Decembrova Številka GLASNIK Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. Št. 12. Ljubljana, dne 31. decembra 1909. II. leto. Izhaja drugo soboto vsakega mesca Uredniltvo In upravn.i Dunaj XVI/2, Veulerchcnfelderstrasse 21. Inserati se sprejemajo in poceni zaraiunajo. Rokopisi sc ne vračajo. Naročnina: Za Avstrijo celo leto K 1 *50 Za inozemstvo , » K2*— Posamezne številke h 10. Odprte reklamacije so poštnine proste. Poštno-hran konto: 88.153. KršCansko socialna tobaCna organizacija vabi na protesten shod ki bo v sredo dne 19. januarja takoj po dokončanem delu v S. K. S. Z. Na shodu govorita poslanca dr. Krek in Gostinčar. Zavzame se na shodu tudi stališče glede na nove pokojnine in na razne novotarije. Ob novem letu. Leto 1909 se je zaključilo z dvema nemalima uspehoma tobačnega delavstva. Pričetkom leta 1910 se namreč skrajša delavna doba na 51 tedenskih ur. Tudi pokojninsko zboljšanje pomenja znaten narodnogospodarski napredek tobačnemu delavstvu. Nikar naj se pa ne misli, da je zdaj že vse storjeno in da zato prekrižajmo roke in počivajmo. Nasprotno. Veliko se bo še moglo storiti, da pridemo do ugodnih delovnih razmer. Po izpremenjenem načinu dela po tobačnili tvornicah nastajajo vedno nova vprašanja, ki se morajo rešiti. Pri rešitvi mora sodelovati delavstvo, da ne bo prikrajšano. Ne sme se delati zgolj za gospodarske zadeve. Delavstvo ne sme tudi zanemarjati samovzgoje. Izobrazba in všola-nje je zdaj delavstvu bolj potrebno kakor kdaj, če hoče, da se priznavajo njegove težnje in da reši svoje si v lastno korist zastavljene zadače. Vsa pozornost se mora pred vsem obračati na veliko število neorganiziranih delavcev in delavk. Letos ima »Avstrijska krščanska tobačna delavska zveza« zopet svoj občen zbor, na katerem se bo vse storilo, da se doseže, kar smo očrtali. Ne dvomimo, da dosežemo na občnem zboru svoj namen. Čas naj se do takrat dobro izrabi. Novo leto bodi bodrilo za uspešnejše, še bolj vztrajno delo v korist in v čast krščanskosocialnemu tobačnemu delavstvu. Prosto sobotno popoldne. Tobačno delavstvo je doseglo, da se je znižala tedenska delovna doba na 52 in tri četrt ure na 51 ur. Dovolj dolgo je trajalo, da se je udalo glavno ravnateljstvo in ustreglo delavstvu, ki je že zdavnaj zahtevalo, naj se zniža delovna doba. Delovni čas se je tako znižal, da ima zdaj delavstvo prosto sobotno popoldne po vseh tvornicah. Po nekaterih tvornicah se sicer sobotni popoldanski čas razdeli na ostale tedenske dni, ker se je na sobotno popoldne delalo nad dve uri. A podaljšanje ni tako hudo, kakor če bi bilo, delavstvo po svoječasnem predlogu glavnega ravnateljstva celo sobotno popoldansko delo prevalilo na ostale dni v tednu. Ako bi bilo delavstvo to storilo, bi se bila delovna doba ostalih pet dni neprimerno podaljšala in delavstvo bi bilo morebiti moralo še dolgo čakati na skrajšanje tedenske delovne dobe. Na Dunaju so ob uvedbi prostega sobotnega popoldne uvedli novotarije, ki jih delavke jako neprijetno čutijo. Dozdaj je bilo dovoljeno, da se je smelo v tvornico še deset minut po pričetku dela, kar se mora glede na to, da je mnogo delavk mater, le pohvaliti. Teh deset minut so zdaj črtali. Vsak mora točno biti v tvornici. Ob sobotah se tudi dela do četrt na 1. uro popoldne. Tudi v Ljubljani se to zelo neprijetno čuti. Stvar je samaobsebi že neumna in bila bi smešna, ako bi ne bila tako žalostna. Ni dolgo, ko smo neko jutro opazovali, kako je bodilo delavstvo v tvornico. Stal je pri vratih neki civilno oblečen gospod, ki je očividno pazil, kdaj da odbije'' sedma jutranja ura in ko je od- bila, puf, so se vrata zaprla, ker je to hotel gospod v civilu, o katerem smo sadili, da mora biti kak Šerlok Holmes, a smo doznali, da je neki visoki gospod v tvornici. Je že prav in pohvale vredno, da se zgodaj vstane, ampak po skromni urednikovi sodbi ni nobel, če visoke osebe »merkajo« 'na tako malenkost, da se »punkt sieben Uhr« vrata zapro. Visoki gospodje so sicer lahko natančni, ampak malenkostni ne smejo postati, ker pridejo v zasmeh in izgubi delavstvo spoštovanje do njih, kar pač v interesu »gospodov« samih ni želeti ne glede na to, da se delavstvo brez vsake potrebe razburja, ko vidi, da se gleda seveda na višje ukaze tako natančno na tiste minute zjutraj, ker bi menda tobačna režija falirala, če bi kaka delavka »punkt sieben Uhr« ne pripihala v polni sapi v tvornico. Dninarji imajo, kakor poroča nemško glasilo naše »Zveze«, zdaj občutno škodo, ker se jim teden zaračuna le s pet in pol dneva. Tedensko delo se pa ni znižalo za pol dne, marveč zgolj za 1 uro 45 minut. Tudi se ni znižala množina dela, marveč se je celo delo razdelilo na pet in pol dne, da se mora zdaj napraviti v pet in pol dne, kar se je prej napravilo v šestih dneh. Po tem preračunjanju so zato dninarji oškodovani. Napraviti se mora zdaj v krajšem delovnem času ravno toliko, kolikor se je moralo napraviti prej. Gara se marsikje tako, da je joj in gorje. Znano, pri vsaki stvari so solnčnate in senčnate strani. Pri samoobsebi dobri uvedbi prostega sobotnega poopldneva je kunšt birokracije res praznovalo svoje zmagoslavje, ker dela na to, da delavstvu pristudi z malostnimi sitnostmi prosto sobotno popoldne. Socialni demokratje bahajo, kakor da so oni izposlovali prosto sobotno popoldne. Solit naj se grejo! Kdo li naj jim veruje! Mi smo'že v zadnji naši številki navedli, koliko se je od naše strani storilo za prosto sobotno popoldne. Ker znamo, kako se hitro pozablja, kar piše časopisje, hočemo še enkrat obnoviti, kar se je samo v zadnjem času za prosto sobotno popoldne storilo od naše strani. 1. oktobra 1907. Vložila se je spomenica na glavno ravnateljstvo, v kateri se zahteva prosto sobotno popoldne. Spomenica se je izročila po deputaciji osebno glavnemu ravnateljstvu in se je zahteva ustmeno utemeljevala. — Oktober 1907. Poslanci Kunschak, Anderle in Fuchs so vložili na finančno ministrstvo interpelacijo, v kateri se je zahtevalo prosto sobotno popoldne. — 20. februar 1908. V državnem zboru razpravlja proračunski odsek o postavki »tobak«. Poročevalec Korošec (krščanskosocialni Slovenec) je predlagal resolucijo, ki poziva vlado, naj v najširšem smislu ugodi v spomenici stavljenim zahtevam tobačnega delavstva. Dr. Korošca resolucija j e h i 1 a s p r e j e t a. — 27. marec 1908. Poslanci Kunschak, Anderle in Fuchs se predstavijo z deputacijo naše »Zveze« glavnemu ravnateljstvu. Razpravljalo se je tudi o prostem sobotnem popoldne. — 20. junija 1908. V proračunski razpravi priporoča krščanskosocialni poslanec Anderle prosto sobotno popoldne za tobačno delavstvo. 8. oktober 1908. Deputacija naše »Zveze« predloži spomenico naše »Zveze«, v kateri se zahteva prosto sobotno popoldne. 15. november 1908. Italijanski krščanskosocialni poslanec P a n i z z a govori pri glavnem ravnateljstvu v zadevah tobačnega delavstva. Samoobsebi umevno zahteval je tudi prosto sobotno popoldne. — 21. majnik 1909. Proračunski odsek državnega zbora razpravlja o postavki »tobak«. Poročevalec poslanec Gostinčar (poslanec S. L. S.) je predlagal med drugim, naj uvede vlada Slurni delovnik s prostim sobotnim popoldnem. — 1. september 1909. Nemško naše strokovno glasilo objavi spomenico naše Zveze, ki se je vložila po deputaciji glavnemu ravnateljstvu 20. septembra. Kakšne neumnosti so delali socialni demokratje v tem vprašanju, tudi čitajte v zadnji »Glasnikovi« številki. Ne bo prav nič škodilo. I Izboljšanje. Letošnje izboljšanje plač ni posebno ugodno izpadlo. Le malo slučajev je, da so izboljšali plače nad 1 krono tedensko in še tu le za nekaj vinarjev nad krono. Večinoma so se zvišalo plače veliko manj kot za eno krono. V Ottakringu n. pr. sta dobila dva mizarja po 1 krono, ostali nič, 4 ključavničarji po 1 krono, vrtač nič, osobje v strojarni nič, zidarji nič, mehanik nič. Čuvaji so najbolj prezrti. Skrajšanje delovne dobe se nanje prav nič ne ozira. 'Podenska delovna doba nočnih čuvajev je za 33 ur daljša, kakor ostalega delavstva. Zboljšanje 1 krone jih pač ne odškoduje za daljšo službeno dobo. Veliko se bo moglo še storiti, da delavstvo ne bo razočarano. Člani! Hgitujte za pristop k naši „Zvezi". Vsak in vsaka pridobi Avstrijski krščanski tobačni delavski organizaciji vsaj enega člana! O novi pokojnini. Minuli mesec so pričeli nabirati socialni demokrati in seveda tudi demokra-tinje po ljubljanski tvornici podpise, češ, da se mora vložiti prošnja, ker je glavno ravnateljstvo zapostavilo ureditev pokojnin. Naša organizacija je poprašala pri naši dunajski organizaciji. Dognali smo, da socialna demokracija zopet obnavlja svojo staro ne ravno pošteno igro, da bega ljudi in da obrača vodo na svoj mlin. Krščanskosocialni poslanci so s poslancem Gostinčarjem povprašali pri finančnem ministru, kaj da je na govoricah resnice, ki jih glede na pokojnine tobačnega delavstva širi socialna demokracija. Finančni minister Bilinski je poslancem odgovoril, da ni res, kar trde socialni de-mokratje, marveč resnica je, da je finančno ministrstvo že predložilo nove pokojnine v odobritev cesarju in da se nove pokojnine uvedejo z novim letom, to je 1. januarja 1910. Naša ljubljanska tobačna delavska organizacija je prirediladecembra več sestankov in shodov. Socialnodemokraški agitatorji in agitatorice so bili toliko drzni, da so se upali smešiti naše ljudi, ker so šli na naše shode in sestanke. Naše delavstvo se seveda ni prav nič zmenilo za kokodakanje rdečih puranov in pure. Socialna demokracija je v tvornici begala naše ljudi, češ, da ne bo z ureditvijo pokojnin nič. A tako dobro poučena socialna demokracija je enkrat nekoliko preveč lagala. Dne 23. decembra je potrdil cesar novo pokojnino in na praznik sv. Janeza Evangelista smo imeli v S. K. S. Z. krasno uspeli shod našega delavstva, na katerem so se delavstvu pojasnila določila nove pokojninske ureditve. Na shodu je delavstvo soglasno izjavilo, da se hoče potegniti za že vpokojeno delavstvo, ki ni deležno dobrot nove pokojnine. Naša organizacija je priredila tudi dvashoda že vpokojenih tobačnih delavk in delavcev. Sklenilo se je, da se vse stori, da postane tudi vpokojeno delavstvo deležno nove izboljšane pokojnine. O novih pokojninah, njihovi višini govorimo na drugem mestu. Vztrajnemu delu tobačnega delavstva se je posrečilo, da so se stare, za živeti premalo, za umreti preveč, vsaj toliko izboljšale, da bo mogoče vpookjenemu delavstvu za silo izhajati. Prav je, da se doseže najvišja pokojnina že s 35 leti, medtem ko si po starem dobil najvišjo pokojnino šele, če si delal v tvornici celih 40 let. Popolnoma pravično in umestno je, ker dobe tudi vdove rajnih tobačnih delavcev pokojnino. Saj dozdaj ni bilo za vdove prav nič preskrbljeno. Zelo prav je tudi, ker dobe tudi sirote po novih določilih pokojnino. Pohvalno moramo tudi omeniti, ker se je znižala čakalna doba na pokojnino. Prej si imel pravico do pokojnine šele, ko si služil deset let, po novi pokojninski uredbi se dobiva že penzija, ako služiš v tvornici pet let. Nobeno delo ni popolno. Sicer je z novo pokojnino splošno delavstvo zadovoljno, a popolna tudi nova pokojninska določila še nikakor niso. Pred vsem se nam nikakor ne zdi prav, ker se dela razloček med zakonskimi in nezakonskimi sirotami. Res, po starem se sploh ni prav nič skrbelo za sirote, kakor tudi za vdove ne. Delavstvo je gotovo hvaležno glavnemu ravnateljstvu, ker se po novi pokojnini brez dvoma prepreči veliko vdovskih in sirotskih solza, ampak če se že kaj stori, naj bi se bila storila popolna socialna dolžnost. Pri samoobsebi hvalevredni sirotinski preskrbi se žal ni storila popolna socialna dolžnost, ker so se prezrle nezakonske sirote, ki so brez-dvomno še v bednejšem položaju kakor zakonske. Tobačna delavska organizacija brezdvomno ne bo mirovala in bo toliko časa trkala, dokler ne postanejo nezakonske sirote glede na sirotinsko preskrbo enakovredne z zakonskimi sirotami. Pozabila ne bo na še vpokojeno delavstvo, ki mora shajati v sedanjih dragih časih s staro nezadostno pokojnino. Ko smo zboi'ovali z že vpokojenim tobačnim delavstvom, ej, so nam švigale razne misli. Pripovedovale so stare delavke, kako je bilo pred leti, in od takrat ni niti posebno dolgo, v tobačni tvornici. Čuli smo, kako slabo je bilo plačano delavstvo tako, da je dobesedno živelo ob kruhu in ob vodi. In to ubogo, slabo plačano, izstradano delavstvo so še nadzorovalni Delavci! Delavke! Ali obiskujete predavanja S. K. S. Z. Predava se ob torkih pol 8. zvečer v^dvorani S. K. S. Z. organi pretepali, je psovali, postopali ž njim, kakor da ne živimo v ustavni, kulturni državi, marveč kje tam v tisti osrednji Afriki, v kateri evropska veleiz-obražena inteligenca tripnči in onečašča zamorsko ženo, zamorsko dekle. Vprašali smo se, kako je bilo to mogoče. In drugega odgovora nismo dobili, kakor da takrat delavstvo še ni bilo združeno. Bilo je razcepljeno. Slabo. Brez moči. Lahko in brez skrbi se je zato pojavil v predstojnikih čut živinske krutosti. Teh časov, časov pretepanja, časov psovanja in tudi časov delavskega onečaščevanja ni več v tobačni tvornici. Vsak tak poizkus bi naletel na odpor, na tak, da bi bilo joj in gorje. Moč organizacije se ni izkazala zgolj v gospodarskem oziru, izkazala se je tudi v tem, da se postopa z delavstvom tako, kakor se mora postopati z ljudmi, in ne kakor postopajo zastopniki evropske kulture z zamorci in z zamorkami v Afriki. Pogled nazaj v polpretekle čase mora potrditi vsakega v, delu za moč delavske organizacije. Tobačno delavstvo organizirano, ne bo pozabilo na tiste vpo-kojene trpine in trpinke, ki so prežili suženjsko dobo v tobačni tvornici. Strokovno združeno delavstvo bo pač moralo zahtevati, da doseže tako visoko pokojnino, ki ne bo manjša, kolikor znaša polna plača. Po 35 letih se po novih določilih doseže najvišja pookjnina. Ampak ta pokojnina je za petino manjša, kolikor znaša temeljna vsota tistega plačilnega razreda, ki mu pripadaš. Drugi državni uslužbenci dobe po 35 letih, in teh je zelo veliko, kot pokojnino polno plačo. Organizovano tobačno delavstvo pač zasluži, da se mu reže ravno tak kruh, kakršen se reže drugim državnim uslužbencem. Delavstvo bo zahtevalo in bo tudi doseglo, da se med njim in drugimi državnimi uslužbenci ne bo delal razloček. To so glavne stvari, ki naj jih glede na nova pokojninska določila delavstvo prevdari in nastopi, da se izboljšajo. Ker govorimo ravno o izboljšanju, si ne moremo kaj, da bi ne omenjali še nekaterih stvari, ki so potrebne, da opozarjamo nanje delavsko organizacijo. Navada je malone povsod in osobito državni uslužbenci napredujejo s časom v plači. Res, tudi tobačnemu delavstvu se vsako lato zadnja čase sam nakaj izbolj- ša, včasih manj, včasih več. Letos se je bolj pičlo izboljšalo. Potrebno bo, da tobačna režija določi časno napredovanje v plači. Znamo, da bo v dosego časnega napredovanja v službi potrebno še mnogo dela in truda in shodov in prošnja. A do tega bo moralo priti in to timbolj, ker se način dela v tobačnih tvornicah vedno izpopolnjuje in živimo žalibog v časih, ko zaradi uvedenih novih strojev premeščajo stare, izučene delavke na slabša mesta. Nismo se zaman upirali strojem, saj čuti že veliko delavk slabe posledice vsled novih strojev. Uvedba novih strojev zahteva z železno doslednostjo, da se urede plače tako, da bo delavstvo po času službe tudi napredovalo s plačo. V podrobnosti se še nočemo spuščati. Delavstvu svetujemo, naj to vprašanje proučuje, razpravlja o njem in če mu izprožena misel ugaja, nastopi za časno napredovanje v plači. Zboljšane pokojnine je dosegla združena delavska moč. Naša organizacija je glede na pokojninsko vprašanje v polni meri storila svojo dolžnost. Rdeči naši nasprotniki vpijejo, kaj da so vse storili za tobačno delavstvo in gotovo bodo še trdili, da nihče drugi kakor oni so dosegli izboljšanje pokojnin. Zdaj si še tega ne upajo trditi, ker je še v predobrem spominu, kako so se rdeči ravno ob pokojninskem vprašanju osmešili. Ni bilo še o rdeči tobačni organizaciji duha in sluha, ko smo mi po »Podpornem društvu« nastopali za ureditev pokojnin. Naša zveza je, ko se je ustanovila, vedno in vedno nastopala za pravično ureditev pokojnin tobačnemu delavstvu. Naši poslanci so neštetokrat nastopali za zboljšanje pokojnin tobačnemu delavstvu. Značilen zgled, koliko so storili socialni demokratje v tem oziru, je ta-le. Bilo je lani v proračunskem odseku, ko se je razpravljalo o postavki »tobak«. Za trajno ureditev pokojnin tobačnemu delavstvu je najodločneje nastopil in govoril poslanec Gostinčar, med tem ko so so-cialnodemokraški poslanci, ki jih je reč v odseku, lepo molčali. Razpredelnica o pokojninah tobačnega delavstva. o a M O a cd N O 3 a *cT M 0 01 'Tflc- I t#* C— |rl l-^r- |-^I> |TfI> |-^C~ cocpjcoojoocpjccicpjefscpjcfscpj^^jfoojfocpjco® 1^ Moo4i(4j(4t(ib>b>bi>'ib-t>’i>.dodoooCT>a5a5000’-i—•'-HMČotNČoco iooooooooo i ooooooooo roOooooooo I J co^pcncgipoo-H^t^- I rofpoiffviipoo^-i-^c- J ooipgstjgipoo^irnc- J «5.i;oo'?f5rjooO'-irH^-i<>i cooitM^tiv Itnipacpipsoao — TtHco^fcc^T*^ ItMiocoppoijo— (NČ^rrecbčo-^-^-^^ibibibbitbtbcb^č-t-t-dodooodoasCTsdRosooo pipoopMpr-pc^i^ppTHppooppipc- J (NČ^d^čraćbčoćoeoT^'^^H'itiibibihiibiiiosbtbć-t-t-D-D-dooooodoosoi IOOCO ICOOO IOOOO IOOOO IOOOO IOOOO I Icg^cooo čotNtM'MČ'jcooooočbeb'^'itf^'^rHibibibibibcbsbcbcbcbć-ć-ij-t-č-a) |l>--^OI>'# IC-^OC-^ IOt^OC-tH ic-^ot-J — pppp J ^-({pippoo J -T-Mippoo J ■rHpippco I -HCCiOJO PiPiMČgč^čgNifaoooooočoiboOT^^^riHThTfibibvbibibibtbcbijcbcb (U § S cd t *J O N O u A S S O J- "55 v S * o M O 0. IC-"^ ([>■** IO'# |I>T# ll>-^ |l> -

-č-do350oo^HbjčvifbčO'^ibibooi?“do6ooo30':H’:H(i rH rH rH tH rH rH rH »H rH rH rH r—• Cvl G'] C^-^OO-r)! |I>.'xHOC~'^0(^TflOC~-^IOC^'^ lO-^tlOC-^OD-^tlOC- tp^jppip j ^prHoopoocMi^-CMOi^ppip J 'tfai-jnaocoaocMr-.cMco TjiiOiocboD-t-č-aoooasooo^-i^-'ČMČMcbćC'^-Tii'itiibibooL'-t-oooo r-r rH r—< »—r rH rH rH rH rH rH r-n IOOOO IOOOO IOOOO lOOOO IOOOO lOOOO I J TtipCMOj Tfiq0<3ipJ -rhOOCMp^-rtlOOCMO j -^laOCMOJ -rHOOCMO 1 ■^■itlTtlibibcboOt-D-dooOOOOOOOO'— rHČMČMČMČOČOrJI-^rHibibo p p J p p J p p J p p J p p J p p J p p 0Qc(3THT|i'^‘bvb>boocbt>i>č-Q030aua3oo I I 03 O I O O O >—I ^JI I ^ r— | '# p p J p p J p An ĆM ĆM ČM 03 03 I I I I OCM^COOOOCM-tfOCOOCMTjIoaO' CMCMCMCMCM0303030303-«llTtl-^-^^l, »CM-^lOOOOCM-^ICOaOOCM^OGOO >ir3ić3ir3inoooooi>t>c-c-r-ao v .S o M O a v m n > jg v a •o o J 88^8 JJi I8i88 18858 I dooAicbibć-cooĆM'^cbrAbi'-HooibodooĆMTHibf-oAHkjAjiooooćm 1—l^-l(MCMCMCMCM03 03 03 03 03 03TtlMlTjiHj(Ttl»r3iOiOiOiOiCOOOOOC-0 O O O I l CM p -hJI _l _ _ _ _______ _____ — ^ -rti ČO D- Či O ^ CCDCO J 5888 J 5888 J 5888.15888 18888 l^pcjS i Ali^oioO’-'iMoc.ooooooGMČoiboć-ooČMocAjičDČ^ooAHOcAtiiiD ^,^^H^^HCMSMCMCMCMCMCM03 03 03 03 03 03 03TKHj(Tjl^lHtiH:J(^(if5if3>C3iOir3 J 8888 J 8888 J 8888 J 8888>.i 8888 18888 i cvjčo^ibcbGOCTip-H^^iocbL^oooriHČ^fo^čoL-ooa^o^čo^ib loče .^rHC^C^G^GMC^C^C^GMCOCOCOCOCOCOCOrOCC^^-^^Ttt^-rtt IJ J .1.1.1J .1 I.' .1J 1.1.1.1.1J .1.1J J .1J J J I I IJ J o--ć'COoO’—iČMocAribot-ooojoAHČMČoAjiiboč-oooo —ii-l*-<-H<-'r-irHrHr-tT-ICM