Spuščanje zmajev
Sedanjt jesenski Čas je za to zanimivo in poučno igro najbolj pripravent Kako si napravite zmaja, kako ga poslikate in opremite z vsemi potrebnimi pritliklinami, da se bo dvignil visoko v zrak. smo opisali Že v »Zvončku« 1. 1930/31 na str. 4. Poglej-te si ta Članek, dobili boste vsa potrebna navodila in pojasnila!
Spuščanje zmajev je že prastara igra tn iffla svojo dolgo in staro zgodovino. V vseh časih in povsod na Svetu je zmaj bil, je in bo ostal vedno največje veselje otrok, pa tudi odraslih. Nastal je skoraj gotovo na Kitajskem, kjer je že, odkar poznajo pisane vire, priljubljena mladinska igrača. Tudi na malajskjh otokih v Tihem morju so že spugčali domačini zmaje v zrafine višave takrat, ko so prispele prve ladje ev-ropskih raziskovalcev in učenjafcov med njihovo otočje. Stari rimski pisatelj pripo-veduje, da je bil učenjak Arhitas iz Toren-ta, Flatonov sodobnjk, prvi, ki je napravil zmaja. Veliko zacudenje in zanimanje je vzbudil pri svojth rojakih, ko je spusiil prviČ v zrak Čudno prikazen na nevidni vrvci. Njegov zmaj je imel obliko deltoida (pravokotnika s poševnimi stranicami) z dvema v obliki križa pritrjenima paHcama, prevlečen pa je bil z belim ptatnom. Prava domovina zmaja je, kakor smo že omenili, Kitajska, ki je tudj obenem dežela, kjer je igra z zmajt oajbolj razširjena. Tam so poznali zmaje že v 5. Btoletju pred Kristom.
Najprej so jih gotovo rabili v vojni zfl signalne svrhe. Proti koncu 17. stoletja smo jih pa dobiii od njih v Evropo, kjer smo že popolnoma pozabili na poskuse, ki jih je svoj čas delal z zmaji že omenjeni uČe-Djak Arhitas iz Torenta. Na Kitajskem je bil zmaj vedno priljubljcn, zato tudi dose-žejo zmaji v tej dežeti največjo dovršenost v izdelavi.
Ob izvestoih praznikih plavajo aa K»-tajskem po zraku celt rojt \sakovrstnih zmajev, pisanih in enobarvnih. Najvežji teh praznikov je prazntk »visokega poteta«, kt ga praznujejo deveti dan devetega me-seca v letu. Na gričih v okolici mesta Fu-čova se zbere na ta praznik zmajev na tisoče in tisoče Ijudi. ki alj spu&čajo zmaje v zrak ali pa samo obČudujejo čudovito le-pe prizore v zraku, Kitajci znajo tzdelovaH zmaje na mojsterski način, so pa tudi iz-redoo spretni mojstri v tehniki zmajev, v spuščaoju in vodstvu teh ogromnih papir-natih ptičev. Že od najstarejših časov jim dajejo najraziičnejše stmbolične oblike, ki so v tesni zvezi z nj'hovimi preprostimi, toda lepimi pravljicanii in verskimi pripo-vedkamt. Slavat in dobrodelni bogovi ali pfavljiLni junaki, bajeslovna bttja, lepe že-ne in mogožni čarovniki pošastnih obra-zov so običajno podobe teh papirnatih zmajev, katerim pripisujejo dober ali slab pomen. Žabe, kače, ribe, zmaji, blesteCe muher metulji, netopirji, ogromne stonoge — vse te in take živali in rorčes vidimo v pisanem svetu zmajev. Pcsebno so priljub-Ijeni na Kitajskem zmaji z godbo, ki imajo bambuBOvo ogrodje speto s svUenbni nitmi.
ob katerih povzroča veter, ker So zelo mo-Čno napete, čudovito lepe in glasne zvoke. Žc v davnih časih je spuščal neki kitajski vojskovodja, tako pripovedujejo stare knji-ge, v zrak take muzikalne zmaje, ki so hneli 8e to posebnost, da so bile na njib obešene prižgane svetilke in lampijončki, ki so strahotoi učioek zvečer še povečale. Taki zroaji so potem letelj preko sovraž-atkovega taborišda in Čudni glasovi teh le-tečih poSasti so vzbujalj velik strah med sovražniki, ki so izstrelilj vse svoje pu-šČice   na   zračnega   sovražnlka.
Prav pogosto nporabljajo zmaje v ki-tajskih gledaliSčjb. da prikazojejo z njimi grozovite pošastt iz starib legend in fanta-stičnih pripovedk. Včasih napravijo zmaja v orjaški, nadnaravai velikosti: tako na primer napravijo stonogo, ki meri od glave do repa 15 metrov in se lahko zloži kakor zneh, 5 tako zvanimi vojnimt zmaji uprizar-jajo cele bitke v zraku. Ti zmaji so zelo veliki; oarejeni so v obliki veKkih križev in imajo na fconcih ostre konice. V zrak jih spuščajo na svilenih vrvcah, ki so jih bili preje namočili v ribjem kleju, v nekem izdelku iz stotčenega sfefcla in porcelana. Če se vrvce križajo, je naenkrat pet ali Šest zmajev v boju med seboj in gledalci / napetostjo, kakor pri nogomefni tekmif Čn-kajo izida in sklepajo pri tem visoke stave.
Po stari kitajskJ Ijudskt veri nosijo zma-ji tudi želje zemljanov k bogovom. Te že-Ije napišejo na papir. Štirinajsti dan prvega meseca v letu pošljejo z zmaji v zrak vse nesreče, ki bi jih tisto leto lahko prineslo. Zmaje so baje uporabljali  tudi za prenos
Ijudi, saj je v enem 2lete| oa vrh gradu Nagaja sloviti kitajski ropar lgkava, da je tam ukradel  čudovito zlato ribtco.
Kitajska bratec tn settriea
D*L«k ¦ priljublJMim imaj*m, d.klico pa i lapaijam iP 1090
Znnno je tudi, da je slavni fizik B^nja-min Franklin, izumitelj strelovoda, upt>-rabljal zmaje ob nevihtah v tehniine svr-he, da je z njirai (ovil zračno elektriico ix oblakov.