17 Osrednja tema: KOLIKO SO KMETIJSKO- OKOLJSKI UKREPI ZA OHRANJANJE TRAVIŠČ V RESNICI UČINKOVITI? Besedilo in foto: Mitja Kaligarič Konec 20. stoletja se je v Evropi uve- ljavil izraz »high nature value (HNV) grasslands«, ki smo ga poslovenili v »naravovarstveno pomembna travi- šča« ali kar »travniki HNV«. To so vr- stno bogati travniki in pašniki (tra- višča ali travinje), ki predstavljajo habitate redkih in ogroženih rastlin in živali ter za katere je značilna visoka vrstna pestrost, največkrat povezana z nizkim ali srednjim trofičnim nivojem združbe in/ali prisotnostjo habitatnih specialistov. V Evropi so v zadnjih de- setletjih povsod v strmem upadanju. Kasneje so večji del teh travišč vključi- li v prilogo Direktive o habitatih in jih opredelili kot travniške habitatne tipe Natura 2000. Najvrednejše površine so vključili v omrežje posebnih varstve- nih območij Natura 2000, kar pa samo po sebi ni ustavilo upadanja biodiver- zitete na naravovarstveno pomembnih traviščih, njihove fragmentacije ali ce- lo izgube na lokalni ravni. Kot odgovor na drastično upadanje trav- niških površin in biodiverzitete v Evro- pi je Evropska komisija v okviru Skupne kmetijske politike (SKP) uvedla ukrep t. i. kmetijsko-okoljskih plačil (KOP), ki so pomenili finančno kompenzacijo kmetom za izgubo dohodka ali za dodatno delo pri izvajanju ukrepov, ki bi ohranjali biodi- verziteto travišč (op. v SKP 2014–2020 se je ukrep preimenoval v kmetijsko-okolj- ska podnebna plačila – KOPOP). Prvič so bili takšni ukrepi na pritiske Združenega Kraljestva in Nizozemske uvedeni že leta 1985, nato pa so se postopoma razširi- li po preostalih državah članicah. Danes predstavljajo enega izmed najpomemb- nejših instrumentov ohranjanja narave v kmetijski krajini Evrope. Slovenija je s pr- vimi finančnimi spodbudami (kompenza- cijami) začela že v devetdesetih letih prej- šnjega stoletja, sistematično pa je k temu pristopila s Programom razvoja podeželja (PRP) v obdobju 2007–2013. V tem obdobju je EU namenila več kot 22 milijard evrov za implementacijo kmetij- sko-okoljskih ukrepov po državah člani- cah (lastni delež držav članic pa je ta zne- sek povečal še za četrtino), prikrojenih za potrebe vsake članice posebej. Ogromna vložena sredstva so v Evropi spodbudi- la vrsto raziskav, v katerih so ugotavlja- li učinkovitost ukrepov za ohranjanje biodiverzitete. Raziskave, ki so bile izve- dene na posameznih (običajno manjših) območjih Evrope, so bile najpogosteje osredotočene na ptice in žuželke in le v redkih primerih na travišča. Eno takšnih raziskav smo opravili tudi pri nas. V Sloveniji je bila med letoma 2005 in 2013 po podatkih Eurostata več kot polo- vica kmetijskih zemljišč pokrita s trajnim travinjem oziroma travišči, ki vključuje- jo tudi številne vrstno bogate združbe. Zanimalo nas je, kako učinkovito kme- tijsko-okoljski ukrepi ohranjajo te nara- vovarstveno pomembne habitatne tipe. Osnova raziskave je bila magistrska na- loga na Oddelku za biologijo mariborske univerze, ki jo je pod mojim mentorstvom in somentorstvom Sonje Škornik, stro- kovnjakinje za travniško fitocenologijo in ekologijo, zagovarjal Jure Čuš, danes zaposlen kot strokovnjak na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki si zelo prizadeva za vključitev naravo- varstvenih vsebin v kmetijsko politiko. Pri obdelavi in analizi podatkov je imel roko čez strokovnjak za krajinsko eko- logijo in GIS Danijel Ivajnšič. Omenjeni soavtorji smo v ugledni mednarodni re- viji Land Use Policy objavili članek »The failure of agri-environment measures to promote and conserve grassland biodi- versity in Slovenia« (Neuspeh kmetijsko- okoljskih ukrepov za spodbujanje in ohranjanje travniške biodiverzitete v Slika 1: Upravičene površine za vpis štirih ukrepov (A) in presečne površine med 74 območji kartiranja HT in štirimi ukrepi: ETA, HAB, MET in VTR (B). Zeleno – upravičena območja za 4 ukrepe; rdeče – presek območij kartiranih HT in upravičenih območij za 4 ukrepe; sivo – območja kartiranja HT oziroma presek z ukrepom ETA, ki je veljal za celo Slovenijo. 18 Sloveniji), v katerem podrobno analizira- mo učinkovitost štirih kmetijsko-okolj- skih plačil oziroma ukrepov, izvedenih v Sloveniji v okviru PRP 2007–13. Ti ukrepi so bili: ohranjanje posebnih tra- viščnih habitatov (HAB), ohranjanje traviščnih habitatov metuljev (MET), ohranjanje ekstenzivnega travinja (ETA) in ohranjanje ptic vlažnih ekstenziv- nih travnikov na območjih Natura 2000 (VTR). Ukrepi so bili v glavnem zastavlje- ni na omejitvah glede datuma prve košnje in števila košenj, obtežbe paše in vnosa gnojil. Pri tem je treba povedati, da so ob kontrolah pravilnega izvajanja ukrepov v glavnem preverjali le datume košenj, saj je bil vnos gnojil določen le na ravni kme- tije, ne pa na ravni travniških parcel, kar za posamezen travnik zato ne pove niče- sar. Ker slovenski sistem kmetijsko-okoljih plačil kmetom še vedno dovoljuje vpis kateregakoli od omenjenih štirih ukrepov na katerikoli travnik znotraj vnaprej do- ločenega območja, ki je v Registru kme- tijskih gospodarstev opredeljen kot trajni travnik več kot pet zaporednih let, ne da bi bila parcela opredeljena kot naravovar- stveno pomemben travnik, smo postavili hipotezo, da je le del ukrepov tarčno za- del površine, ki jih je vredno ohranjati iz naravovarstvenih vzgibov. Z drugimi besedami, naravovarstveno ciljani ukrepi so bili izvedeni in plačani na površinah brez predhodnega monitoringa (npr. do- ločitve habitatnega tipa, vrstne pestrosti ali prisotnosti indikatorskih vrst) in tudi brez končnega monitoringa, ki bi preveril, ali je bil z ukrepom dosežen kakršenkoli cilj. Želeli smo odgovoriti na vprašanje, kolikšen je delež prekrivanja med nara- vovarstveno pomembnimi travišči in šti- rimi ukrepi ali, natančneje, kolikšen delež naravovarstveno pomembnih travišč je »ostal zunaj« ukrepov in kolikšen delež je bil »pokrit« z ukrepi na traviščih, ki ni- majo nobene naravovarstvene vrednosti. Zanimala nas je tudi povprečna površina travišč v ukrepih in tistih z naravovar- stveno vrednostjo. Kako smo določili območje raziskave? To je povezano z opredelitvijo naravovar- stveno pomembnih travišč, ki smo jo sin- tetično povzeli iz baze podatkov o kartira- nju negozdnih habitatnih tipov v Sloveniji. Kartiranje je bilo (do presečnega datuma raziskave) izvedeno na 74 območjih in se v 28 % prekriva z omrežjem Natura 2000 v Sloveniji ter hkrati predstavlja 16 % slo- venskega ozemlja. Če vzamemo v zakup, da so bila izbrana območja osredotočena na negozdno (kmetijsko) krajino, ki se v veliki meri prekriva z območji Natura Redna košnja vzpodbuja razvoj zeli, predvsem enoletnic; zadržuje sukcesijo; omogoča stabilnost združbe na dolgi rok in podpira vrstno pestrost. Na fotografiji je desni del travnika ostal nepokošen. Slika 2: A – Kvadranti, v katerih je presek med območji kartiranja HT in ukrepi KOP: tortni diagrami prikazujejo delež vpisanega ukrepa ETA (rdeče) glede na površino travnikov HNV (zeleno). B – Tortni diagrami po kvadrantih, v katerih je bil vpisan ukrep ETA – razmerje med travniki HNV, vpisanimi v ukrep ETA (rdeče), in tistimi, ki niso travniki HNV, a so bili vpisani v ukrep ETA (modro). Zmerno suh travnik po prvi košnji: bojazen, da je po košnji »vsega konec«, je pogosto pretirana. Prva košnja je povsem odvisna od regije, nadmorske višine in lege ter variira tudi glede na vremenske razmere. Razpeta je vsaj med sredino maja in koncem junija. 19 2000, lahko hitro ugotovimo, da je bilo v kartiranje zajetih zelo veliko travišč in pri- bližno tretjina celotne kmetijske (kultur- ne) krajine v Sloveniji, saj je okrog 60 % Slovenije pod gozdom, velik delež pa predstavljajo tudi površine nad gozdno mejo, urbana in industrijska območja ter infrastruktura. Druga baza podatkov je bila prostorska baza vpisanih štirih ukre- pov, prav tako na nivoju poligonov (GERK- -ov). Ukrep ETA se je izvajal po celi Slove- niji, ukrep HAB na ekološko pomembnih območjih, ukrepa MET in VTR pa na ožje definiranih območjih, predvsem na varo- vanih območjih. Upravičene površine za štiri ukrepe in presečne površine s karti- ranimi območji predstavlja slika 1. Kako smo določili naravovarstveno po- membna travišča oz. travnike HNV? V eno skupino smo združili vsa travišča, kartira- na kot »habitatni tipi Natura 2000« (do- datno še nekaj nacionalno pomembnih habitatnih tipov) v ugodnem varstvenem stanju (koda »1«). V drugo skupino smo združili habitatni tip 6510 Natura 2000, ki je opredeljen kot mezotrofni do evtrof- ni travniki oziroma visoko pahovkovje in sorodne združbe iz zveze Arrhenatherion (koda »2«). To je v Sloveniji še vedno pre- vladujoča oblika travnika, ki ima srednje do zmerno visoko vrstno pestrost. V tre- tjo skupino pa smo združili t. i. »križance« habitatnih tipov z drugimi, netraviščnimi habitatnimi tipi, ki pomenijo večinoma neugoden status – zaraščanje, ruderali- zacijo, prehod na bolj mokra ali bolj ka- mnita rastišča. V objavljenem članku smo naravovarstveno pomemba travišča defi- nirali kot vse tri skupine skupaj z vsemi kombinacijami med njimi. Rezultati so pokazali, da naravovarstve- no pomembna travišča kumulativno v vseh 74 raziskovanih območjih pokrivajo 67.328 ha, površina, zajeta v enega od šti- rih ukrepov, pa je bila le 1.776 ha ali 3 %. 1.256 ha je bilo zajetih v enega od štirih ukrepov na neciljnih površinah (traviščih, ki niso bila opredeljena kot naravovar- stveno pomembna travišča), kar je slaba polovica (41 %) »vpisanih« (»zagerka- nih«) travišč. Rezultate sicer najlepše povzema in ilu- strira ukrep ETA (ohranjanje ekstenziv- nega travinja), ki se je izvajal po celotnem ozemlju Slovenije. Njegovo uspešnost pri- kazuje slika 2. Na levem zemljevidu Slove- nije, razdeljenem na kvadrante, so tortni diagrami, ki za vsak kvadrant, ki sodi v raziskovana območja, prikazuje delež vpi- sanih ukrepov ETA na naravovarstveno pomembnih travnikih po kvadrantih, ki skupaj dosega le 3 %. Desni zemljevid pri- kazuje tortne diagrame po kvadratih razi- skovanih območij travišča, ki so bila vklju- čena v ukrep ETA, in sicer razmerje med naravovarstveno pomembnimi (1.511 ha) in tistimi, ki to niso bila (1.046 ha). Kot pokaže slika, obstajajo znatne razlike v tem razmerju med različnimi območji Slovenije. Za ukrep HAB so bila upravičena t. i. eko- loško pomembna območja (EPO), vendar je bil ukrep vpisan le na 61 ha naravovar- stveno pomembnih travišč, 4.670 ha (ali 99 % površine) je ostalo »neizkoriščene«, 52 ha (ali slaba polovica vseh) pa je bilo vpisanih na neciljnih traviščih (tistih brez naravovarstvene vrednosti). Ukrepa MET in VTR sta ciljala le na majh- ne izbrane površine, rezultati pa so bili podobni. Natančne številke so razvidne tudi iz Preglednice. Raziskava je pokaza- la tudi, da je povprečna velikost naravo- varstveno pomembnih travišč bistveno manjša (0,4 ha), kot je bila povprečna ve- likost površin v ukrepih (0,6 ha), za kate- re je veljala vstopna meja 0,1 ha. Ali se je sistem plačil za ohranjanje biodiverzitete travišč v tekočem obdobju 2014–2020 spremenil? Sistem ukrepov KOPOP se je sicer spremenil na bolje, saj je financiranih bistveno več površin, po- leg tega pa je zadevnim ukrepom name- njenega več denarja. Vendar je verjetno tudi neciljnih površin zato več: bistvena značilnost slovenskega sistema, to je od- sotnost začetnega in končnega monito- ringa, ki bi omogočala kontrolo uspešno- sti ukrepa, je še vedno njegova največja pomanjkljivost. S podobno poraznimi učinki kmetijsko-okoljskih ukrepov so se soočili tudi ponekod drugje v državah članicah, zato se je v zadnjem letu uve- ljavilo striktno »rezultatsko usmerjeno« (»result-oriented«) oblikovanje ukrepov za ohranjanje biodiverzitete na traviščih, pri čemer sama tehnologija ukrepov ni ta- ko pomembna kot rezultat: ohranjeno ali izboljšano ugodno stanje travišča. Do leta 2020 lahko torej v naravovarstve- ne ukrepe za travnike vstopajo kakršni- koli, tudi pred nekaj leti komaj zasajeni, intenzivni travniki … Kontrola je bolj ali manj osredotočena le na datum košnje. Naj si dovolim primerjavo: to je približno tako, kot če bi zdravnik predpisal zdra- vila ali operacijo, pa ne bi ugotavljal, ali je pacient sploh bolan, na koncu pa ne bi Najbolj so ogroženi suhi travniki in nižinski travniki na dnu dolin ali ravnic (na sliki). Ogrožata jih predvsem preoravanje in intenzifikacija. Ostanki ekstenzivnih površin nemalokrat ostajajo fragmentirani in nepove- zani, kar najbolj občutijo žuželke, najmanj pa dolgoživeče trajnice in rastline, ki se razmnožujejo pretežno vegetativno. Zmerno suh travnik po prvi košnji: bojazen, da je po košnji »vsega konec«, je pogosto pretirana. Prva košnja je povsem odvisna od regije, nadmorske višine in lege ter variira tudi glede na vremenske razmere. Razpeta je vsaj med sredino maja in koncem junija. 20 vedel niti, ali se je pozdravil ali morda umrl. Tako ni treba posebej poudarjati, da je potreben občuten premik od »usmer- jenosti na ukrepe« (»measure-oriented approach«) k rezultatski usmerjenosti, ki jo lahko uveljavimo le s predhodnim definiranjem upravičenih travnikov, za katere je sploh smiselno, da vstopijo v ukrep, začetnim monitoringom in konč- nim monitoringom. V principu vsak trav- niški habitatni tip zahteva svoj upravlja- vski režim (košnje, morebitnega gnojenja, obtežbe paše), vendar se da stvar zelo poenostaviti: če travnik na začetku pre- poznamo kot vrstno bogat in je habitat v ugodnem varstvenem stanju, ni potrebnih veliko »kontrol«, kmetu je treba povedati le: »Še naprej delaj tako, kot si do sedaj, in za to, da si ne boš olajšal truda ali višal donosnosti, boš dobil finančno nagrado!« Treba bi bilo seveda tudi znižati vstopno mejno površino parcele in plačilo določiti tako, da ne bi bilo linearno glede na ve- likost parcele. Tako bi ohranili prav tiste travnike, na katerih je diverziteta najve- čja, saj so ti praviloma manjši in oddaljeni ter se jih ne »izplača« intenzivirati, sub- vencija pa bi s tem zadela svoj cilj prav »v sredino«. Nekaj besed je treba zapisati tudi o datumih košnje, ki so bili od začetka ukrepov KOP v središču kot odločilni za ohranjanje ugo- dnega stanja travnikov HNV in so zameglje- vali tako bistvo ukrepov kot tudi vse njihove ostale pomanjkljivosti. Od začetka subvencij KOP v letu 2007 naprej so se datumi »ne- varno« pomikali na vedno kasnejši čas vse v pozno poletje … Upoštevale so se pač dobro- namerne želje po ohranjanju posameznih vrst metuljev in ptičev. Tovrstni ukrepi po- zne košnje so bili namenjeni, da se s pozno košnjo ne pokosi ptičjih gnezd in da goseni- cam metuljev ostane dovolj časa za razvoj. Poznam naravovarstveno ozaveščenega pridelovalca krme, ki je rekel: »Kar je pre- več, je preveč – sena pa ne morem kositi!« Izstopil je iz ukrepa, saj je bil datum košnje v tistem (sušnem!) letu občutno prepozen – prepozen tudi, da bi ohranjali travno rušo kot tako. Travna ruša namreč ni le živ »sub- strat« za ptice in metulje, temveč je združba rastlin v krhkem ravnovesju med okoljskimi dejavniki, naravno sukcesijo in upravlja- vskimi ukrepi. Včasih se zgodi, da lahko pre- tirana osredotočenost na eno živalsko vrsto travnik poslabša na dolgi rok, saj se poruši pestra sestava ruše, ki ima svojo sezonsko dinamiko, vzdrževano tudi z redno košnjo in pravočasno odstranitvijo fitomase. Kako torej naprej? Če je kritika name- njena zgolj sama sebi ali celo kazanju s prstom, potem je ne odobravam in se s tem ne identificiram. Edini namen naše kritike neustreznih kmetijsko-okoljskih ukrepov je prizadevanje za njihovo izbolj- šanje. Ko sem bil povabljen v Komisijo za travništvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je bila tam zelo dobro sprejeta moja ideja o novem ukre- pu za ohranjanje biodiverzitete, ki smo jo imenovali »pisan travnik«. Veljal naj bi na vsem ozemlju Slovenije, tudi izven območij Natura 2000 in EPO, in bi finanč- no spodbujal vzdrževanje vrstno bogatih travnikov ali pašnikov. Zamislili smo si ga zelo enostavno: za vsak vrstno bogat travniški habitatni tip na območju Slove- nije bo obstajal seznam najbolj značilnih in enostavno prepoznavnih indikatorskih rastlinskih vrst; kmet, ki bo prepoznal in »odkljukal« vsaj pet indikatorskih rastlin s seznama, bo lahko pristopil k ukrepu. Kmet mora ohranjati ustrezno rabo, kar dokazuje z vmesnimi in končnim monito- ringom, kjer »kontrolor«, ki je lahko tudi kmet sam, pregleda, ali so »odkljukane« vrste še prisotne na travniku in ali je tudi njihova številčnost stabilna. Takšna kon- trola ne zahteva spremljanja datumov košnje, kilogramov dušika, intenzivnosti paše … Ukrep bomo dodelali v več razli- čicah, ena predvideva tudi obisk botanika po vpisanem ukrepu, ki bo pregledal ali gre za travnik HNV in ali so rezultati do- seženi. Upamo, da bo ukrep zaživel v na- slednjem programskem obdobju SKP. Seveda bo treba v naslednjem obdobju razmisliti še o številnih drugih aspektih ohranjanja travnikov HNV, med drugim tudi npr. o ustrezni višini subvencij, da kmetje ne bodo več motivirani za preora- vanje ali opuščanje travnikov, temveč za njihovo ohranjanje; o priporočeni upora- bi strižnih kosilnic; o tem, da je zahteva po puščanju nepokošenih pasov na tra- višču smiselna zgolj tam, kjer se krajina ne zarašča in podobno. V preteklosti se je zgodila napaka, da pri uvedbi kmetijsko- -okoljskih ukrepov biološka stroka ni so- delovala oziroma je bila premalo slišana in upoštevana. Velika večina neposrednih plačil v kmetijstvu ni naravi prinesla nič dobrega, saj je šla v smeri intenzifikacije, komasacij, hidromelioracij, zmanjševa- nja zelene infrastrukture, kot so mejice, lesna pobrežna zarast in podobno. Zato si moramo prizadevati, da tisti skromni odstotek ali nekaj več z naslova SKP, ki je namenjen ohranjanju biodiverzitete, v resnici sledi temu cilju in ga tudi doseže. Ohranjanje biodiverzitete je naša skupna skrb in odgovornost. Preglednica: Štiri kmetijsko-okoljska plačila oziroma ukrepi in površine v Sloveniji v okviru PRP 2007–2013. AEM ETA HAB MET VTR Skupna upravičena površina (ha) 2.027.300 124.100 91.316 7.319 Raziskovana površina 74 območij (ha) 325.998 27.972 71.753 5.093 Raziskovana površina 74 območij v % 16 23 79 70 Površina HNV travnikov (ha) 48.860 4.670 11.369 2.429 V ukrepe vpisana površina HNV travnikov (ha) 1.511 61 173 31 V ukrepe vpisana površina izven HNV travnikov (ha) 1.046 52 122 36 Razmerje HNV/izven HNV 1:0,69 1:0,85 1:0,71 1:1,16 Kraški travnik.