ZVONČEK__________________________________________ XXVI—7 tn 8 FR. ROJEC: Vinske gorice. ^^^. * ^^ ladko zveneči sta ti besedi, toda predmet, fci ga ^W%^^^T^ 4 označujeta, se mi zdi podoben vabljivemu cvetič* r %č&fJL~^f&m n^rnu grmu, pod katerim se skriva strupeni gad. ^Olf^^SKfEl Kdor se lahkomišljeno in neprevidno približa grmu l^^g^ŠJ^B^J trgat zale cvete, ga gad lahko piči in umori s stru* ¦^^^^^_?J P°m- Tudi z vinskih goric, ki se nam tako prijazno w' ' *^^ « ~ii svetijo s svojimi pisanimi pobočji v žareči solnčni svetlobi, prihaja z vinom med narod smrtno zlo. Lep in užiten je trtni sad. Ko pa se sok grozdnih jagod izpremeni v prekisano pijačo, je ta že zastmpljena z alkoholom. Znano je, koliko škode, sramote, bolezni in prezgodnjega umixanja provzroča alkohol med preprostim ljudstvom in med pripadniki boljših stanov povsod po naših vaseh in mestih. Sam naš dobri kralj Aleksander je po neko« likokratnih obiskih divnih slovenskih pokrajin spoznal njegov pogu* bonosni vpliv na naš narod in izrekel pomembno obsodbo, Tekoč: »Slovenija bi bila raj, ako bi ne imela toliko pijancev!« Slovenska mladina, ki si dovzetna za vsestranski napredek in hočeš z vnemo d©lati za boljšo bodočnost svojega naroda, dobro si zapomni te blagohotno karajoče besede skrbnega vladarja in jih pavsod uvažuj v odstranitev škodljivih in nečastnih Tazvad med narodom! Doma sem na Dolenjskem, kjer se začenjajo prve vinske gorice. Ondotna največja vinska gora je Lisec in je oddaljena eno uto hoda od moje rojstne vasi. Na tej gori je imel tudi moj ooe svoj vinograd s hramom, a zdaj je last mojega brata. V svojih deških letih sem bil večkrat v vinogradu in videl, kako se trta obdeluje, grozdje prideluje in iz njega napravlja vino. Vsa ta dela sem tudi sam pomagal izvrše« vati. Najprijetnejše vinogradnikovo opravilo je seveda spravljanje ' grozdja ali trgatev. Takrat ima vsak delavec na razpolago belega, rumenega in črnega grozdja, kolikor se mu ga poljubi. V tistih letih je trta na Liscu dobro rodila in v našem hramu je bilo vina vedno dovolj za domače potrebe, če ni med letom zadela vinograda kaka vremenska nezgoda. Od mojega doma se kaj lepo vidi na goro, ali vesel nisem mogel biti ob pogledu nanjo, ker sem vedno in vedno moral slišati o novih nesrečah in nadlogah, ki 90 izvirale po opojni pijači z Lisca in z drugih vinskih goric. Naš sosed je imel veliko posestvo in več otrok, ki smo z njiini živeli v prijateljstvu. Sosed pa se je vdal pijanoevanju, se je hudo zadolžil in sodišče mu je prodalo posestvo s hišo vred. Ubogi otroci so tnorali oditi po svetu za delom in zaslužkam. 156 . j XXVI—7 in 8_______________________________________________ZVONČEK Pozneje sem bival čez dvajset let v gorenjskem mestu. Poznal sem tam vse ljudi daleč okrog in vedel za vsakega, s kakim poslom se peča in kako živi. Tam jih. je bilo mnogo obojega spola, ki so v obilici uživali alkoholne pijače in vsi so še mladi kmalu poimrli. Zaradi pijančevanja so popolnoma izmrle v nekaj letih kar cele družme. V sorodstvu smo imeli dijaka, ki je bil jako nadarjen. Kazal je veliko veselje in odlične zmožnosti za razne umetnosti. Opravičeno smo se nadejali, da postane velik in slaven mož v čast in ponos vsega našega naroda. Ta nada bi se nam bila tu-di izpoJnila, ako> bi ne bilo na svetu nesrečnega alkohola. Po dovršenih šolah je usoda zanesla našega rnladega sorodnika kot uradnika v vinogradno pokrajino1 na Dolenjskem. Tamkajšnji novi znanci in prijatelji so ga zvabili v gostilnico v pivsko družbo, ki se ji je kmalu vdal s telesoon in z dušo ter veselo in lahkomišljeno popival z njo. Slabe posledice niso izostale. Začel je propadati duševtio in telesno. Domišljija ga je polagoma zapuščala in v nekaj letih že ni mogel misliti skoro na ničesar drugega kakor na gostilnico in na neslane nerodnosti, ki se dogajajo v njej. Postal je nezmožen za vsako satnostoJTio duševno delo. Kot dijak je bil spisal in obelodanil več že precej dobrih pesemc in črtic, a zdaj bi več ne mogel sestaviti niti dobre šolske naloge za osnovno šolo. Tudi njegov nos vedno bolj očitno kaže in naznanja v svet, da mu je lastnik neozdravljivo obolel na alkoholnem zastrupljenju. Sedaj trta na Liscu več ne raste in ne rodi kakoi nekdaj; posebno v vinogradih v spodnjih vrstah pri gozdih je v zadnjih letih popol« noma opešala in se posušila. Dandanašnji se tam razprostirajo paš* niki in senožeti, hrami in zidanice pa so se vecinoma podrle in izginile z zemeljskega površja, ker jih gospodarji niso popravljali. Tudi vino« grad mojega brata leži v spodnji vrsti in ga je zadela tista usoda kakor njegove sosede. V zgomjih vrstah je zemlja bolj rodovitna; tam nekateri vinogradniki nadonieščajo domačo trto z ameriško. Toda tudi ta se kmalu naveliča naše zemlje in našega solnca ter začne hirati. Zato je tudi v zgornjih vrstah opuščenih mnogo vinogradov, a številni lastniki so jih prodali, ker se jim ni zdelo vredno truda in stroškov za obnovitev z ameriško trto. Hlapci in dekle, delavci in delavke se družijo v zakone in veči* noma ti pokupijo opuščene vinograde v zgornjih vrstah, jih nasade s krampirjem, koruzo in fižolom, zidanice pa prezidajo v pripravna stanovanja. Tako se vinagradi počasi umičejo novi dolenjski naselbini. Bog jo blagoslovi! Vkljub tem neugodnim dejstvom za vinsko trto^ ne zmanjka vina v naših krajih na Dolenjskem in drugod. Ako nočejo več roditi do« mače gorice, vmo dovažajo od drugod. Ker pa vem, da tudi tuje vino kakor domače s svojim alkoholnim strupom provzroča povsod med 157 t ZVONČEK XXVI-7 in 8 našim narodom le nove nesreče in sramoto, sem si že veokrat želel, naj bi se trta povsod posušila, naj bi po goricah namesto nje sadili krompir, sočivje in druge užitne sadeže, ali pa da bi začeli tudi pri nas napravljati vino brez strupenega alkohola, kakor to delajo že v mnogih drugih naprednejših državah.