Jakob Rigler 
O A K C E N T U A C 1 JI S U F I K S A -OST 
\ s lovanski akcen to log i j i je še neš te to spo rn ih v p r a š a n j , v e n d a r je 
ve r j e tno , da se je a k c e n t u a e i j a p r i de r ivae i j i r a v n a l a v g lavnem po na-
s ledn j ih p r i n c i p i h : N e k a t e r i su f iks i (oziroma t u d i končnice) so imeli 
svoj posebn i p o u d a r e k ( n a j ga že i m e n u j e m o kakorko l i ) , d r u g i pa ne. Če 
je p r i s top i l k c i r k u m f l e k t i r a n i pods tav i suf iks , ki ni imel svojega po-
u d a r k a , j e a k c e n t osta l na z a č e t k u ; če je p r i s top i l k c i r k u m f l e k t i r a n i 
pods t av i s u f i k s s svo j im p o u d a r k o m , j e a k c e n t p reše l na s u f i k s (ali na-
stopil novi a k u t ) : če je p r i s top i l k a k u t i r a n i p o d s t a v i s u f i k s brez svojega 
p o u d a r k a , je ostal a k c e n t n e s p r e m e n j e n n a p o d s t a v i ; če j e p r i s top i l k 
a k u t i r a n i pods t av i s u f i k s s svoj im p o u d a r k o m , je a k c e n t osta l na p o d -
s tavi . a s lovansko d i a l ek t i čno j e p reše l v novi c i r k u m f l e k s ; če je k oksi-
ton i ran i pods t av i p r i s top i l s u f i k s brez svojega p o u d a r k a , je a k c e n t na 
s u f i k s u : če je k oks i ton i ran i pods t av i p r i s top i l s u f i k s s svoj im p o u d a r -
kom, je a k c e n t p re še l p ro t i zače tku besede kot novi a k u t . S h e m a t i č n o 
bi bilo mogoče to p r i k a z a t i t ako le : 
S u f i k s -osi/, v e r j e t n o ni imel svojega posebnega p o u d a r k a , ( d e d e na 
to se je teore t ično vzeto r azv i j a l v k o m b i n a c i j i z raz l ičn imi možnostmi 
a k c e n t u a c i j e pods tave , i/, k a t e r e je tvori l a b s t r a k t n e subs tan t ive , t ako le : 
~ — k mhldb (sle. mlâd, rus . мл.тод) je mhldosth ( > s l e . 
mladôst) 
к starb (sle. in sli r. star) j e stârost ь (sle. starost) 
— k modri, (slir. mûdar) j e modrost/, (čak. mudrôst)1 
'\ d a n a š n j i s r b o h r v a š č i n i j e m o č n o z a s t o p a n t r e t j i t i ]> s p r v o t n i m 
a k c e n t o m na s u f i k s u . Vondrak* i m a s r b o h r v a š k e tvo rbe t ipu š t o k a v s k o 
drägöst ali drâgost, gen. drâgosti, k a r us t reza č a k a v s k e m u dragost, 
gen. dragbsti, za r egu la rne . V e n d a r so l ahko ana log ičnc . s a j d o b i m o ta 
t ip t ud i p r i i zvedenkah od p o d s t a v e s s t a r im a k u t o m , kot n p r . ojérnosi 
(p r im , p a t u d i č a k . lakomôst po leg lakomosi)3 k a r n a m d o k a z u j e 
c k s p a n z i v n o s t tega t i pa . Sl ik c i r k u m f l e k t i r a n e g a in oks i ton i r anega t i pa 
je bil l a h k o v določni obl iki p r i d e v n i k a (čak. drugi -ii -б : kratki -п -б, 
Stok. dragi -й -б: kratki -п -б) p a t ud i v večini sklonov nedo ločne obl ike . 
V n a s p r o t j u s s r b o h r v a š č i n o r u š č i n a ne pozna t r e t j e g a t i p a : t a m so pri 
dc r ivae i j i od oks i tonov u p o r a b i l i a k c e n t u a c i j o do ločne ob l ike a d j e k t i v a 
(короткость). Kot ni t r eba t ipu dragösi p r i so j a t i p r i m e r n o s t i , p a tud i ne 
m o r e m o dvomi t i sp loh o obs to ju oks i tonskega t i pa kot !.. Sadn ik . 4 ke r 
n a m . kot bomo videli , po leg tega. d a j e z a n j povsem d a n a teore t ična 
možnos t , p o t r j u j e n j egov obs to j tud i s lovenšč ina . 
N a p rv i pogled se s icer zdi , d a tud i s lovenšč ina n i m a t r e t j ega t ipa , 
ke r je v idet i , kot bi bi le ob l ike t i p a modrost, visokost ana log i čnc p o t ipu 
mladost < mladost. S lovenšč ina res ni šla v t isto smer kot s r b o h r v a š č i n a , 
to se p r a v i v in t enz ivno r a z š i r j a n j e t r e t j e g a t i pa , k a r je t ud i r a z u m l j i v o , 
k e r so v s lovenščini uag l a sne r a z m e r e pr i p r i d e v n i k i h z a r a d i dos ledno 
i zvedenega novega c i r k u i n f l e k s a p r i določni obl iki p r i d e v n i k o v s s t a r im 
a k u t o m — ta se je ana log ično razš i r i l tudi k p r v o t n o oks i t on i r an im p r i -
merom (kratki n a m e s t o kratki) — d r u g a č n e kot v s rbohrvašč in i . D r u -
gačne so bi le a n a l o g i j e med p r i d e v n i š k i m i t ip i in v vzročni zvezi s t em 
so tudi d r u g a č n e ana log i j e pr i a h s t r a k t i h na -ost. D r u g a č n o s i tuac i jo in 
1 Glej Belič. Zametki po čak. gov. 50: mùd r ost navaja še Mažtiranic. Slov-
nica Hèrvatska Is. str. 114. Drugod \ srbohrvaščini je nastopila oblika mîidrôst 
(Vuk: ARj). ki jo l.eskien (Untersuchungen 125) navaja kot edino s takim 
akcentom od oksitonov. Je pa mogoče i/, srbohrvaščine navesti dovolj primerov, 
ki bi ustrezali nastavljenemu modrosti, (seveda niso \si prvotni, ampak ana-
logical). npr.: okrüglönt. podmûklost, kràlkôst, п'г/.iiost, hrabrost itd. 
5 Vondrak, VSG Is. 64«si. 
3 Belič. Zametki 50. 
' I,. Sadnik. Slavische Akzcntiiation I. 65. 
..->- + - = -
— + — = 
3. + _ = 
d r u g a č n e možnost i za ana log i j e p a je povzroč i l zlasti t ud i p r e m i k cir-
k u m f l e k s a za zlog n a p r e j (mladost > mladost). V e n d a r ob l ike kot 
modrost itd. niso d i r e k t n o ana log ične po mladost, a m p a k p r e d s t a v l j a j o 
s ta ro a k c e n t u a c i j o , posp lošeno iz odvisn ih sklonov. 
I z h a j a t i m o r a m o iz a k c e n t u a c i j e modrost; gen. je bil modrosti (na o 
novi aku t ) . G lede tega p r i m e r j a j n p r . a k c e n t u a c i j o poses ivnega s u f i k s a 
-oo, ki p r a v t ako kot -ost v s lovenščini (vsa j v večini d ia lek tov) ne po-
vzroča ine ta ton i j in akcen t sk ih p r emikov . T u d i ta -oo ima v i zvedenkah 
od oksi tonov novi a k u t . n p r . od bez'èg bezga j e bezgbo z a k c e n t o m na o, 
ki je v n e z a d n j e m (večkra t ana log ično ali z a r a d i џ tudi v z a d n j e m ) zlogu 
p o d a l j š a n bezgom i (pr im, tud i kralj <>оа ipd.) . Na akcen t modrosti k a ž e j o 
tud i s r b o h r v a š k e obl ike šlok. drdgosti, čak . drfigbsti. 
Ker je v s lovenščini p r i s t a r o a k u t i r a n i h t - jevskih subs tan t iv ih na-
stopil v zlogih p r e d končn ico novi c i r k u m f l e k s , in sicer p r i t i pu nit niti 
(namesto niti) s amo v n e k a t e r i h d ia l ek t ih (med d r u g i m v dolen jšč in i ) , 
p r i večzložnicah p a m e n d a splošno, je e n a k o kot p r i zibèl *zibèli > 
zibeli na s top i lo tudi modrost modrosti > modrosti, k a r je v do len j šč in i 
da lo modrost modrosti,5 oz i roma z a r a d i p r e m i k a a k c e n t a z z a d n j e g a 
zloga modrost modrüsti. 
Slovenšč ina , ki p r emičn i akcen t nasp loh r a d a o d p r a v l j a , posebno še 
v večzložnicah.11 je do z d a j o d p r a v i l a (udi (ip modrost modrosti. S po-
5 V dolenjščini sla glede na zgodnejše ali kasnejše podaljšanje »-ja nio/na 
dva refleksa: и ali uo (po Pleteršnikovi oznaki o in о). V /-jevski fleksiji gre 
verjetno za razmeroma star novi cirkumfleks, za dolžino pred normalnim 
daljšanjem kratkega akuta, saj ima dolžino v tem tipu tudi prekmurščina, npr.: 
riit riiti. rît riti (Ciomilice). ргакдџ präköf/lj (Cankova — glej Pâvel, A vashideg-
kiiti "•>. ,40), ki tistega podaljšanja, ki je v dolenjščini dalo refleks uo (o), sploh 
ni izvršila. Zato v dolenjščini lahko pričakujemo u. Temu pa hi nasprotovala 
oblika tôpol topQli. ki predstavlja isli akcentski tip kot modrost modrßsti in ki 
jo Pleteršnik navaja za dolenjščino. Vendar so pri tej besedi možni različni 
vplivi, ker nastopa / različnimi oblikami sufiksa. Poleg doslej navajanih oblik 
poznam i/, dolenjščine še tapuola (Sinovicu), topu^la (Ribnica) z refleksom 
normalno podaljšanega novoakutirunega o (iz dialekta ni mogoče določiti, za 
kakšen / gre, a glede na novi akut bi imela rekonstruirana oblika še najverjet-
neje Ij: *topolja). Razen tega bi od oblike *lopùl *topôli bil ad jeklh topolov 
z regularnim refleksom uo (o). Vse (o bi lahko vplivalo tudi na vokalizem v 
obliki topQli. če laka oblika sploh eksistira in ni Pleteršnik umetno napravil 
akcentuacije (tudi npr. Pleteršnikova akcenluaeija besede vrliol -ti s sufiksom 
-ol je sumljiva). 
" Primerjaj npr. posploševanje akcenta v tipu dežela -é, toplota celo v 
takih dialektih, ki poznajo pogosto premični akcent še v tipu '/.ima zim/> (Rib-
nica: zima zamié. toda /adoba yadobe), posploševanje vokalne kvalitete v 
toplota -o : gorkfito -a ipd. 
splošitvijo akcenta iz stranskih sklonov je nastopilo modrost modrosti, 
in sicer kljub temu, da se ta tip pri drugih sufiksih (npr. zibel zibêli),1 
čeprav je tudi tam že v izumiranju, vsaj deloma še drži. To pa zato. ker 
pri drugih sufiksih ni bilo paralelnih tipov, ki bi imeli nominativni in 
genitivni akcent enaka, kot je bilo to pri sufiksu -ost, kjer je bilo poleg 
modrost modrosti tudi mladost mladosti. Ker je bilo primerov tipa 
modrost modrosti razmeroma malo. a istočasno večje število primerov, 
kjer je bil -ost bodisi stalno nenaglašen (starost) ali pa je imel v nomi-
nativu in v večini sklonov praviloma (izjeme so bile zveze s predlogi) 
akcentuirano dolžino (mladost), je toliko laže prišlo do posploševanja 
enotne akcentuacije pri isti besedi za vso fleksijo. 
Zadnje ostanke tipa modrost modrosti najdemo pri Trubarju. To 
kar je doslej veljalo za grafično prenašanje sufiksov -ust in -ost (-ust 
v dolenjščini za -ost, a -ost nenaglašeno) z ene osnove na drugo,8 se nam 
ob podrobnejšem pregledu odkrije kot zadnji ostanki starih akcentskih 
tipov. Doslednost, s katero piše Trubar pri besedi modrost o v nomi-
nativu (in seveda v akuzativu) in и v drugih sklonili, takoj izpodbije 
vsak dvom o pravilnosti njegovih zapisov in razlago, češ da gre za 
mešanje ali grafično izravnavanje. Za doslednost Trubarjeve pisave pri-
merjaj: modroft K (1550) 215, 225: Mat 29 b: K (1555) C 1 b, E 2 a: NT 
1, in 4 b, cc 4 a; NT T, 35, l i l , 203, 205, 238. 350: Reg M 4 a, V 2 a, li 4 a: 
PDI. (1561) 28 a. 29 a. 87 a: Ps 42 a. 96 b: Pav 13 a. 34 a, 38 a (2-krat): 
P (1574) 139: KDI 48; N T P D 374: CNT 1 57: CNT II 206; Modroft 
K (1555) D 8 a: Mat 26 a. 34 b: NT 1, f 2 a. I 1 b (2-krat), 1 2 a. I За, 
p 2 b. f 3 а, у 4 a (2-krat), aa I b. aa 4 b. bb I b: NT \, 30. 40. 184: Reg C 
1 b. X I b; NT II e 3 b , d З а , d 3 b (2-krat), 19 b; PDI . 29 a (2-krat), 29 b, 
30 a (4-krat), 32 a, 75 b: Art 27 b; Ps 10 a, 24 a. 91 b, 191 a. 198 b: Pav 
34 a: P (1574) 139: N T P D 108 (2-krat), 119, 120. 121, 297, 311. 429, Mm 
2 b (2-krat); CNT 50; modrosT Ps 41 a; KDI 77, 439; N T P D 101. 257, 
389, 436; CNT I 156. 334; CNT II 204; ModrosT Ps 200a, 205a: KDI 102, 
153, 266: CNT 1 43 itd. — modrufti K (1550) 207, 209, 215, 216: NT I, 
I 4 a, p I a, r 2 b , t За. у За; NT 1, 156, 164, 165, 347, 348, 351: Reg D 
4 b. F I b. N 4 a, V I a. Y 2 b. Z 3 b. f 1 a: PDL 29 b. 30 a (3-krat), 30 b, 
46 b. 56 b: Art 95 a: Ps 10 b. 43 a: Pav 4 b, 9 a, 9 b, 37 a, 37 b. 38 a: KDI 
7 Akcentuacija z i bel zibêli je še precej pogostna po Dolenjskem in Notranj-
skem (prim. npr. Škrabec, Cv. XIV. 11 c; Rigler, JNG 120), še pogosteje jo do-
bimo pri sestavljenkah: senktet senoiqti. 
" 8 Tako Ramovš, KZSJ 197. 
273; N T P D 102, 173, 258, 299; C N T II 167, 168, 203; Modrufü К (1555) 
G 7 b; N T I t с 4 a, g 1 a, 1 1 a, 1 1 b (3-krat), m 2 b. о 2 b, о 3 b, r 4 a. 
t З а (3-krat), aa 1 b. aa 4 b . cc 3 b (2-krat); Reg G 2 a. К 1 b; N T II e 
4 b : P D L 29 a (2-krat), 29b . 30b. 31 a. 45 b: Ps 7 b ; P (1574) )( 6 b : K D I 
260: N T P D 104. 118: modruftio К (1555) D 4 a; N T I, к 3 b. u 5 b: Rcg N 
3 a . R I a, f 1 a, h 4 a ; N T II с 1 b: P D L 30a ; Ps 4 a : Pav 36b, 4 0 a ; 
N T P D 163, 207, 256: CNT II 205, 208; Modruftio N T I, 1 1 a; Ps 236 a; 
f modruftio К (1555) C 7 a; Pav 16 b: K D I 357, 436: N T P D 155 itd. Iz-
redno redki so drugačni zapisi: Modruft NT I3 o 2 b : modruft CNT I I 
173, kar bi, če ne gre samo za napake , laliko kazalo na prve začetke 
analogičnega vd i ran ja akcentuaci je s t ranskih sklonov v nominativ, in 
modroftio Reg R 3 b; Pav 35 b, a še to zadn je je v novi izdaj i v CNT 11 
200 popravi l v modruftio. 
Tudi beseda norost je na jb rž spada la v ta t ip, vendar p r i n j e j n ima 
Truba r več dosledne razporedi tve o-ja in u-ja, pr im. : norroft N T I, aa 
4 b; P D L 29 b, 30 b, 69 a; Pav 73 a; noroft Reg Z 4 a; Norroft P D L 28 a, 
29 a, 29 b, 32 a; Noroft Ps 92 b: norosT C N T II 252: norrufti K (1555) 
M 6 a; norufti Ps 74 a, toda tudi is norofti Reg R 1 b; vnorrofti P D L 
70 a; onorofti K D I 164; tei norofti N T P D 167. Ni jasno ali gre za po-
sploševanje nominat ivnega akcenta ali za podobno akcentuaci jo kot pri 
v mladosti (glej spodaj) , vendar je treba pr ipomnit i , da so tudi pr i pr i -
devniku nor v dialektih zelo pogostne akcentske analogije in celo ne-
pravilnosti.9 V ta tip spada tudi shirokoft (izgovorjeno širokost) NTPD 
481, vendar nimam izpisane nobene oblike iz s transkih sklonov. Pr i 
oročost je stari nominativ že izpodrinjen po refleksu ostalih sklonov, 
pr im. : vrozhuft Mat 50 a; NT K z 4 a ; Reg H 2 a; N T P D 312; urozliuft 
N T L 58 in seveda vrozhufti N T I, 426; Reg R 3 b: NT 11 e 2 a: KDI 79, 
364; NTPD 172, 411; CNT I 609; Vrozhufti Art 103 a; urozhufti Reg A 
3 b; Vrozhuftio N T P D 104; vrozhuftio N T P D 411 itd., isto vel ja za 
VfigamogozhusT KDI 82. Prav tako je po Viffokufti NT L 232 nastopilo 
tudi viffokusT N T P D 408. Meša p a T r u b a r reflekse le pr i fhibkuft 
K (1550) 116, 123: shibkuft K (1555) E 5 b; Reg D I b,- poleg fhibkoft 
K (1550) 115; shibkoft NT I, ее 3 b ; Reg K l a ; sliibkofte »Šibkosti« 
9 V Ribnici npr. nußr nuora norü, ta ittuir -a -u, kar kaže, da je nedoločna 
oblika s svojim vokalizmom (ki bi regularno laliko izhajal sumo iz nazala) 
izvedena sekundarno glede na določno (kjer je tak refleks pravilno nastal pod 
novim akutom) analogično po tipu mlad. 
ООО 
Reg Q 3 b (vendar piše običajno šibkota),10 kar je najbrž tvorjeno po 
dveh tipih, in v nekaterili primerih, ki so jasno umetne tvorbe, kot 
dopolnoftio Pav 13 b poleg dopolnuftio CNT II 174 ipd. ter zaradi rime 
z Milosti tudi teshkofti P (1574) 137 in Skriunofii P (1574) 140. Drugod 
piše pravilne reflekse. Tako ima npr. redno pisan o v primerih kot: 
čistost, nečistost, goišnost, hočljioost, hotljivost, lakomnost, milost, ne-
milost, nedolžnost, nemarnost, nizkost, obilnost, pohleonost, pokornost, 
nepokornost, potrebnost, pravičnost, prijatljivost, polnost, popolnost, 
starost, strohnilost, nevernost, trezivost »treznost«, zastopnost, žihrost, 
nežihrost »negotovost« itd. Prav tako piše dosledno и v primerih kot: 
grenkust, krotkust, skrionust, svetust, slabust (ali slobust)," težkust itd.12 
Le v rimi z Milofii dobimo tudi prej omenjeno teshkofti P (1574) 137 in 
Skriunofti P (1574) 140. 
Pri prvem tipu (mladost) je sprva ostal akcent, ki je bil cirkum-
flektiran. na začetku. Y posameznih sklonih in v zvezi s predlogi se je 
spreminjal po znanih akcentskih zakonih. Če je h genitivu mladosti pri-
stopil predlog, je nastopilo npr. dd mladosti, kar je dalo v slovenščini 
mladosti in do mladosti. V nekaterih sklonih, kot v lokativu. je akcent 
prehajal na končnico: v mladosti. Torej enako kot pri substantivih 
jesen ipd., kjer poznamo še zdaj nekatere adverbialne zveze s takšnim 
10 Priin. npr.: shibkoia Art 34 a, 33 b: NTPD 270: Shibkota PDL 29 b: 
shibkote Reg II 5 b. с 4 b (2-krat): NT II d 2 b. 10 a: PDL 70b. 72 b. 80 b: Art 
4-1): Pav 56b; shibkoti NT Ii dd 5 b : Reg N 2 a: NT II 13b; PDL 30 a. 521». 
71 b: Art 47 a. 53b; shibkoto Reg I 2 b : Art 51 a. 53a: NTPD 31. 32. 190: CNT 
II 276. 277 itd. Glej tudi opombo 21. 
11 V dolenjščini je adjektiv slab cirkumflektiran. 
12 Primerov za vse te besede ni mogoče navajati, ker bi obseg članka preveč 
narastel. Večinoma so te oblike precej pogostne in jih je mogoče na hitro dovolj 
najt i v Trubarjevih delili. Od redkeje rabljenih oblik prim, še: brilkuftKY Ii (Id 4b; 
NT Ts 239; briikusT CNT I 335; сШиЏ »celost« PDL 73 a: Mehkuit Reg K 4 b ; 
juHlujt NTPD 482; ierdu/ti Mat 47b: CNT I 79; terdnuH К (1350) 39: Ps 41 b; 
terdnufti NTPD 173: za izvedbo od samostalnikov prim. mozliuHi A (1550) 23 
poleg mozhnufti Pav 19b; CNT II 182. Glej še primere v opombi 21. Sem spada 
pri Trubar ju tudi beseda večnost, ki jo redno piše z и (edini izpis, ki ga imam 
pri tej besedi z o: vuezhnojti P (1567) 81. je v novi izdaji v P (1574) 81 popravil 
v vezlinufti). Seveda gre tu za govorjeno večnust in ne kot misli Ramovš, KZS] 
197, za grafično analogijo. Danas se nam zdi ta akcentuacija nemogoča, toda 
upoštevati moramo, da gre danes pri večnost in pri adjektivu večen za cerkveni 
izgovor z neregularnim vokalizmom, pogostokrat z neregularno intonacijo, zato 
bi šlo potemtakem lahko tudi za neregularno akcentsko mesto. Se najverjetneje 
pa so živele oblike z dubletno akcentuacijo (v Trubarjevem govoru seveda oblika 
večnust). Pri tem bi opozoril tudi na dvojno akcentuacijo pridevnika večen v 
srbohrvaščini. 
akcentom, kot na jenen < *nà jesen ali narečno jeseni < * jeseni,13 med-
tem ko je sicer clo z d a j slovenščina pr i večzložnicah tega t ipa posplošila 
enotno akcentuaci jo in ohranila starejše s tanje vsaj deloma le pri eno-
zložnicah.14 Čakavščina ima starejšo akcentuaci jo še ohranjeno in jo celo 
analogično širila na s taroaknt i rane primere.15 
Zaradi slovenskih akcentskih premikov (cirkumfleksa za zlog n a p r e j 
in kra tkega končnega za zlog proti začetku) in razvoja vokalizma bi pri 
tem tipu pričakovali v dolenjščini naslednje teoretično nastavl jene 
oblike: mladiist, mladüsti, od mladosti,16 od milje mladfisti, v mladosti. 
Pri T r u b a r j u je pri besedi mladost deloma še ohranjeno takšno stanje, 
p rim.: mladufii Ps 255 a: Pav 58 b. 63 b, 71 b: CNT II 239. 251: od mla-
do/ti KDI 560: od muie mladufti Mat 48a: NT L 56. 227; Ps 127a. 127b: 
CNT I 81, 319; muie mladufti Ps 50 b: od te lipe Mladufti Ps 25 a; od 
te Mladufti Ps 87 b: Vmladofti Art 85 b, 84 a: vmladofti KDI 116, 152 
(2-krat), %6, 596 (2-krat); o mkulofti Reg a 4 a ; v ti mladofti K (1555) 
M 6 a; F nega mladofti NT 11 с 1 a. Vendar so redke oblike tudi že ana-
logične: od mladufti NT 1, о За; Pav 73 a: C N T II 253. Analogične so 
v tisto smer, k je r je pozneje analogija popolnoma zmagala. Torej tudi 
v tem pr imeru ne gre za kako Trubar j evo graf ično p renašan je sufiksa 
-ost z o od pr imerov kot starost. 
Pri drugih primerih tega tipa ima tudi I rubar že posplošen -ost 
( = uft) v vse sklone.17 Da se je pri besedi mladost stara akcentuaeija 
dalj držala, je morda vzrok v njeni večji frekventnosti, razen tega so 
izrazi od mladosti in o mladosti rabljeni adverbialno in v adverbialnih 
13 Npr. v notranjščini, glej Rigler, JNG 4 \ 
14 Dosledno od singulare še v lokativu, ki je z redkimi izjemami (prim, 
v Ribnici xpiëca) nadomestil tudi dativ. V predložnih genitivih je stari akcent 
že precej redek; nekoliko pogostejše je le do noči. brez jedi. brez skrbi, drugod 
pa redko (do kusta — Škrlovica ipd.). Primeri kot lokativ pompči so novi. ana-
logični po moč, loc. mtfči. 
15 Glej primere pri Belič, Zametki >0. 
10 To je najobičajnejša možnost. Druga možnost bi bila *do mladosti, kot 
dolenjsko at spiimladi (Podgora pri Dobrepolju), ot spiimlada, do iesena (Rib-
nica). rvbiiga imiê (navaja Škrabec, Сл. III. It b), kjer gre za še neraziskano 
pojavljanje novega akuta. 
17 Morda gre za ostanek te akcentuacije še pri obliki: près ojign oraska oli 
gardo'4 KDI 388, kjer predlog sicer ni ponovljen, vendar bi bila lahko akcen-
tuacija abstrahirana iz predložne zveze. V drugih zvezah dobimo: oli gardufti. 
oli bole f ni PDL 56 a; nekar te gardujti na tim mej fei KDI $90; gardu't NTPD 
166; tei gardufti NTPD 168. 
zvezali se stara akcentuaci ja bolj drži.18 Analogijo pr i drugih primerili19 
so pospešili podobni vzroki kot pr i modrost modrosti; namreč dejstvo, 
da so eksistirali primeri s tem sufiksom, ki so bili sicer v drugem tipu, 
a so imeli v določenih stičnih točkah enakšno akcentuaci jo — v tem pri-
meru t ip modrost, ki v predložnih zvezali (in morda tudi v lokativu) ni 
premikal akcenta (torej modrosti in od modrosti). 
Pri drugih starejših piscih nadal jn jega poteka analogij v razvoju 
akcentuaei je sufiksa -ost ne moremo več podrobno zasledovati, ker so že 
pričeli mešati и in o za c i rkumflekt i ran i o. česar pri T r u b a r j u še ni. Pes 
da kakih večjih poskusov zamenjave u-ja iz c i rkumflekt i ranega o z o-jeni 
tudi pr i drugih protestant ih — razen pri Krelju (in seveda pri Juričiču, ki 
meša slovenščino s hrvaščino) — nimamo. Vendar ni več take dosled-
nosti.29 da bi se mogli povsem zanesti na njihovo pisavo, posebno ker 
nastopi po T r u b a r j u še nov moment, ki večkrat zamegli resnično stanje, 
namreč tradici ja . I.e pri Tulščaku je pri besedi modrost skora j dosledno 
taka razporedi tev refleksov kot pri T r u b a r j u : Modroft 5 a, 29 b, 51 b, 
54 b, 98 b. 99 b: modroft 38 b. 95 a; Modrufti 44 b, 75 a, 92 b. 105 a; 
modrufti *8 b. 12 a, 20 a: modruftio 23 b. 106 b; le enkra t ima modruft 
3 b. Za druge pr imere tega t ipa prim, pr i Tulščaku: norroft 39 a, 62 b. 
1041). 107 a: orozhuft 56 b: vrozliufti 48 b: Vfigamogozhoft З а ; vfiga-
mogozlioft 5 a, 39 b: globokuft 84 a; globokufti 115 a; oftruft 28 a; oiffo-
kufti 52 b: po oblikah bi spadal v ta tip tudi pr imer liitroft »zvitost« 
88 b: hitruftio 28 b. Tudi pri drugih pr imerih je Tulščak precej po-
doben T r u b a r j u , čeprav pri nekaterih pr imerih ni preveč zanesljiv, 
tako ima na pr imer : slobnufti 7 b poleg slobnofti 9 b: skriunuft 45 a, 
46 a: skriunuft i 45 a, 961) poleg skriunofti 94 b. Toda upoštevati je treba, 
da ima enkrat tudi Trubar Skriunofti in da tudi Dalmat in piše v te j 
1S Prim. Rigler, J iS II. 506. 
" Čeprav ima pri podobnem tipu pri moških samostalnikih premikanje 
akcenta pretežno še ohranjeno; prim, npr.: skurenom NT li m 4 h: Ps 30 a: 
poleg skorenom TDP Л 2 h; Vkulu KDI 306: vikultu Post I 18 ipd. 
20 O doslednosti pisave и za cirkumflektirani o bom pisal še na drugem 
mestu. Dalmatin tudi še precej dosledno piše и za o. vendar ne več s tako do-
slednostjo kot Trubar. Redno (izjema so prva dela) je že začel pisati o v svojil-
nih zaimkih, v glagolu pojli. zamenjuje tip blagum — blagom, za kar je imel 
najbrž oporo v dialektu, večkrat vnese o v opisnem deležniku glagolov s pri-
pono i (najpogosteje pri glagolu govoril in v zgodnejših delih) in včasih v sufiksu 
-ost. Drugod je zamenjava u-ja z o redka, vendar dobimo tudi take primere (za 
katere pa je možno, du jih bo treba tudi drugače razlagati) kot Bugove Bibl I 
21 a, 56 a, 57 a ipd. 
И S l a v i s t i č n a r e v i j a 2 2 5 
besedi večinoma o. Dalmat in je precej mešal. Kaže, da je uva ja l več 
o-jev v sufiks -ost, kot j ih je govoril. Pr im.: modruf t Sir. 5, 7 (2-krat), 
27, 61. 62, 74, 77, 78 (2-krat), 85, 99, 101, 134. 167, 176, 185, 186. 192, 223, 
226 (2-krat), 227 (2-krat); Bibl I 317 a, 317 b. 318 a, 320 b, 321 a, 321 b 
(2-krat), 322 a, 323 a. 324 b, 325 a, 325 b (2-krat), 327 a, 327 b. 331 a 
(2-krat): Modruft Sir. 1, 4 (2-krat), 5, 7 (2-krat). 15, 17, 43, 139, 201. 255; 
Bibl I 317 b. 318 a (2-krat), 319 b (3-krat), 325 b, 331 a, II 139 a, 139 b 
(2-krat), 142 b, 143 a; itd. poleg modroft Bibl I 56 a, 59 b . . . 317 a, 317 b 
(2-krat), 318 a, 318 b. 320 a, 320 b: Modroft Bibl I 317 a, 318 a (2-krat) 
ter modrufti Sir. 2, 59. 60. 66. 103. 139, 144. 159, 168 (2-krat), 197; Bibl I 
321 b. 323 a. 325 b, 326 a, 11 153 b. 159 a (2-krat), 159 b; Modrufti Sir. 1. 
2. 4, 6, 7 (2-krat), 25 (2-krat), 27, 223 (2-krat): Bibl II 139a, 139b (2-krat), 
153 b (2-krat), 154 a (3-krat), 154 b. 156 a (3-krat), poleg modrofti Bibl T 
53 b. 319 a, 320 a, 327 b : Modrofti Sir. 6: Bibl II 154 a: s' modruftjo Bibl I 
59 b poleg s' modroft jo Bibl I 56 a. Tudi pri drugih pr imer ih je pr i Dal-
matinu p rece j mešanja , prim.: Vrozhuft Pent 7 b (isto v Bibl 1 6 a); od 
vrozhofti Pent 29 a (isto v Bibl 1 21 a); Globokufti Pent 61 b (isto v Bibl 
I 44 b); Globokofti Pent 1 a, 7 a (isto v Bibl I 1 a, 5 b) ipd. Z gotovostjo 
se ne dâ sklepati , k a j je govoril. Verjetno je o pisan le po analogiji na 
nenaglašene primere, deloma tudi po tradicij i , sa j je iz T ruba r j a poznal 
to menjavanje , samo da je T ruba r imel pravi lno razvrsti tev refleksov, 
Dalmat in pa je nima. Zaradi tega laliko sklepamo, da ni imel več enake 
razporedi tve sufiksa -ost :-ust kot Trubar , temveč mlajšo, ko so ana-
logije na jb rž že izenačile akcent v vsej fleksiji . To. da je npr . Da lmat in 
popravi l modruft Sir. 4 > Modroft Bibl II 154 a. nemodruft Sir. 78 > 
nemodroft Bibl TI 160 b so na jb rž bolj slučajnosti ; posebno ko vidimo, 
da je v Bibl 111. čeprav je imel pred seboj T ruba r j ev prevod z oblikami 
modroft NT I, 35, Modroft NT L 40, 30. vendarle zapisal modruft 9 a. 
10 a, Modruft 8 b. Ce p r imer jamo popravke v novih izdajah, vidimo, da 
gredo v glavnem v smeri prot i u: mladofti Sir. 30; Pent 7 b, 41 b > mla-
dufti Bibl 11 156 b; Bil.I I 6 a, 29 a; britkoft Pent 50 a > britkuft Bibl 1 
35 b; Globokof t Pent 61 b > Globokuft Bibl I 44 b; orozlioftio Sir. 60 
> vrozhuft jo Bibl II 159 a; shirokoft Pent 23 a > fhirçkuft Bibl I 17 a. 
Ce je v Sir., ki je p rv i Dalmatinov tisk, razmeroma dosti u-jev, to ne 
moti, kaj t i Sir. ni bil prvi preveden. 
Pri t ipu modrost modrosti je po analogiji prevladala v glavnem 
akccntuaci ja s transkih sklonov, le izvedenke od deležnikov ua -im (prim.: 
neugnanost, razuzdanost, ud trn ost) — k je r bi pričakovali v genitivu po-
dobno kot pri modrosti akcentuacijo *udanosti — so posplošile nomina-
tivni akcent. To zato, ker je bila akcentuacija participa (kot cele kate-
gorije) tako močna, da jili je akcentsko pritegnila, posebno ker gre v teh 
primerili za mlade tvorbe. Isti problem je pri deležniku na -en, kjer je 
k pošten prav tako poštenost poštenosti, le pri učhi imamo učenost 
učenosti, ko gre za razmeroma frekventno besedo in najbrž razmeroma 
staro tvorbo. Pri deležniku na -č se je do zdaj akcent na sufiksu v glav-
nem tudi že izgubil, a pri Trubarju je še oročost, vsegamogočost (pri-
mere glej zgoraj). 
Ko v tretjem tipu (modrost) ni bilo več razlike v akcentuaciji 
nominativa in stranskih sklonov in ko se v prvem tipu (mladost) akcent 
v predložnih zvezah in v nekaterih sklonih ni več premikal, sta v slo-
venščini ostala samo še dva tipa: s positoničnim -ost in z naglašenim 
-ost. Prvega so imele izvedenke iz staroakutirane ali večzložne cirkum-
flektirane podstave, drugega pa izvedenke iz cirkuniflektiranih eno-
zložnic (oziroma dvozložnic, če je bil v drugem zlogu refleks polglasnika) 
in izvedenke iz akutirane podstave, ki je imela novejši akut zaradi pre-
mika akcenta s končnega zloga. Ker se je skrajšani stari akut v nezad-
njili zlogih podaljšal, je pri večzložnicali sovpadel s tistim akutom, ki 
je nastal po premiku. Sovpadli so torej adjektivi kot nizek in moder 
(shr. riizak in mudar), s tem pa je bila dana možnost analogičnih vplivov 
pri akcentuaciji abstrakt (in zlasti še pri novih tvorbah)" tipa nizkost 
in modrost. T ako je lahko analogično nastopilo nizkost.22 Natančno za-
sledovati tega pravzaprav ne moremo, kajti za večino pridevnikov — 
zlasti še za one na -an in -ak — ni mogoče zanesljivo ugotoviti prvotne 
akcentuacije, saj so analogije vse premešale. Tako je ne samo v sloven-
21 Sufiks -ost se namreč razširja. Pri Trubar ju še ni tako prevladoval kot 
danes (v centralnih narečjih). Že zgoraj so navedene dublete šibkost in šibkota 
(op. 10). Za neustaljenost tedanjih abstrakt (razen seveda pri nekaterih zelo 
frekventnih primerih) prim, še: krotkota Pav 31 b; NTPD 136; CNT II 196; 
krotkoto Pav 14 b, 79b; CNT U 174, 261; vtihoti inu okrotkuti Art 24 a poleg 
krotkuft Pav 40 a; krotkusT CNT II 207; Shirokota PDL 63 a: shirokota Pav 
13b poleg shirokojt NTPD 481; ali pa tihujt Mat 18 b; NT L 21. kar je v istem 
tekstu v poznejši izdaji spremenil v tihota CNT 1 29, poleg tihota že tudi v NT 
h 107. Abstrukta na -ota so pri Trubar ju sploh precej pogostna, prim.: oiffokota 
NT II 14b; Pav 13b: NTPD 481; globokota NT II 14b; dragota NT II 24a; 
Scopota PDL 67 a: glihoia PDL 66a (2-krat) itd., pa tudi na -oba. prim.: ojtrobo 
NT II 19 a; CNT II 40; Ojtrobo NT II 19 a; CNT II 40. 
22 Akcent nizkost ima Pleteršnik, s. v., medtem ko ima SP 1930 in 1962 
nizkost. 
15* 227 
ščini, a m p a k t u d i v s rbohrvašč in i in rušč in i , t ako d a n a m s k o r a j nobena 
p r i m e r j a v a ne p o m a g a . P r e t i r a n o da leč a n a l o g i j a t i p a nîzkost > nizkost 
ni šla.23 S s e k u n d a r n i m a k c e n t s k i m p r e m i k o m so nas top i le še n e k a t e r e 
s t ične točke: po r e g u l a r n e m (že iz s t r a n s k i h sklonov posplošenem) oiso-
kost od a d j e k t i v a D i so K visoka, zelenost2* od zelen zelena ipd . je nas ta lo 
tud i k velik velika velikost names to p r e j š n j e g a oelikost, k a r i m a še 
T r u b a r : velikoft P a v 9 b. velikosT K D I 158 (2-krat) , C N T II 168, ueli-
kofti N T I2 16. oelikofti A r t 61 a ; T u l š č a k : velikoft 6 a in D a l m a t i n : 
velikoft Bibl i i i 104 b. oelikofti P e n t 1 3 b : p r a v t ako pa tud i k debel 
debçla debelost, m e d t e m ko beremo p r i T r u b a r j u še debbellofti Ps 131 b 
(to je debelosti) in p r i D a l m a t i n u Bibl I 297 b debelofti — seveda Da l -
ma t inova p i s a v a ni p r eveč zanes l j iva . Malo tež je je r a z u m l j i v a ana log i j a 
pr i veselost (poleg r egu la rnega oeselost), v e n d a r so s t ične točke s p r e j š -
n j i m i p r i m e r i v s a j v določni obl iki . Pogos te je so n a j b r ž na s topa l e 
ana log i j e v smer t i p a nîzkost. Nove j še tvo rbe iz a k u t i r a n i h večzložnib 
p r i d e v n i k o v i m a j o na sp lošno akcen t p r i d e v n i k a : smešnost, strašnost, 
ponosnost, soobodnost itd., toda lastnost. Seveda ne vemo povsem točno, 
k a k e g a izvora je a k u t v s lovenskih p r i d e v n i k i h smešen i td. Pr i živi 
l j udsk i tvorbi neumnost je t r eba n a j b r ž že p r i p r i d e v n i k u i z h a j a t i iz 
novega a k u t a *пейтэп (p r im. slir. Oman umna v e r j e t n o iz *i tmna k um 
lima), t ako da je akcen t neumnost povsem regu la ren . 
23 Včasih predstavljajo nekateri zapisi pri starejših piscih, ki naj bi kazali 
na akcentuiran -ost. bodisi s pisavo -ust ali akcentuiranim -ost. lahko samo 
piščevo maniro. ki ni imela vedno podlage v izgovoru. Tako npr. navaja Valja-
vec. Rad JAZU 1-Х. 1882. 16—26. iz Škrbinca oblike kot: nečistost, nevošljivost. 
pozabljivost itd., ki se sicer že njemu zdijo večinoma neobičajne, vendar ne 
dvomi v njihovo verodostojnost. Toda Skrbinec akcentuira razne sufikse ali 
končnice, ki so v določenih besedah res naglašeni, pogosto tudi v drugih be-
sedah. ko na njih ni naglasa, in obratno akcentuira koren ob naglasu na sufiksu 
ali končnici: tako npr. piše: odlafhânja 1 6: potepanje II 10: vupanja sa isveli-
zhiinje I 522: lakote I 532. zhakiU. al samt pal I 518: ipazhénih I 521: prejemajo 
I 7: mujajô I 7: nadlogah I 522: pred Bogâm I 7: nimajo I 5)4. II 4 (2-krat); 
popolnâma popolnoma 1 521. II 2: popolnomâft II 4 (-asi po vplivu adv. po-
polnoma): ne popolnomiijti nepopolnosti I 516: golpödar I 515; go'pödarji II 
10: go(pôdine gospodinje« II 10: Boga (gen. sg.) I 8 (2-krat). 15. 17: plazit il a 
i 516: njegove ii I: môzhnejjhi ii 2: rnlädenzh mladenič« ii 6: vuzhéniki 
ii 6: gré'hili I 515: govori (5. sg. pres.) i 520; včasih ima tudi dva akcenta 
govorjenje I 521 : pokori (5. sg. pres.) ii 6: sarôzhi (5. sg. pres.) 11 7: m'tzlii I 1 
itd. Skrbinčeve akcente je torej treba v vseh primerih izločiti iz upoštevanja pri 
obravnavanju slovenskega akcenta in je njihovo navajanje in upoštevanje v 
Valjavčevih akcentoloških študijah ne samo odveč, ampak celo škodljivo, saj 
ustvarjajo napačno podobo slovenske akcentuacije. 
24 Obliko s tem akcentom navaja Pleteršnik II, ')12. 
Najmlajše in tudi najbolj lokalne so analogije tipa starost namesto 
starost. Nastopile so lahko tam, kjer so staroakutirani adjektivi tipa star 
stara -o prišli pod vpliv cirkuniflektiranih tipa mlad mlada mlado in 
se je začelo analogično naglaševati staro (ter seveda tudi v plur. stari 
itd.). To analogijo so sprožile enakšne femininske oblike, kar nam do-
kazuje to, da do nje ni prišlo pri tistem tipu, ki ima v fem. sg. cirkum-
fleks (sit sita sito). Samo pri izvedenkah od tistih adjektivov. ki so to 
analogijo poznali, je nato lahko nastopila tudi analogična akcentuacija 
na sufiksu -ost. Nekoliko izstopa iz tega oblika dolgost, ki je bolj razšir-
jena (že pri Trubarju dolguft NTPD 4SI), toda tu je treba upoštevati, da 
je sonantni t v nekaterih dialektih (zlasti centralnih) razpadel na al tudi 
pod kratkim akcentom in s prehodom v ou navadno ni bilo na njem več 
kvantitetnih razlik, tako da je dôiik »dolg« predstavljalo enako akcen-
tuacijo kot mlad. 
Akcenti pri sufiksu -ost tedaj niso plod slučajnosti, temveč so dobro 
utemeljeni. 
Р е з ю м е 
В статье рассматривается акцентуация суффикса -ost. В акцентуации 
этого суффикса следует исходить из трех типов, а именно смотря па дери-
вацию от циркумфлектированной, акутированной и окситонированной 
основы. Последние остатки всех трех типов находим в словенском языке 
еще в 16 веке у Трубаря. Позднее из-за расширения единственного уда-
рения во всей флексии создались два типа: смотря на акцентуацию суф-
фикса совпали тип с первобытно циркумфлектированной и тип с перво-
бытно окситонированной основой. При этом получились некоторые 
совпадения с акутированной основой, что обусловило отдельные переходы 
нз одного типа в другой и создало некоторые новые акцентные возможно-
сти у более новых образований.