List 3. b.
Gospodarske stvari.
0 cepljenji trt.*)
Govoril prof. Povše v Metliki 27. decembra 1876.
v kmstijskem shodu.
Kakor pri sadji, tako velja tudi v trtoreji požlah-n o vanje, to je, cepljenje, po katerem more vino-rejec plemenitost trsja zdatno povzdigniti. Kako kisla je divja češnja, a kako plemenita cepljenka! Prav tako se nahajajo v vinogradih različna trtna plemena, katera imajo zelo slabo in vodeno grozdje, ki dozori pozno. Trta morda tudi rada sprhuje in ni stanovitna ne ob času cvetja, ne ob času izzorevanja.
Dandanes vinski kupci zahtevajo, da ima vino tudi značaj prijetnosti ; vino mora biti, kakor pravijo, ognjeno in lepo dišeče. Mnogokrat nahajamo v vinogradu sicer močnih, pa oprhljivih trt; kaj ž njimi početi? „Iz-kopati jih in z drugimi bilfami nadomestiti", to je sicer hitro rečeno, a težko storjeno, vzlasti če so trte že 10 in še več let stare, torej že jako močno vkoreninjene, kajti lep čas mora preteči, predno se bo nova bilfica tako lepo razvila in okrepila, kakoršna je sicer v rodovitnosti in odličnosti pomanjkljiva, pa v rašči čvrsta trta.
Sedanja moderna trtoreja zahteva tudi, da so v enem vinogradu trte le enega plemena zasajene, ker če so v vinogradu različne trte, ki neenako poganjajo, prav tako neenakočasno tudi cveto in zore in vse
*) Prošnji, v 1, listu letošnjih „Novica iz Metlike razodeti, je vstregel gosp. profesor Povše in poslal nam zgoraj natisnjeni govor, ki ga je poleg druzih razlaganj imel v Črnomaljskem okraji. Došel je pa 13. dne t. m. centralnemu odboru družbe kmetijske tudi dopis podružnice Metliške, v kateri se predstojnik njen gospod Anton Homač v imenu podružnice in pa vseh Belih Kranjcev s toplo besedo zahvaluje odboru, ,,da je v Metliko in Črnomelj poslal prof. Povše t a, ki je ondašnjim gospodarjem tako lepo po domače in jasno razkladal važne nauke, da se je glasno cula enoglasna želja, naj bi se taki in enaki nauki in kolikor mogoče s praktičnimi demonstracijami prav kmalu ponovili in večkrat ponavljali/4 — Razsodba tako častna iz ust strokovnjaka v kmetijstvu, kakor je gosp. Homač, more poleg navdušenega narodovega priznanja, ki ga je prof. Povše našel o svojem popotnem učenji na skrajnem Dolenskem naše domovine, mu pač biti najljubše plačilo za rodoljubni njegov trud in ne-vtrudljivo njegovo 81etno mirno delovanje na polji praktičnega kmetij stva.                                                                    Vred.
opravilo je težavniše, posebno pa ob času trgatve: eno grozdje je že prezre lo, že gnjije, drugih trt grozdje pa je še trdo in kislo. „Modri portugizec" in „modri burgundec" sta že o mali maši (gospojnici) popolnoma zrela, ko so drugih trtnih plemen grozdiči še vsi kisli.
V naših slovenskih vinogradih je cepljenje trt še malo znano, po drugih deželah pa se že precej poslužujejo cepljenja. Francoski trtorejci trdijo, da mora biti trta pocepljena, tako, da v 3. letu ^otem, ko so mlade trte zasadili, vse že samo po sebi žlahne trte po-cepijo, če tudi s cepiči prav tistega črtnega plemena.
Sedaj, ko gospodari grozovita trtna u š (filoxera) po Francoskih vinogradih in vse znanstvene preiskave ne morejo najti zdatnega pomočka, s katerim bi se mogla uničiti strašanska škodljivka, ki je že na tisoče in tisoče oralov vinogradov pokončala, so začeli Francoski trtorejci saditi Amerikanske trte, ki so silno čvrste in krepke v rasti, tako, da jih ne morejo uničiti, vsaj jim ne toliko škodovati silne filoksere, in na nje vcepijo potem žlahne cepiče naših domačih plemenitih trt. Kolikor moremo iz dosedanjih poročil o trtni uši in njenem življenji in škodi soditi, moramo pač tudi mi pritrditi načelu, da bomo morda s tem poslednjim načinom, namreč, da se zasade Amerikanske trte in potem pocepijo z našimi žlahnimi sortami, se še najbolj mogli vojskovati proti trtni uši.
Že v najstarejih časih so poznali cepljenje trte, kakor nam kažejo zgodovinski spisi preslavnega kmetijskega pisatelja Kolumela.
Korist cepljenja pri sadnem drevji pozna pač vsakdo, da o tem ni mi treba govoriti, vsaj je obče znano, da z večkratnim ponavljanim cepljenjem sad iz-vanredno žlahnino doseže, in da tuja drevesna plemena iz južnih krajev, katera našega podnebja ne morejo pretrpeti, moremo vdomačiti, ako njih žlahne cepičo vcepimo na naša domača drevesca. Ni ga boljega in hi-trejega pomočka povzdigniti rodovitnost oprhljive trte in nerodovitnega drevesa, kakor je cepljenje.
Če je dandanes še mnogo nasprotnikov, ki trdijo, da so skušali cepljenje, a da o vspehu ne morejo nič kaj ugodnega poročati, gotovo je, da niso o pravem času cepili, ker pri cepljenji trte je glavna stvar to, k e d a j se cepi. Kdor cepi trte, ko so že v s o k u, ta zastonj dela, naj že cepi v sklad ali s priklado, ali v korenino, ali v mladiko nad zemljo. Le dokler je trtni les še suh, bo se cepič dobro in gotovo priraste 1.
18
Cepiti moramo tedaj ali predno sok v trte stopi, ali potem ko sok preneha. Ko nastopijo meseca svečana lepi solnčni dnevi, da je zemljina zmrzlina odjen-jala, takrat je pravi čas, da trte cepimo; če pa sedaj zamudimo pravi čas, pa pozneje meseca maja; vedno pa bomo bolje opravili, če moremo cepljenje svečana meseca izvršiti, vsaj večina mojih skušenj, katere sem ali sam napravil, ali pri druzih videl in od drugih slišal, to potrjuje.                                           (Kod. prih.)
List 4
O cepljenji trt.
Govoril prof. Po vše v Metliki  27. decembra  1876.
v kmetijskem shodu.
(Konec.)
Kdor pozna cepljenje sadnih drevesec, ta zna tudi trto cepiti, ker cepi se ali v sklad, ali z nasadom, s priklado itd. Nekateri cepijo v deblo nad zemljo, drugi v enoletni les in v zelene mladike; še drugi, posebno Francozje, ki so pravi mojstri v vinoreji, pa cepijo vedno v deblo pod zemljo, in to je tudi po mojih mislih najbolje.
Cepi pa se pod zemljo v deblo takole: Trta se krog in krog za dober čevelj globoko o d k o p 1 j e, da je deblo lepo od zemlje oproščeno, tako, da na njem moremo lahko cepljenje izvrševati. Odreže se podzemeljsko deblo gladko za pol čevlja pod zemljo in s cunjo dobro odrgne, da se zemeljnih delov oprosti, to pa zarad tega, da se z nožem lahko dela, a se vendar nož prehitro ne skrha, kar bi se sicer zgodilo, ako bi rezali po deblu, od zemlje umazanem. Tudi ni dobro, če v prerez ali sklad pade kaj zemlje.
Sedaj pa se moramo odločiti: ali bomo cepili v sklad, ali z nasadom, ali drugače.
Ker je našim gospodarjem najbolje znano in priljubljeno cepljenje v sklad pri sadnem drevji — čeravno to ni najbolje za cepljenje sadnih dreves — bomo odločili se za cepljenje v sklad, katero je pri trti primerno in porabljivo. Predno prekoljemo deblo, moramo preskrbljeni biti s cepiči, katere moramo nare-zati ali pred zimo ali vsaj koj v začetku svečana na tacih trtah, ktere poznamo, da so rodovitne, zdrave, neoprhljive, stanovitne v cvetji; ne prestare, ne premlade. Taki suho narezani cepiči, ako se ne rabijo kmalu, se spravijo v hramu v pesek zakriti, ali se pa na suhem in senčnem kraju blizo poslopja v zemljo zakopljejo.
Sedaj se pripravi cepič, ki se v podobi zagojzde na obeh straneh obreze in varno vtakne v skrbno razgnani raz klad; to pase doseže, če se na sredi razklada vžene zagojzda. Paziti je treba, da se cepič lahko brez sile spravi v razklad, a ne, kakor se velikrat godi, k da se s silo noter tišči, tako, da ves raztrgan in strt dospe v divjaka. Potem se ve, ni čuda, da ne požene. Skrbeti moramo dalje, da se cepič vtakne tako, da se kož a  cepiča popolnoma spoja   s kožo  trtnega
26
debla, to je7 da v razklada pride koža cepiča s kožo debla popolnoma v vštrično dotiko, les pa na les, in to treba zato,   da se cepič more z deblom lepo zarasti.
Oe je deblo prav debelo, moremo dva cepiča vtakniti.
Cepič naj ima po 4 popke (očesa), pod zadnjim pa mora biti vsaj za palec še lesii, da moremo obrezati ga kot zagojzdico.
Cepič vtakne se tako, da spodnje oko (popek) pride na v nanj o stran debla, eno oko pa mora priti nad zemljo, kar je samo po sebi razumljivo, ker iz tega nadzemeljskega popka ima poganjati prihodnja požlahnena trta.
Ko je cepič, kakor je bilo rečeno, pravilno vtak-njen, se poveže s povezo in zamaže, če ne s ce-pilnim voskom, vsaj pa z ilovico; nekateri dodajajo še priklado mahii, prav tako, kakor se pri cepljenju sadnih divjakov ravna; tega pa pri trtnem cepljenju ni treba. Najbolje poveziloje vrbova bekica, katera ne zgnjije tako hitro, kakor trak, lipovo ličje itd.
Tudi zgornje oko, katero je nad zemljo, se v začetku obda a'i pokrije z rahlo, peščeno zemljo, katera brani, da se oko ne posuši. Iz tako rahle odeje pa lahko prerine, ko je ozelenelo.
Predaleč, možje! bi zašel, ako bi hotel tudi vse druge načine cepljenja vam razkladati.
Naj na kratko omenim le še prav praktično cepljenje z nasadom, katero bilo bi priporočenja vredno zato, ker se deblo le malo rani in cepič dobro ter lahko priraste. Le o tem je nekoliko nevarnosti, ker se nasajeni cepič vendar lože premakne, kakor v raz klad kot zagojzda vstavljen.
Cepič se pod spodnjim popkom v podobi pravega kota do s tržen a zareže; od tod se podolgoma navzdol gladko ves les odreže za 2 centimetra na dolgo, potem se cepič tudi od z a dej nekoliko poprek odreže. Prav tako se pripravi tudi trtino deblo, katero se povprek v polovičnem pravokotu odreže. Dva centimetra niže se mu naredi povprek zareza tako globoka, da se zadnji konec cep ča popolnoma ž njo vjema. Potem se cepič vtakne, poveže skrbno in trdno, da se ne premakne, in konečno zamaže.*)
Da se ne pohodijo ravnokar pognale mladičice, svetujem, da se krog vsake cepljenke zabijejo kratki količi, kateri kažejo, kje da so trtice. Omeniti moram pa še to, da mora biti nož jako oster, ker le gladka rez bo gotova.
Ce smo vse storili, kar seno ravnokar povedali, gotovi smemo biti, da bodo skoro vse trte cepljenke lepo pognale, in to bomo spoznali, da bodo cepiči že v prvem poletji tako močno rastli, kakor navadne trte. Ako pa le slabo poganjajo, nam mora biti to znaineoje, da se cepič ni prijel, ampak da je le iz svojih popkov koreninice pognal, kakor sploh vsak vsajen kolč koreninice požene.
V južnih deželah, sploh gorkih legah in plodovitnih zemljah, smemo že v prvem letu na cepljenkah grozdja pričakovati, v drugem letu pa je trta cepljenka že v polni rodovitnosti.
Dragi vinorejci, vrli Metličanje! tukaj imate zaže-ljeni kratki navod po svoji želji. Poskusite in storite vse, kakor sem povedal, in požlahnili boste svoje trsje vam v korist in srečo, česar vam iz srca vošim.
*) Se ve, da s samo besedo se ne more nikdar vse tako jasno povedati, da bi vsak vso stvar popolnem razumel; dejanska učila so pač na vsako stran najboljša. Zuto je potrebno, da pride popotni kmetijski učitelj med trtorejce v vinograd, in se ondi pogovarja ž njimi.                                              Pis.