni ameriškim demokratom, se sedaj držijo strankine discipline. Wilson ni dalje pretiraval dezijski predsednik Smith kapi- izvrševanja svojih volivnih ob tuliral. Rodezija pomeni torej lahko nevarno gorivo za afriško politiko, ki je že dosti razburkana sama po sebi, kar pričajo vsakomesečne revolucije sedaj v eni sedaj v drugi afriški republiki. Na Wilsona je napravilo nekaj vtisa tudi ugodno javno mnenje o njegovem režimu. Komaj je svet zvedel za volitve, so se začele stave, kdo bo zmagal. Za Wilsonovo zmago jih je 10 proti enemu, ki upa na konservativno zmago. Drugi zopet neprijetno zakonodajo in politi- napovedujejo, da bo Wilson ljub iz 1. 1964. Samo nekaj jih je spravil skozi parlament. Kadar je čutil odpor v javnosti, je odnehal, akoravno je v parlamentu lahko računal na zmago. Wilson je imel končno kolikor toliko sreče pri obravnavanju gospodarskih vprašanj. Ni spravil angleškega gospodarstva v blesteč položaj, pa vendarle ni njegova vlada sprožila nobenih nepotrebnih gospodarskih problemov. Skratka, Wilson se je dobro zasidral v stranki in v javnosti, sedaj bi se rad še v parlamentu. Zato rabi nove volitve. Volitve so pa pokazile račune konservativnih politikov. Upali so, da jih bo Wilson preložil na poznejši čas, pa so se uračunali. Morali so ugrizniti v kislo jabol-J ko in napovedati, da se bodo v volivnem boju potegovali za sledeče cilje: več življenja v angleški gospodarski razvoj, ki le prepogosto hira; več uspehov v zunanji trgovini; hitro rešitev rodezijske krize, čim hitrejšo vključitev Anglije v Evropsko gospodarsko skupnost, več novega duha v angleško obrambo in politiko in končno tudi nekaj j več pogumne inicijative v angleški zunanji politiki. S tem programom pa konservativci ne bodo delavske stranke prestrašili. Vprašanje je pa, ali bo delavska stranka mogla nabrati kaj več in boljših volivnih gesel. Utegne se torej pripetiti, da bo angleška volivna borba dolgočasna. Zato bo morda prav, da bo kratka. Iz Clevelanda \ in okolice j -Seja— Društvo Danica št. 11 SDZ ima jutfi, v torek, ob 1.30 popoldne sejo. Zadušnim— V sredo ob 8.30 zjutraj bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Johna Piriha on 8. obletnici smrti. Jublic Square dobi ‘Središče gostoljubnosti”? Cleveland je gostoljubno meto in hoče to tudi javno poka-:ati. Tako je Clevelandska pisarna za konvencije in obiskovalce predložila zgraditev posebnega ‘Središča gostoljubnosti” na Jublic Square, torej v samem jsrčju mesta na edinem, nezazi-ianem prostoru. Mestna načri-ta komisija ne kaže za ta pred-og nobene posebne vneme. \i take stiske, kot so trdili?— Mestna uprava v zadnjih dveh etih vedno znova opozarja, da e mesto v hudi finančni stiski. Župan je imenoval posebno ko-uisijo, ki naj bi poiskala pot iz .tiske. Ko mestna uprava z nje-limi zadevnimi predlogi ni bila .adovoljna, je začela namiga-'ati, da stiska dejansko ni tako ,nda. Dobila so sc celo sredstva :a skromno povišanje plač poli-iji, gasilcem in ostalim mest-lim uslužbencem. To je komisijo ujezilo in je sklenila, da bo vojft $gIo končal^ iu .prepustila nestni upravi sami iskanje poti z finančnih težav. [ molitvi— Članice Podr. št. 14 SŽZ so abljene nocoj ob sedmih v Že-etov pogrebni zavod na E. 152 3t. k molitvi za pok. Jennie Virant. Slovo— Članstvo Kluba slov. upokojencev v Newburgu je vabljeno, la se poslovi od pokojnega "■’ranka Češeka v Noseko vem 'ugreb. zavoda na Miles in War-ensville Center, od koder bo utri ob devetih dopoldne potreb. TOKIO, Jap. — V soboto je oks plodivalo v zraku med pole tam nad Mt. Fuji potniško je letalo Britanske letalske druž be s 124 osebami. Vse so bil-mrtve, med njimi je bilo pre ko 80 Amerikancev, ki so bil na 2-tedenskem izletu. MIAMI, Fla. — Porota je veera odločila, da Mrs. Candact Mossier, 40 let stara žena junija 1964 umorjenega mili jonarja J. Mosslerja, ni kriv tega umora, prav tako ne njei 29 let stari nečak M. L. Povv ers. Razprava proti obtožen četna je trajala 7 tednov. BOSTON, Mass. — Štrajk tis karjev in razpošiljalcev j včeraj ustavil izhajanje 5 tu kajšnjili dnevnikov. NEW DELHI, Ind. — Armad, je po treh dneh ukrotila de monstrante v Kalkuti in pro drla globoko v uporniški ozemlje v Asamu. Predsed niča vlade Gandira Gandi s' je osebno ogledala položaj v Kalkuti in je danes odletele v državo Asam, kjer je en< od bojevitih plemen začel pretekli teden upor s ciljem ustanovitve neodvisne države FARGO, N. Dak. — Včeraj sr sc tri severne države po štirih dneh snežnih viharjev začele kopati iz snega, v katerem je našlo smrt 19 oseb. Trdijo, d; so ti snežni zameti in meteži bili najhujši, kar jih ta predel dežele pozna. Belgijska vladna kriza se bliža koncu BRUXELLES, Be lg. — iCrščansko-socijalnemu politiku Segersu se je menda že posrečilo, da je našel kompromisno brmulo za vladno koalicijo crščanskih demokratov in soci-ialistov. Obe stranki sta se načelno sporazumeli, kako naj re-;ita vprašanje premij v zavaro-/anju in kaj naj dežela napravi ; premogovniki, ki niso več ren-abilni. K sreči ima dežela ve-iko konjunkturo, kar omogoča Iržavnemu proračunu, da pre-lese nekaj več izdatkov. Sedanja kriza ne bo našla nobenega zdravila za staro belgjj-;ko politično bolezen: kako spraviti v sklad flamske in valonske narodnb interese. Pri tem je negodno še to, da je večina Flamcev v krščansko-socijalni Stranci, večina Valoncev pa v socija-istični. V letalski nesreči v Tonu našlo smrt 64 oseb TOKIO, Jap. — V petek se je )ri pristajanju na tukajšnjem ned narodnem letališču ponesrečilo potniško jet letalo DC8 Canadian Pacific letalske družbe na poti iz Hong Konga v Vancouver. Pri nesreči je bilo 64 oseb mrtvih, med njimi vse moštvo letala. Le 8 oseb je osla-lo živih. Nesrečo naj bi zakrivila gosta megla, ki je ležala nad letali-|ščem. m % \ Ameriška Ponovim -33F51 HMHHHHHHi r .fw T'-^p, 0iri Sif&iair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohm 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece 2-a Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Lanada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 46 Monday, March 7, 1966 Po italijanski vladni krizi Na videz je potekala po izrabljenih kolesnicah, čeprav je trajala samo 33 dni. V Italiji trajajo take krize navadno dalj časa. Da je bila sedanja kriza tako kratka, je treba pripisati par izrednim okoliščinam. Najprvo je bilo laške politike skoraj sram, da so spro-ži'i sedanjo krizo radi malenkosti, ki ne bi smela igrati v političnih trenjih nobene vloge. Tisti, ki je hotel imeti največ koristi od krize, t. j. Fanfani, je pa hitro uvidel, da njegova ura še ni prišla, zato njegova struja v krščansko-demokratski stranki ni zavlačevala razvoja krize. Kriza je potemtakem dobila kmalu podobo boja, katera stranka se bo bolje odrezala v ministrskem kabinetu, ki šteje 26 ministrov. Nekaj več dobička je dosegla skoraj vsaka med štirimi koalicijskimi strankami, toda nobena ne veliko. Najbolj je padlo v oči, da so mogli desničarji v krščan-sko-demokratski stranki dobiti kar dva zastopnika v vladi. Dosedaj niso imeli nobenega. Proti njihovim ministrom je najbolj ostro nastopal socijalistični voditelj Nenni. Pa se je predsedniku Moru posrečilo, da je Nennija potolažil. Seveda je pa ta kompromis dobil obliko politične kupčije. Desnica v krščanski demokraciji je silila v vlado svojega voditelja bivšega ministrskega predsednika Scelbo. Tega levičarji ne marajo. Zato je Scelba izpadel, namesto njega je pa desnica dobila dva ministra drugega razreda. Torej kupčija: vsak politični voditelj je vreden dveh politikov navadne vrste. To pravilo utegne postati tradicija pri italijanskih vladnih krizah. Pridobila je tudi socijalno demokratska stranka, njen kandidat Tremelloni je postal minister za narodno obrambo. Je hud nasprotnik komunizma in fašizma. N en ni jeva stranka je dobila samo posredno koristi, mir v vladi, ki ga nujno potrebuje, kajti v tem letu se morata združiti obe koalicijski socijalistični stranki. Nennijeva in Sargatova, v eno. Zedinjenje bi bilo pa le težko dosegljivo, ako bi dežela stala pred vladno krizo. Največ je seveda pridobila ideja, da je današnja vladna koalicija edina, ki je sposobna dati Italiji kolikor toliko stabilno vlado. Zunaj vlade so samo komunisti na levi, na desni pa fašisti, monarhisti in liberalci; s temi strankami pa noče iti nihče v tovarišijo. Največ je seveda pridobil predsednik Moro. Postal je za italijansko politiko neobhodno potreben kompromisni kandidat za predsednika vlade. V tem pogledu je ugna Fanfani ja, ki ga desničarji vseh vrst ne marajo. Predsedniku Moru se lahko pripeti to, kar se je pokojnemu De Gasperiju. Vlade so prihajale in odhajale, De Gasperi je pa ostal na mestu ministrskega predsednika. Med tistimi, ki so kaj izgubili, so: Fanfani in komunisti. Fanfani je mislil, da je politično stanje tako, da lahko računa, da bo s pomočjo socijalistov ugnal desnico v krsčansko-demokratski stranki, pa se mu to ni posrečilo. Ostal je sicer naprej italijanski zunanji minister, toda njegov vpliv ni več tak, kot je bil pred krizo. Bo najbrže trajalo še precej časa, da se popravi. Na zgubi so tudi komunisti. Še pred režimom pokojnega tovariša Togliattija so se ponujali v zveze in koalicije na vse strani, posebno italijanskim katolikom, pa so se vsi poskusi ponesrečili. Sedaj imajo verjetno še manj upanja na take eksperimente. V krščanski demokraciji je desnica začasno tako okrepila svoj položaj, da levica ne bo več mogla nusliti na sodelovanje s komunisti. Na drugi strani je pa sedaj omogočeno pristašem Nennija in Saragata, da mirno izvedejo zedinjenje. Skupna stranka bo veliko močnejša, kar ne bo čutila samo krščansko-demokratska stranka, ampak tudi komunistična. Nova vlada je našla oporo tudi v predsedniku republike Saravatu, ki je izjavil, da noče nobenih novih parlamentarnih volitev pred 1. 1968. ko poteče mandav sedanjemu parlamentu. Nobena stranka ne more torej računati z možnostjo, da bi potom vladne krize prisilila Saragata, da pristane na nove volitve. To bo seveda veliko koristilo tudi predsedniku ministrskega sveta Moru. Seveda pa ni pokopana stara hiba sedanje vlade: spori v vrstah krščanske demokracije. Moro je imel srečo, da jih je sedaj začasno zakrpal. Napeti odnosi med levico in desnico pa trajajo še naprej. Nočeta popustiti ne Scelba ne Fanfani. Hladna vojna še bo torej nadaljevala na hodnikih rimskega parlamenta. Program nove vlade je seveda kopija prejšnjih, le nove besede so prišle na vrsto, namesto prejšnjih že obrabljenih. Dela pa parlamentu ne bo manjkalo. Do maja mora na primer izglasovati državni proračun, kar v italijanski po M ik > i i lahka stvar. Vlada mora dalje nadaljevati s so-cijalnim programoip, kakor ga je obljubila socijalističnim strankam in strti jam. Desničarji se bodo seveda upirali, zato so pa pristali na kompromis, da ni Scelba v vladi, ampak samo dva njegova pristaša. Imajo torej že v vladi svoje zaupnike, ki bodo skušali vplivati na socijalno zakonodajo. Predsednik Moro ne bo tiare j mogel počivati na lavo- rikah. Bo imel dela čez glavo. Tolažil se bo pa s tem, da bo lahko poslal parlament po izglasovanem proračunu na počitnice, ki se v Italiji lahko zavlečejo daleč v jesen. V zunanji politiki bo ostala vlada zvesta svojim obvezam in ne bo mislila na nobene spremembe. Fanfani je sedaj predsednik generale skupščine ZN in ne bo želel* da njegova dežela kvari mednarodno politiko s posebnimi podvigi. Bo gledal, da ne poslabša svoje pozicije v Rimu, kar bi v ZN samo utrdilo njegov mednarodni ugled. In zato se mu gre. To je bil najbrže razlog, da je tako hitro popustil boju z Morom. prizadetih družin, do sedaj so iz ke v Ameriki, ki bodo v tem v Banffu so na zelo strmi progi vseh družin redno mesečno pri- j svetem postnem času s svojimi komaj obdržali dovolj snega, v spevali, da vzdržujemo dva rev-! velikodušnimi darovi priskočili Quebecu pa je pritisnil tak Slovenski koroški župnik prosi pomoči za poplavljence MEDGORJE, Korošk.— Dra- ni j a. gi ameriški rojaki! V Osttiroler Bote sem bral o vaši nabirki za poplavljence na sosednjem Tirolskem in občudujem vašo do-oroto srca, vašo darežljivost, ko šte dobrim in vernim Tirolcem, katerih gostoljubnost ste nekateri uživali, tako velikodušno priskočili na pomoč. To mi je dalo pogum in zaupanje, da se tudi podpisani, kot župnik dveh slovenskih župnij na Koroškem, obračam na vas vse s prošnjo za slovenske rojake, ki so prav tako veliko trpeli od poplave. Preteklo leto je bilo leto, nesreč — poplav v celi Avstriji. Najprej so v maju in juniju poplave uničile polja in travnike na Zgornjem in Spodnjem Avstrijskem in Gradiščanskem. V mesecu juliju — prve dni, je strašna poplava uničila Zgornjo Tirolsko in Salzburško, sam sem vso to poplavo doživel, bil sem Ko je po poplavi voda odtekla, se je šele videlo razdejanje. Vsi pridelki na poljih in travnikih so bili uničeni. Fara ima vsa polja in travnike na lepi ravnini ob Dravi, gozdov farani nimajo. Tako so v par dnevih postali res pravi reveži. Takoj sem šel na delo. Dva meseca sem bil na potu, da pomagam ubogim ljudem. S pomočjo škofijske Caritas v Celovcu in z dobroto src Korošcev sem razdelil brezplačno prizadetim n e s r e čnim družinam nad 40,000 kg .krompirja in prav toliko sena, da jim je bila dana prva pomoč za življenje. Škofijska Caritas je morala veliko pomagati uničenim krajem Zgornjem Koroške. Tako so se viri pomoči izčrpali. Letina radi neprestanega deževja je bila za polovico slabša kot prejšnja leta, cene vsemu pa visoke. Imeli smo tudi upanje, da bo prizadetim pomagano od državnih obla- na misijonska bogoslovca, ki študirata bogoslovje v Italiji, imenujeta se Anton Tang, iz Hong Konga, in Janez Krstnik Mak, iz Hong Konga. Mislil sem, da po tej nesreči ne bo šlo več, pa so ljudje rekli, mi jih ne smemo zapustiti, tudi če nam vsega manjka, nam bo pa Bog pomagal, če bomo vztrajali in tema revnima bogoslovcema pomagali do oltarja. S tem v zvezi danes pišem v Bollengo v Italijo in prosim, da naj se oba bogoslovca pridružita našim skupnim molitvam za vse dobrotni- na pomoč naši ubogi župniji. j mraz, da so na sobotnih tekmah Obenem vam vsem obljub- ] ozebli nekateri tekmovalci in so ljam, da bom vsak dan pri sveti maši molil za vse dobrotnike, ki boste sprejeli moj klic in prošnjo in nam slovenskim rojakom v nesreči pomagali. Vse drage sobrate duhovnike in rojake po vsej Ameriki prisrčno lepo pozdravljam v Srcu Jezusovem vdani duhovnik Anton Cvetko Pjarramt Mieger-Rottenstein, 9131 Grafenstein, Kaernten, Austria. Zirio-šprhe drobce... LETHBRIDGE, Alta. — Ljub- pokazala, da so na pravi poti, ki ljana je za svetovno hokejsko prvenstvo dobro pripravljena. Te-le dni so tekme že v teku. Prvi gostje so bili teden dni pred pričetkom tam. Kot sem zadnjič omenil, se svetovno prvenstvo odigrava v treh (zadnjič mi je tretja C skupina v naglici poročanja izpadla) skupinah: A — 8 najboljših moštev v pokriti areni “Hali” v Ljubljani, B skupina na umetni, a nepokriti ledeni ploskvi v Zagrebu, in tretja C skupina na Jesenicah, kjer so po vojni, predvsem s podporo uvidevne železarne je do vrhunskih uspehov dvakrat trda, saj zahtevajo od njih, da so študentje in tekmovalci. Končni uspehi brezdvomno ne bodo izostali, saj bodo uspeli do svojih poklicev, kar je prav gotovo . važnejše od samo trenutnih zmagovalnih lavorik. Tudi Amerikanci imajo glavni tekmovalni smuški kader izbran iz raznih šol, ki študente podpirajo pri študiju in pripravah za smuška tekmovanja. Glede hokejskih ameriških izbrancev pa je bilo sila malo slišati, tako da je ameriška repre- zgradili prvo umetno ledeno, , , , T „ , 0 zentanca popolna uganka v ploskev v Jugoslavip... Seve' . Ljubljani. Istočasno s svetovnim hokejskim prvenstvom v Ljubljani kratkem času so postale Jeseni- pa so v Holmenkolnu na Norve- so se nudile z umetnim ledom na Jesenicah odlične možnosti za razvoj lednih športov in v s cerkvenim zborom na potu sti, toda do danes jim ni bila da- preko Zgornje Tirolske na Južno Tirolsko in videl strašno uničenje doline, po kateri teče reka Inn. V mesecu juliju — prve dni, sem bil z našimi farani na romanju v Marijino Celje na Zgornjem Štajerskem, deževalo je noč in dan, kot hi se oblak u-trgal, le z velikimi zamudami in težavami smo se vrnili z romanja domov. Prvi dnevi septembra, od 1. do 5. septembra, pa so bili dnevi žalosti, groze in strahu na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem. Od 1. septembra, to je od srede pa vse do nedelje, je deževalo kot ob najhujši nevihti po vsej Vzhodni Tirolski in Koroški deželi. Gotovo ste brali, kako strašno je bilo na Vzhodnem Tirolskem, '< j er je voda odnašala zemljo, domove, vrtove podirala, rušila n spremenila lepe kraje v razdejanja in uničenje. Kjer so bila ooprej polja in domovi, vrtovi in ceste, tam je sedaj puščava nanešenega kamenja in peska. Na zgornjem Koroškem je voda na prav nobena pomoč, razumljivo saj je vsa Avstrija — vse posamezne dežele so utrpele skozi celo poletje uničenja poplav, razdejane so ceste, porušeni mostovi in železniške proge, državna poslopja, na vse kraje so morali nuditi prvo pomoč in vzpostaviti potrebno zvezo s provizoričnimi mostovi, to pa gre v težke milijone, kar je za majhno državo veliko. Dragi ameriški rojaki, vam vsem je moja prisrčna prošnja in klic, ki prihaja k vam iz duhovniškega srca ne zase, ampak za pomoči potrebne slovenske koroške rojake. Vam vsem, ki ste po zadnji vojni bili deležni gostoljubnosti na Koroškem, ki poznate lepi Korotan, vse prosim iz srca, priskočite mi na pomoč, da bom sedaj na vigred — pomlad pomagal vsem mojim družinam v fari Podgrad, da se jim nakupi potrebno seme, krompirja, koruze, fižola in vsega, kar bi ljudje radi nasadili, pa niso nič pridelali, ker jim je deroča povodenj uničila in na ce hokejski državni prvak in so to zdaj vsa poslednja leta. Poljski in češki trenerji pa so pripomogli k večjemu razvoju ... Posebnih možnosti pa jugoslovansko moštvo na svetovnem prvenstvu ne ho imelo, če bodo dosegli v B skupini 3. mesto, bo to uspeh, seve pa so gotovo zmožni pripraviti presenečenja. V minus jim bodo številne poškodbe in vprašanje je, če bo reprezentanca vprav radi teh poškodb kompletna. * Jedro in večino kanadskega škem svetovna prvenstva v nordijskih (klasičnih) smuških disciplinah, t. j. tekih, skokih, kombinaciji in skokih posebej. Tam bo zbrana elita smuških tekačev, kjer bodo obračunali med seboj predvsem nordijski narodi in bo verjetno le v skokih u-spelo komu od Srednjeevropej-cev vriniti se med zmagovalce. Predvsem Nemci imajo v skokih velike možnosti, presenetijo pa lahko tudi drugi. Gotovo se bo izmed milijonske mase ru' skih smučarjev našel kdo, ki bi utegnil mešati račune. Tudi Če-hokejskega moštva v Ljubljani | hi in Poljaki napredujejo, tek- na nedeljo nastopili le nekateri. Glaven namen tekem je bil: da bi iz Evrope poslani strokovnjaki FIS lahko ocenili: proge, sposobnost organizatorjev, možnosti nastanitve, prehrane itd. za take velikanske in reprezentančne prireditve. Ta namen je bil uspešno dosežen. Progo v Banffu švicarski strokovnjak ni priporočil, ker je prestrma in pre-težavna za tekmovalce, svetoval je prenos prog v Lake Louise, kjer so po njegovem, poleg Alp najboljši tereni, kar jih je on kot zastopnik FIS na svetu videl. , Tudi v Sloveniji so se vršile važne mednarodne smučarske tekme pod okriljem FIS. V Bohinju so bile FIS B-tekme tekačev, ki so po kvaliteti udeležencev, pohvalni organizaciji in zadovoljnosti udeležencev dosegle namen in uspeh. Koncem januarja pa so se na Pohorju pomerile najboljše alpske smučarke sveta v FIS A-slalomu in veleslalomu. Naj bi se, pa je vreme tudi tam vižalo vse po svoje, tako, da so zmogli prirediti le eno samo progo, za eno samo tekmovanje. Zmagala je Avstrijka He-cher, za njo Greenova iz Kanade in nato sestri Geitschel iz Francije. Ker so te-le prireditve prve v Sloveniji takega obsega in take svetovne važnosti, je tem bolj pohvalno, da je prireditev uspela v zadovoljstvo vseh in so Kanadčani obdržali vprav Pohorje od vseh tekmovalnih srečanj v naj lepšem spominu. Tako torej naša mala, lepa Slovenija nudi letos gostoljubje večim važnim prireditvam svetovnega merila, kar bo poneslo slovensko ime in slovensko spretnost v organiziranju ter slovensko gostoljubje po širnčm svetu. polja nanesla pesek in kamenje, razdejala Moeltalsko, Dravsko1 j£0 sem takoj po poplavi delil in precej tudi Ziljsko dolino. Vsa ta nabrana voda je nosila s seboj prave razvaline, ki jih je iztrgala iz domov, vrtov, travnikov in gozdov, nosila je porušene mostove in živali. Najstrašnejše na vsem južnem Koroškem — slovenskem delu Koroške, pa je bila prizadeta moja župnija Podgrad pri Med-gorjah. Na gornjem koncu župnije, pri vasi Goričevje, se je razlila reka Drava in preplavila vso župnijo štirih vasi: Goriče, Podgrad, Kosasmoje in Vogle in deloma Zagorje. Drava — voda je od ure do ure naraščala in s seboj v groznem šumenju in bobnenju sodnega dne nosila preko poplavljenih krajev pravo razdejanje. Ne da se opisati strahu in groze, ki smo jo doživljali. Naprej od Zagorij po Podjunski dolini in proti Mariboru na Štajerskem pa voda ni naredila škode, ker si sledijo dalje po Dravi velika umetna jezera, ki zajemajo cele doline in so iz teh jezer, ko so dobivali poročila o poplavah na Gornjem Koroškem, vodo iz jezer izpustili in se je v tako izpraznjena jezera razlila poplava brez škode. Med vsemi slovenskimi župnijami na Južnem Koroškem in sploh na celem Južnem Koroškem je bila uničena najbolj samo moja žup- prvo pomoč in videl družine, ki so, ko so prejemale pomoč, jokale, tako jih je prevzela dobrota in pomoč v stiski nesreče, koliko bolj bodo vam, dragi rojaki, hvaležni v molitvi vsi, ki jim boste sedaj na vigred, ko jim vsega manjka, priskočili na pomoč. Dragi slovenski duhovniki v Ameriki, vas vse kot sobrat so-bratsko pozdravljam in iskreno lepo prosim, pomagajte mi, moja fara je edina slovenska fara, ki je ob poplavi prizadeta na Koroškem. Vaše razumevanje, p r i p o ročilo vašim slovenskim roj a kom-faranom, vsaka vaša velikodušna pomoč, bo pomoč nesrečnemu rojaku, nesrečni družini, nesrečni po poplavi prizadeti župniji, sedaj ko jim vsega manjka, ko je vsako seme tako drago, pa je treba prav vse kupiti. , V tej župniji imamo lep kip Fatimske Kraljice, s katerim sem imel romanje po vseh župnijah slovenske Koroške in obenem pred leti imel lepo uspele misijone in duhovne obnove. Kip so kupile matere prav iz Fatime, pred to milostno Marijo bomo vsak dan molili za vse naše dobrotnike, prav posebno v tem postnem času tega posebnega svetega jubilejnega leta. Naj vam omenim še posebnost teh tvorijo študentje. Po zamisli Fathra Baura (kat. duhovnik), ki je tudi letos poseben svetovalec državni reprezentanci in jo spremlja tudi v Ljubljano, so zbrali najboljše hokejiste v Winnipegu, kjer posečajo šolo, poleg te pa trenirajo in igrajo tekme z najboljšimi amaterskimi moštvi Kanade, evropskimi moštvi, ki so gostovala po Kanadi in imeli nekaj srečanj z a-meriškimi klubi .. . Namen kanadske amaterske hokejske zveze je, držati te študente skupaj v šoli in izven nje vsaj do olimpijskih iger 1968. Tako bi prišli do nekakega jedra moštva, ker študentje bodo po študijah odhajali, vsako leto pa se bo med novodošlimi gotovo našlo nekaj me same pa bodo pokazale, do kolikšnih možnosti so se po vzpeli. Alpski smučarji, tekmovalci bodo imeli letos gotovo doslej najdaljšo sezono. Skoro celo leto. Treningi so potekali od oktobra do tekem v decembru in vse doslej, končala se bo sezona avgusta v Portillo, Čile, kjer bodo svetovna prvenstva v alpskih disciplinah (smuk, slalom, veleslalom in kombinacija). Važne letošnje mednarodne tekme v Alpah so zbrale tudi letos vse smuške velesile sveta. Pa je pesem v istem taktu in isti melodiji, še so najboljši in po uspehih najsolidnejši Fran- cozi, Avstrijci in Švicarji, med novih moči in talentov. Tako so nje pa se na vidna mesta uspe lanskim in predlanskim repre- vriniti sem in tja kakemu po-zentantom dodali nekako 14 no- samezniku drugih držav. Pri vih moči in uspehi tega skupne- moških je v strah Evropejcem ga bivanja in treninga so že vid-, predvsem Billy Kidd, ameriški ni. Seve po potrebi izbrano smučar svetovnega kova, menda moštvo ojačijo, da se vrste potrebno izenačijo. Ni pa njih naloga lahka, ker morajo študirati in polagati izpite, potlej šele trenirati in igrati. To gotovo zahteva volje, dela, žrtev in vztrajnosti. Porajajo se prvi uspehi in obetajo nadaljna upanja, da je zdaj amaterski hokejski šport na pravi poti — seve vse to le dotlej, dokler bodo izbrani fantje resno in vestno študirali in jih vabe in lepe ponujane vsote dolarjev ne premotijo in ne zvabijo v profesionalne vrste. * Podobno organizirano je tudi, kar zadeva smuški šport v Kanadi. Na univerzi v Nelsonu v Britski Kolumbiji so zbrali skupino 60 fantov in deklet, najboljših smučarjev-tekmovalcev, kjer po predavanjih, učenju in uspešnih izpitih še trenirajo, potujejo in tekmujejo. Celo kuhajo in pospravljajo si včasih sami. Družabnega duha torej ne manjka in tudi pot v Evropo je eden najelegantnejših smučarjev v tehniki ki je zmagal ali bil med prvimi tudi letos v Evropi, a poškodba ga je prisilila k počivanju... Med dekleti pa razburja tekmovalne vrste Kanadčanka Nancy Green, ki je nekajkrat zmagala tudi v Evropi in večinoma ostaja na vidnih vrhnjih mestih. Je pa trenutno posebno po Kiddovi poškodbi brezdvomno najboljši Francoz Jean Claude Kiily, ob njem Avstrijec Karl Schranz. Med dekleti je treba smatrati tudi letos francoski sestri Geitschel brezdvomno kot najboljši, in pa Avstrijki Christl Haas in Traudl Hecher. * Ker se Kanada puli za prireditev zimskih olimpijskih iger 1. 1972 v Banffu, so povabili v Kanado najboljše smučarje sveta na dvoje tekem v: Banff in Quebec. Ker pa so smuški termini vpadali s prireditvami v Trenutno se vrše v Davosu tekme za svetovno prvenstvo v umetnem drsanju, kjer Kanadčanka Burka brani naslov ženske svetovne prvakinje, pa poročila zadnjih dni obetajo presenečenje. Ameriška drsalka Peggy Flemming po prvem dnevu tekmovanja vodi z 21 točkami, kar bo nemogoče nadoknaditi in je verjetno danes prvenstvo odločeno in nova svetovna rprva-kinja mlada Američanka. V parih sta nepremagljiva ruska tekmovalca. i' 1 Letošnje svetovno prvenstvo v bobu (posebne vrste sankanje) se je vršilo v St. Moritzu, a ni bilo končano. 2e trening je povzročal težave, ker je bilo nemogoče zadovoljivo pripraviti progo. Na tekmovanju samem je odneslo nemški četverec preko stene oyinka, vsi tekmovalci so končali v bolnici, vodja in kapetan nemškega moštva pa je podlegel poškodbam. Nekaj dni pozneje so bile spet mednarodne tekme v bobu v Lake Placidu v Ameriki, kjer se je spet smrtno ponesrečil eden od tekmovalcev. Marca bodo za 30-letnico Planice spet tekme na velikanki s svetovno udeležbo skakačev. Bo to menda zadnja prireditev na svetovni velikanki, ker nameravajo to podreti (leseno ogrodje je poslednja leta zginilo do škode), malo dlje od nje pa na naravnem terenu zgraditi novo, ki bi dopuščala skoke do 150 m, kar bo spet naj večja skakalnica na svetu. Po FIS določilih namreč smatrajo kot skoke le tiste, ki so do 90 m, vse, kar je čez to mejo, opredeljujejo kot smuške polete. Za te pa so na svetu le tri skakalnice, v Kulmu, Koc- nigsbergu in naši Planici. ❖ Je pa smučanje v popularnosti prekosilo vprav v letošnji sezoni vsa pričakovanja, pone-god se je število smučarjev podvojilo, to predvsem v izven-evropskih državah, posebno so Evropi, ni bilo semkaj najbolj-1 smučarji porastii v Ameriki in ših. Tudi vreme ni sodelovalo, Kanadi. Pak ameriška domovina, KRALJ GORA EDMUND ABOUT ,^°ja varuha nista bila prav Podobna invalidom; nista i 13 no ranjena, ne pobita; nji-s‘°Va meča so bila iz jekla in ni-j J*11 smel upati, da bi jima bila i z *ev pretesna, kajti nosila sta j J‘° Prostorne opanke, v katerih Se jima videle pete. Ko sem Natančneje pregledal, sem z ^alovanjem opazil dve pištoli, pK° dolgi kot so otroške puške. 3 kljub temu nisem izgubil po-^uina y družbi mi je polila ° Sikanie krogel že čisto do-l ,Ce' Vrgel sem svojo škatlo na r„^ *n sem odšel. , eliko zabave!” mi je zakli-Lai kralj. Z Bi “Se ogom, gospod!” ne', če vam je prav; na bdenje!” Vlekel sem svoja tovariša v stneri Prv0 Se nist Proti Atenam; bilo je to sovražno podjetje. Onadva , a nič obotavljala in sta mi ij.. 0l'la, da grem, kamor hočem. * tolovaji, ki so bili veliko bolje ^Sojeni kot štirje Periklejevi "°2niki, so dovoljevali mojim anjem popolno prostost. Tudi j‘a sta herbarizirala za večerjo. ,3z Pa sem se delal, kot bi bil $ °Pljen v svoj opravek: trgal s„ na desni in na levi šope ru- še, ki seboj. Podvojil sem svojo hitrost; pot je bila lepa, ravna, kot nalašč za me. Šli smo navzdol po ravnem pobočju. Jaz sem tekel brezupno, z rokami tesno ob životu in nič nisem čutil kamenja pod nogami in nič nisem gledal, kam stopam. Razdalja je ginila pod menoj; skale in grmovje je bežalo v divjem begu na obeh straneh ceste; bil sem lahek, hiter, moje telo je bilo brez teže; imel sem peruti. Toda ropot štirih nog mi je utrujal uho. Naenkrat sta se ustavila in ničesar nisem več slišal. Ali sta se me naveličala zasledovati? Majhen oblak prahu se je dvignil deset korakov pred menoj. Nekoliko naprej se je v hipu pokazala bela risa na sivi skali. Dva strela sta se razlega istočasno. Tolovaja sta izpraznila svoji pištoli, ušel sem sovražnemu ognju in tekel kar naprej. Gonja se je nadaljevala; slišal sem dva zasopi j ena glasova, ki sta kričala: “Stoj! Stoj!” Jaz se nisem ustavil. Zgubil sem pot in tekel še vedno, ne da bi vedel kam. Naenkrat sem zagledal pred seboj jarek, širok kot rečna struga; toda preveč sem bil v teku, da bi bil mogel premeriti to 1965 je za nami, 5 rojakov v , je nevarna epidemija — poseb- j kojni dekan Žagar je s pomočjo tem letu je odšlo na Otoku v I ne vrste influenca —, proti ka-večnost. Zadnji je umrl 1. 1965 terj je trenutno zdravniška ve-g. Petrič Jože iz Semiča v Beli da Brez uspeha in skoro nad Krajini. Dolgo časa je bolehal 20% prebivalstva boleha. Smrt- mi; jih nisem imel za kaj ra- razdaljo. Skočil sem; rešen sem delal sem se kot bi iskal v. bil. Moje naramnice so počile, i|,Vu°Žici nel jo izruval in zakričal. ]t(5 SeiT1 že tekel, ne da bi se ivjfi LZ1* nazaj. Njuno preseneče-l;u ^ je dalo deset dobrih se-bp j1 Prednosti. Toda nista zgu- (bijl ° ^ a 3 a z obdolževanjem 8 drugega, kajti prav kmalu Kar je | mizi mi je stregel kot dober sluga; pri desertu mi je pripovedo- zaslišal njune korake val povesti, ali me je prosil, naj mu jih jaz pripovedujem. In vedno je molil taco, da mi stisne roko. Ustavljal sem se mu stanovitno. Sicer se mi je pa zdelo brezkoristno, da bi imel ubijalca qtrok vpisanega med svojimi prijatelji in nič rad nisem stiskal roko človeku, ki sem mu Gartia-Godoy dela priprave za volitve v Dominikanski državi Na čelo oboroženih sil je spravil nepolitičnega gen. Pereza in imenoval nepristransko volivno komisijo. SANTO DOMINGO, Dom. rep. — Predsednik Garcia-Go-doy je pripravil generala Pereza, novega vojnega ministra, da je prevzel posle, čeprav mu nekateri vojaški krogi delajo sitnosti. Perez je menda pošten vojak brez političnih ambicij in ne bo Garciji skočil v hrbet in se udeležil morebitnega vojaškega upora. Garcia je dalje imenoval tudi glavno volivno komisijo. Sestavljena je tako objektivno, da ji ne levica ne desnica ne moreta ugovarjati. Temen pojav v sedanjem dominikanskem političnem položaju je pa bivši predsednik Bosch, ki je zadnjič zmagal pri volitvah. Sedaj noče priti z barvo na dan, noče reči, ali bo kandidiral ali ne. Ako ne bi kandidiral, bi levica najbrže volitve bojkotirala, tega pa Garcia ne mara. Zato skuša Bosch po stranski poti izsiliti od Garcie čim več političnih koncesij. Bosch jih bo morda tudi iztisnil, pa se vkljub temu zadnji trenutek odpovedal kandidaturi. Njegov glavni tekmec Bala-guer ni namreč tako nepriljubljena politična osebnost, ko so prvotno mislili. Njegovo ime je zmeraj bolj znano, njegovi sestanki in shodi so dobro obiskani, njegove izjave ne dajo povoda za burne debate . Ako bo Bosch čakal še nekaj časa, ga zna Balaguer prehiteti. V tem slučaju ne bo Bosch hotel tvegati bitke na voliščih in se raj-še preje umaknil. Tako mislijo nekateri dominikanski politični opazovalci, ki niso usmerjeni ne na levo ne na desno. Kdo naj redi Indijo? WASH I NGTON, D.C. — S tem vprašanjem se je pečal senatni poljedelski odbor, ko je pred njim federalni tajnik Freeman branil načrt tajništva, znan pod imenom “Hrana za svobodo”. Ideja je že lepa, so tajniku rekli senatorji, Ikajti lačne ljudi je treba podpirati, vprašanje je samo, ali naj ima to dolžnost samo naša dežela. To vprašanje je sprožila Free-manova izjava, da bo Indija potrebovala samo letos kakih 12 milijonov ton uvožene hrane in da bo od tega dala zaenkrat 4.5 milijone ton Amerika. Kje so pa ostale dežele, so spraševali Freemana radovedni senatorji. Freeman je skušal dokazati, da nekaj dajejo tudi druge države, toda ta “nekaj” je bil tako majhen, da senatorjev ni mogel kaj prida prepričati. Mislimo, da je previdnost senatorjev kar na mestu. Poleti in jeseni bomo morali namreč dati Indiji nove milijone ton pšenice, da obvarujemo lačni del indijskega prebivalstva pravega stradanja. Delo za moške & ženske Službo dobi Iščemo žensko ali moškega za čiščenje našega kegljišča, 7 dni na teden. PALISADES BOWLING 1331 E. 260 St. Euclid Za sestanek kličite 261-1715 (x) Moški dobijo delo Delo dobi Delavec za delo pri urejanju vrtov in okolice domov (landscaping) dobi redno zaposlitev pri Lakewood Nursery, 18105 Detroit Ave., Lakewood, O., tel. .26-0815. (48) Delo dobe Strojnik, izkušen v uravnavi in obratovanju vrtalnih strojev, struži Lnic in “Bridgeport” strojev. Podnevi. Delavci ali vajenci z nekoliko aiehaničnega znanja za delo na v ntalnih strojih, stružnicah in sve-drskih stiskalnicah. Oglasite se osebno pri CAM MANN MFC. CO. INC. 2700 Henninger Rd. (48) Keller - Hydrote! Contouring and profiling Machines Horizontal Soring Mills Turret Lathes Gap Turret Lathes Engine Lathes Milling Machines Radial Drills IJ. and O.D. Grinders Hones Numerical Oentrolled Machines no LAHKO BI BILO SE HUJŠE! — Letos smo imeli v Ameriki snega dovolj, poseb-V mestu Oswego, N.Y., so bili z njim dobro založeni, saj je bilo mesto prekrito s snegom povprečno 10 čevljev na debelo. Na Nor veškem, kjer je bila posneta v kraju Man-dal gornja slika, jih obilica snega ne vznemirja. So ga veseli, ker so ga pač vajeni. V juž. Koreji se ne bojijo komunističnega pritiska SEOUL, Juž. Kor. — Čim bolj vroča postaja vojna v Južnem Vietnamu, tem bolj pogosto se v prestolici Južne Koreje sprašujejo, ali ne bodo kitajski komunisti pritisnili tudi nanje pre-j ko demarkacijske 1 i n ij e . To I vprašanje si zastavljajo tudi vojaški krogi, vendar niso zaskrbljeni. Vsa poročila trdijo namreč, da vlada na severni strani korejske demarkacijske linije mir in tam ni mogoče opaziti nobenih priprav na nove vojaške operacije. Komunisti sicer pošiljajo svo-1 — je terence, agitatorje, aktiviste, j spij o ne ipd. preko linije na jug delat propagando med domačini, pri čemur izvajajo tudi nasilja, toda vse to nima takega: ob-1 Kličite 361-9138. sega, da bi ga kdo lahko smatral za pripravo na nov vdor preko demarkacijske linije. Tega mnenja je tudi naš general Beach, ki poveljuje ameriškim četam v Koreji. Da prepreči DOBITE DOBRO PLAČO OD URE IN DODATNE KORISTI. THE Gieveland Pneumatic Tool Go. 3784 E. 78 St. 341-170« An Equal Opportunity Employer (47) MALI OGLASI Gostilna naprodaj D-5 licenca - na St. Clair Ave. (47) Prijatel’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO 7 A O^TAPTrTT V AID FOR AGED PRESCRIPTIONS podtalno 1 st. Clair Ave. & C$th SL; EN 1-42U X-ŽXXXXXXXXXXXXTXTT1 TRYGVE GULBRANSSEN In večno šume gozdovi aiiirn XXX Oče se je tega naučil od svojega očeta in ta spet od svojega. Zakaj se je potem Bog tako jezil — kaj niso vsi izpolnjevali njegovih zapovedi? V Dagu je prekipela stara rodbinska samozavest. Pričel se je naravnost boriti z Bogom. Ne, v njem še ni bila izumrla trdoživost bjorn-dalskega rodu. Sedel je tu, samoten in zapuščen, s še živo grozo v spominu na bratovo nesrečo in s plavkastim ognjem od strele okoli sebe — pa vendar še ni bil zlomljen. Še vedno je bil sposoben imeti svoje lastno mnenje — celo pred Bogom. Znova se je sklonil nad mizo in iztegnil roke po bibliji; toda ni se je dotaknil. Tedaj mu je padel pogled na eno izmed spominskih knjig, ki ni bila večja od njegove pesrti. Poigral se je z njo in pri tem se mu je od prla. Na prvi strani je čital “Dr. Dinnysen Jeršin” in “Dušna paša” in še več drugega. In medtem, ko so bile njegove misli daleč proč, je čital: “Prva zapoved se glasi: Vsak krščanski človek se mora zoperstavljati vsem zunanjim, grdim, zavednim in običajnim grehom in zlodej stvom, ki jih prepovedujejo božje in človeške postave----- Dagove misli so priklenile besede, ki so jih pravkar videle njegove oči; ponovno jih je pozorno prečital in listal dalje. Na drugi strani je bilo napisano: “Naslednja božja zapoved se glasi: Zatiraj in kroti slaba nag o j en j a in poželenja, ki jih imaš v srcu----------” Dag je začuden, strmel predse. Zdi se, da torej niso božja beseda samo deset zapovedi in oče-naš. Tu pa tam je še prečital kak odstavek, toda večinoma so bile to stvari, ki jih ni razumel in mu niso ničesar povedale, dokler ni prišel do naslednjega odstavka: “Na. primer: če čuti človek jezo ali nejevoljo nasproti svojemu bližnjemu, ne greši takoj, ker nima za to priložnosti: marveč hodi nekaj dni okoli in razmišlja o sredstvu, načrtih in priložnosti, kako bi se maščeval, in njegovo srce uživa v teh naklepih.” Dagu je nekam čudno vroče stopila kri preko tilnika v glavo Kaj nista bila vsa ta leta s Torej em kovala maščevalnih naklepov proti planjavcem, in ali nista občutila zlobne radosti pri vsakem napredku in pri vsakem zaslužku^ ki jima ga je bil dobrohotno podelil Bog? Z bojaz- CHICAGO, ILL. FEMALE HELP CLEANING WOMAN 1 Day work — good pay. No age barrier. Work in West suburban area. Pleasant working conditions. PH. 654-0412. (46) nijo je pogledal ven na velika bukev in mislil na pradede in na svojega očeta. Vsi ti so že od pamtiveka verovali, da spada k moškim dolžnostim tudi maščevanje. Ko mu je bila stara Ana llammarbojeva, ki je poznala toliko rodbinskih zgodb, včasih katero izmed njih povedala, je na koncu vedno s ponosom pristavila: “Nobeden izmed njih ne leži nemaščevan!” In spomnil se je dneva, ko je bil prišel župnik k očetu in ga prosil pomoči zoper medveda. Takrat je bil stal v veži in prisluškoval; še se je spominjal, da očeta niso ganile ne prošnje in ne obljube. Odločil se je šele, ko se je izkazalo, daje medved iz velike rodbine onih, ki so bili pobili njegovega pradeda in pozneje njegovega očeta. Niso smeli ležati nemaščevani, dokler je le en sam medved iz te rodbine še živel. Maščevanje, vedno znova le maščevanje. In mislil je še naprej na zgodbe, ki mu jih je bila pravila Ana ITammarbojeva; med njimi so bila tudi poročila o krvnem maščevanju. Takrat je pogum njegovih pradedov navdajal njegovo srce s ponosom. Zdaj pa je bilo v njih nekaj, kar ga je navdajalo z grozo. Nekaj časa je o tem globoko razmišljal; potem pa se je vzravnal. Ali se ne glasi božja zapoved: spoštuj očeta! Ali se niso bili prisiljeni maščevati vsem, ki so se jim zoperstavljali? t Visoko se je vzravnal in na-mršil obrvi. Nanj so navalile slike iz sanj. Na lastne oči je bil videl, ako so se nesramneži odplazili, čim so se prikazali njegovi pradedje. Kaj je bil strah pred brezobzirnim bjorndalskim maščevanjem tisti, ki je zadrževal strahopetno sodrgo in divje živali, da so tu v srenji lahko mirno živeli? Dag se je dvignil. Prav tako trdno se je čutil zasidranega v svojem rodu, kakor ogromna bukev tam zunaj pod oknom v zemlji. Čeprav je blisk nekoliko znižal njen vrh, korenine so še vedno trdno tičale v ravni zemlji. Nisi jih mogel kar tako izruvati — ta nova misel pa mu ni aila nič kaj prijetna. Svoje prednike je prav tako visoko častil tot Boga, in zdaj naj bi jih obsodil, da niso ravnali prav? Pričel se je trdo boriti z Bogom, toda misli so mu potovale in spomnil se je, da ne stoje njegovi predniki okoli njega tako tot v sanjah. Vsi so bili pod zemljo, in on sam obsojen, da jim kmalu — sledi. Zatipal je ob stolu navzdol in vzel v roke knjižico, ki jo je bil prej odvrgel. Usnjeni hrbet je bil star in izsušen, in lesena zaponka polomljena, tako da se je knjiga kar sama od sebe odpi- rala In na eni izmed zadnjih strani je čital: “ ... Item: vem, da moram prepustiti maščevanje Bogu.” Resno je razmišljal; da se dado človeške besede različno tolmačiti, je vedel; toda božja beseda je ncizpremcnljiva, in tu je bilo to celo natisnjeno. Premišljal je:... če zdaj Bogu prepustim maščevanje, ali je potem res nepreklicno, da ima Bog voljo in čas, da ... Da, Dagu je tičalo v krvi: vsaka krivica mora biti slej ali prej maščevana. In vendar v vsem tem ni našel zveze. Rod je bil mnogo generacij živel kljub tolikim umorom in kljub maščevanju, in zdaj naj bi prišlo uničenje zaradi maščevanja, ki sta ga Tore m on izvajala samo v mislih? Ure so potekale — večer se je spustil na kmetijo in na naselbino, Dag pa je še vedno s pestmi pod brado sedel v stari izbi in se še naprej trmasto boril s svojimi mislimi. Moška dolžnost je bila opora, h kateri se je vrnil vsakokrat, kadar je bil prišel do razpotja, in s to besedo si je ustvaril dokončno mnenje. Končno je mislil, da ve, zakaj je prišla kazen prav zdaj. Dolžnost ni vedno enaka, menja se, kakor se menjajo časi. Na to misel so ga spravile današnje sanje. Nekoč je bilo potrebno, da so ščitili svoje delo pred ničvredneži in živalmi. Zaradi tega so se morali njegovi pradedje tako trdo boriti, in vendar so’ imeli rodove pred seboj in za seboj. Zdaj pa je bilo s tem drugače. Dag sem je bil pokazal svojo sposobnost s tem, da je bil planjavce na smrt preplašil. Odslej bi, samo če bi jih grdo pogledal, zbežali pred njim. čez hribe in doline. In prav ista je s krošnjarji, samo da jih pogleda, že pokažejo pete. S Torej em sla imela dar, s katerim sta pripravila ljudi do težkega dela, ona sama pa sta vzravnano hodila okoli in samo ukazovala, kje je bilo treba to ali ono napraviti. Da, najtežje delo so bili opravili že pradedje; novi časi pa so nastopili, ko so brezmejni gozdovi pridobili na vrednosti. Zdaj dolžnosti v tostranstvu niso bile več tako težke — zato pa jih je Bog oteževal v onostranstvu. Ni bilo povoda, da bi se srce še nadalje radovalo v mislih na maščevanje. Toda — ali je potem še lahko živel? Ali ni dolgoval svojim pradedom plačila za vse zaničevanje, ki so ga bili trpeli skozi toliko rodov? Ali ni v njem, dediču, trdno in globoko tičala dolžnost, da se maščuje*? Zunaj je tkal mrak poletne noči lahne in prozorne tančice, tu v stari izbi pa se je plazila iz vseh kotov in sten črna tema in vznemirjala Daga. Tu pa tam se je pod stropnimi tramovi dotaknila svetloba, ki je prihajala skozi okno, svetlo brušenega kositrnega ali železnega roba na starem orožju, ki je že od pamtiveka tam viselo. Tam, gori nekje je visela tudi sekira; bila je na j starejše orožje na Bjorn-rialu, in pravili so, da ima vkovan srebrn križ. Nihče pa mu ni vedel povedati, če pomeni križ obrambo pred nezgodami ali pred čarovnijami; in pravili so mu tudi, da se; baje srebrnega križa ni dotaknila le živalska kri. Tudi ostalo orožje tam gori bi bilo lahko pripovedovalo o hudih borbah moža proti možu, o vročih in divjih razgovorih, o curljajoči krvi in o ljudeh, ki so bili padli, pa se niso več dvignili. Danes ponoči se je zdelo, da se v železju pod stropnimi tramovi oglaša komaj slišno brnenje in mehko umirajoče zvenenje ... Kakor bi se kot los močni možje dvignili in brezglasno grozeč stali okoli po kotih in ob stenah, tako se je tema vživela v Daga, medtem ko sc je trudil, da bi utrdil v sebi novi sklep, da bo vse maščevanje izživljal le v delu in razmišljanju. Kaj se ne drže vsi pradedje trdno za roke, mož ob možu, od najprvc-ga pa vse do očeta in Torej a? (Dalje prihodnjič) ------o------- MAREC_ SBI«!!**#' uLitiia ‘HZJ mm a!4Mll6iLl7| 20M22lp 2*29 IM Ml 11112 m 25111 KOLEDAR društvenih prireditev Oglašajte v “Amer. Domovini Za vsakovrstna tiskarska deta se priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice. Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE CHICAGO, ILL. MALE HELP Production Machinery Operators, Machinists ARE YOU LOOKING FOR A TOP GRADE EMPLOYMENT? JOIN THE TEAM AT BRAUN Enjoy steady employment, a paid fringe benefit program including insurance, hospitalization, paid holidays, vacation, cost of living, bonus and insured pension plan. The Braun Plant employees average yearly gross pay is approximately $10,600. Immediate openings. Only limited experience necessary. APPLY BRAUN ENGINEERING CO. 19001 Glendale Ave., Detroit, Michigan Just Off The Southfield Freeway Braun is An, Equal Opportunity Employer (47) ENOSTAVNEJŠI NAČIN — Hidravlično dvigalo je dvignilo z žitom naloženi tovornjak poševno^ proti skladišču.. Žito je steklo iz tovornjaka, nato pa so ga tekoči traki ponesli na določeno mesto. Slika je bila posneta v Woodridge, N.Y. MAREC 12. — Klub slov. upokojencev v SDD na Waterloo Rd. priredi večerjo ob 3. obletnici svojega obstoja. 13. — Slov. ženska zveza poda v SND na St. Clair Avenue koncert v korist šolninskega sklada. Nastopi slovenska pevka Marija Fishinger iz Chicaga. Začetek ob treh popoldne. 13. — Balincarska tekma v Slov. del. domu na Waterloo Road 20.—Šesti letni banket Federacije slov. narod, domov v Slovenskem domu na Holmes Av. 27.—Glasb. Matica poda v SND na St. Clair Ave. pomladni koncert. Začetek ob 3.30 pop. APRIL 3.— Dramatsko društvo LILIJA poda I. Cankarjevo dramo JAKOB RUDA v Slov. domu na Holmes Avenue. 17. — Moški pevski zbor Slovan priredi Pomladni koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob štirih popoldne. 23. —Folklorna skupina KRES priredi VEČER NARODNIH IN UMETNIH PLESOV v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 7.30. Po sporedu zabava. Igrajo “Veseli mornarji”. 24. — Materinski klub fare sv. Vida pripravi obed v fari dvorani. Na razpolago bo od poldne do' petih popoldne. 24. — Podr. št. 47 SŽZ praznuje 35-Ietnico obstoja skupno s državno konvencijo združenih podružnic SŽZ iz Ohia in Michigana v SDD na Prince Avenue. 24. — Podr. št. 47 SŽZ priredi večerjo za 35-Ietnico obstoja v Slov. del. dvorani na 10814 Prince Avenue. Začetek ob petih. MAJ 1. — Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi banket ob 50-letnici svojega obstoja. I. — Pevski zbor Planina poda svoj pomladni koncert v SND na Maple Heights. Začetek ob štirih popoldne. 7. — Tradicionalna spomladanska prireditev DSPB Tabor v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 8. — Pevski zbor Triglav poda svoj letni koncert in priredi domačo zabavo v Sachsen-heim, 7001 Denison Ave. S. — Slovenska šola pri Sv. Vidu-priredi materinsko proslavo v šolski dvorani. Začetek ob treh popoldne. 8. —Materinska proslava Slovenske šole Marije Vnebovzete v Collinwoodu ob treh popoldne v šolski dvorani. II. — Banket SDZ ob njeni 16. redni konvenciji v Slov. nar. domu na 5050 Stanley Ave. Po banketu ples. Igra Eddie “B” Trio. 14. — Clevelandski odsek akademskega društva SAVA poda družabno prireditev s programom. 29. — Društvo SPB Cleveland: Spominska sv. maša za padle žrtve zadnje vojske in komunistične revolucije pri Lurški Mariji na Providence Heights na Chardon Road v Euclidu. M' hovništva župnika rev. Jagra z mašo in banketom. 26.—15. letni OHIO KSKJ v parku sv. Jožefa. 26. — Slovenska šola prir^' izlet na Slov. pristavo. 26. — S.K.D. Triglav Milwaukcf priredi prvi letni piknik svojem parku, ob Wis. ces1 . 36, 4M. vzhodno od Water' ford. Vhod nasproti Hcg ^c' morial parka. JULIJ 10.— Slovenska telovadna iveli priredi telovadni nastop 11 Slovenski pristavi. 24. — Štajerski klub pr ir c piknik na Slovenski pristavi. 31. — Slovenska šola pri Mar*^ Vnebovzeti priredi piknik n Slovenski pristavi. AVGUST 7. — Društvo Najsv. Imena ^ sv. Vida priredi piknik n' Slovenski pristavi. 14. — Slovenski dom na Holuj1’* Avenue priredi svoj le 1 piknik v parku. sv. Jožefa 1,3 White Rd. 29. — Konvencijski ples v Slov. nar. domu na St. dal Avenue. 21. — Sv. maša ob konvendi1 KSKJ v cerkvi sv. Vida 1 11.45, po njej kosilo v avdi(0 riju pri Sv. Vidu. PopoW piknik na prostorih sv. Joze v KSKJ parku na White Rd' 21. — Slovenski športni k1" j priredi piknik na Slovens pristavi. 22. — Se začne XXVI. glav*J konvencija KSKJ v hote Sheraton-Cleveland. 21. — S.K.D. Triglav MilwnukjJ priredi svoj drugi letni pikn; v Triglavskem parku. Pik111 je združen, s kratkim šp01 nim sporedom. ! 24. — Klub slov. upokojencev Senklersko okrožje pr; ired1 piknik na farmi SNPJ. 28. — Belokranjski klub pr*rC. piknik na Slovenski pristav • SEPTEMBER 13. — Oltarno društvo fare S?' Vida pripravi obed v avd't(^ riju. Postregli bodo od °P° dne do treh popoldne. OKTOBER 1. — Jesenska prireditev Tabor v Slovenskem domu Holmes Avenue. 23, dsi* pa Pevsko društvo PLANl^, poda svoj jesenski koncert 1 Slov. nar. domu na Maple R ] 29. — Slov. nar. dom na St. Avenue priredi “Noč Sl° nije” v glavni dvorani DolT1‘l NOVEMBER , 23.— Ples na večer pred Zabvan nim dnem v Slovenskem do j na Holmes Avenue. DECEMBER % 4. — Jesenski koncert pevsk6^ zbora SLOVAN, združen ^ proslavo 30-letnice zboroV6» obstoja. 31. — Slovenski dom na priredi silvestrovanje v svoj prostorih. Samo štirikrat v 140 leti*1 D. C. JUNIJ S. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik na svojih prostorih na White Road. 5. — Dr. II. Lobetov Spominski sklad priredi piknik ob zaključku kampanje na Slovenski pristavi. 11. in 12. — DSPB Tabor priredi na Slov. pristavi spominsko proslavo za padle in pobite borce komunistične revolucije v Sloveniji. 19. — Otvoritev Slovenske pristave za leto 1966. 19. — Fara Marije Vnebovzete bo praznovala 50-letnico du- 12' WASHINGTON 140 letih Unije je Senat 1® g krat razpravljal kot sodišč6^ odstavitvi zveznih vodilnih radnikov. Le štirikrat je iz» soval njihov odpust. PREBERITE povejte še drugim! Vsak, ki se bo v marcu naročil na AMERIŠKO domovino, bo dobival naš dnevnik EN MESEC BREZPLAČNO