Kamniški občan LETO XXXI KAMNIK, 19. DECEMBRA 1991 S seje občinske skupščine Namesto razrešitve člana vprašanje zaupnice izvršnemu svetu Skoraj polovico časa od šesturnega zasedanja občinske skupščine 11. decembra so delegati porabili za razpravo o tem, kakšen bo dnevni red. Marija Sitar, predsednica izvršnega sveta, je najprej umaknila predlog za razrešitev Toneta Steleta, člana izvršnega sveta, čeprav so nekateri delegati in sam Štele, ki je nepreklicno odstopil, temu nasprotovali. Hkrati pa je predsednica predlagala dve dodatni točki: predlog za spremembo odloka o sestavi izvršnega sveta in predlog odloka o upravnih organih, ki so ju delegati uvrstili na dnevni red. V V VOŠČILO Dragi bralci in bralke, ker se pred novim letom srečujemo zadnjič, vam člani uredniškega odbora in izdajatelj časopisa d.o.o. Prelest voščimo vesele božične in novoletne praznike ter obilo sreče, zdravja, uspehov in miru v letu, ki prihaja. V želji, da bi se srečevali tudi v naslednjem letu, vam želimo - SREČNO! Po zelo živahni razpravi, v kateri se je zlasti Vinko Petek v imenu obrtnikov zavzemal skupaj s 13 delegati, da se razpravlja in odloči o razrešitvi Steleta, se je sestal poslanski klub DEMOS in predlagal, da se na seji razpravlja o vprašanju zaupnice izvršnemu svetu. Predlagatelji so svoj predlog začasno utemeljili z umikom in dodajanjem novih točk dnevnega reda s strani izvršnega sveta. Vendar vse te dodatne zadeve na tokratnem zasedanju niso prišle na vrsto, ker bodo delegati nadaljevali sejo v sredo, 18. decembra. Največ razprave so delegati namenili skupnim strokovnim podlagam za revitalizacijo mesta Kamnika in razvojnemu programu za območje Tuhinjske doline. Osrednja dilema je, ali odpreti promet skozi Kamnik ali pa pustiti sedanjo zaporo. O tem naj povedo svoje mnenje Kamničani na referendumu, ki pa mora biti strokovno dobro pripravljen, je poudaril prof. Peter Gabrijelčič s fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, ki pripravlja celovit revitalizacij-ski načrt starega mestnega jedra Kamnika. Iz mesta ne bi smeli izriniti vseh gospodarskih dejavnosti, so menili delegati, saj moramo od nečesa tudi živeti. Mesto ohranjamo za žive ljudi, ne pa za muzej. Posebne pozornosti je bila deležna tudi Cankarjeva cesta, za katero se krajani ne strinjajo, da bi postala obvoznica. Vendar tudi varianta ceste ob Kamniški Bistrici ni sprejemljiva, zato bo po mnenju predlagateljev to vprašanje treba reševati kasneje. Razvojni program za območje Tuhinjske doline, ki ga je predstavila mag. Mateja Mešl iz NOVNE, studia podeželja iz Ra- VSEM OBČANOM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1992. Predsedstvo in Izvršni svet Skupščina občine Kamnik Dvajsetletnica Likovne skupine NOVA Jubilejna razstava Minilo je dvajset let od prve razstave kamniške likovne skupine NOVA. Leta 1971 je nekaj mladih kamniških zanesenjakov (študentov likovnih šol in amaterjev) sklenilo prekiniti takratno večletno mrtvilo v likovno-razstavni dejavnosti v Kamniku. Brez vsake moralne in finančne podpore, a z zvrhano mero optimizma, so. kolikor je bilo mogoče, usposobili dvorano kulturno-prosvetnega društva Solidarnost (današnje razstavišče Veronika) in pripravili prvo razstavo »društva mladih ustvarjalcev«. Čeprav že takrat z različnimi pogledi na likovno problematiko, jih je družila predvsem generacijska pripadnost in mladostni zanos. Naslednje leto 1972 sije skupina nadela ime NOVA in spomladi pripravila drugo razstavo. Tretja predstavitev je bila jeseni 1973. Vse tri razstave so vzbudile izredno zanimanje občinstva, predvsem mladih in ugodno odmevale v javnih občilih. Skupina je ob deseti obletnici zadnje predstavitve pripravila 21. oktobra 1983 četrto, jubilejno razstavo. Ta je bila postavljena v galeriji Neptun, D. Lipovca na Cankarjevi cesti v Kamniku, ker je bilo razstavišče Veronika iz nerazumljivih (birokratskih) razlogov skupini NOVA zaprto. Čeprav je bila v tako heterogeni skupini kvaliteta del v razponu od akademske perfekcije do solidnega amaterizma, so bile vse štiri predtavitve umetniško kvalitetne in opravičile svoj namen. Skupina Nova je bila edina likovna grupacija, ki je kdajkoli kontinuirano delovala v Kamniku. Danes, po dvajsetih letih od prve predstavitve, ko se vsi člani še vedno, bolj ali manj, tako ali drugače, ukvarjajo z likovno dejavnostjo in ko so nekateri že formirane in priznane umetniške osebnosti, je soočenje z njihovimi današnjimi deli še toliko bolj zanimivo. Razstavljajo Gregor Avbclj. Stane Balantič, Alojz Bcrlcc. Boris Bratuž. Miha Kač. Dušan Lipovec in Dušan Sterle. Razstava bo odprta od 18. dec. do 10. jan. 1992 ven na Koroškem, daje poudarek razvoju kmetijstva, turizma in storitvenih dejavnosti. Delegati so menili, da s tem programom Tuhinjska dolina ne bo gospodarsko rešena, pač pa je to samo začetek bolj stvarnejših prizadevanj na tem področju. Nekateri so bili mnenja, da ni mogoče vsega pričakovati samo od kmetijstva, saj bi se tudi to po odprtju evropskega trga lahko znašlo v velikih težavah. Zato je treba še naprej računati tudi na zaposlovanje delavcev v industriji ter obrti in turizmu. Po mnenju Naslednja številka Kamniškega občana bo izšla 16. januarja 1992, Prispevke sprejemamo do 8. januarja: oglase, zahvale, obvestila pa do 10. januarja. predlagateljev bi prišla termalna voda v Vasenem v poštev le za gojitev rib in vrtnin. Za intenzivnejšo izrabo za turizem pa je te termalne vode premalo. Skupščina je sprejela tudi predlog odloka o tržnem redu, predlog odloka o občinskih priznanjih ter osnutek odloka o javnem redu in miru. Predsednica izvršnega sveta je delegatom posredovala tudi pojasnila glede pogodbe o prodaji stanovanj, sklenjene med IS in SKG, iz česar izhaja, da je bil SKG najugodnejši ponudnik. S konkretnimi podatki je ovrgla navedbe poslanskega kluba DEMOS, da je bila dokumentacija o točkovanju stanovanj za stanovalce nedosegljiva, da stanovalci plačujejo večjo stanovanjsko površino od dejanske in da SKG noče sodelovati s svojimi strokovnimi delavci v primerih sodnih sporov. Prav tako je pojasnila, da sredstva od najemnin za poslovne prostore niso dohodek proračuna, pač pa skupnosti stanovalcev. S. F. Odprodaja občinskih stanovanj Ker je občinska skupščina na novembrski seji zahtevala, da izvršni svet predloži skupščini popis in vrednotenje vseh stanovanj in poslovnih prostorov, kijih upravlja občina, je stanovanjsko komunalno gospodarstvo seznanilo delegate s stanjem na tem področju. V začetku novembra je bilo v občinskem stanovanjsko poslovnem skladu 770 stanovanj in 32 lokalov v skupni vrednosti na dan 21. 11. 1991 893 milijonov tolarjev ali 28 milijonov nemških mark. Pretežni del (482 stanovanj) je bilo zgrajenih iz solidarnostnih sredstev, 231 stanovanj je občina prevzela kot splošno ljudsko premoženje, 34 stanovanj je kadrovskih, 23 pa je bilo zgrajenih iz sredstev amortizacije. Do 2(1. novembra je bila odpro-dana že dobra tretjina stanovanj. Glede na ugodne pogoje nakupa (60% popusta od vrednosti stanovanja) se je kar tri četrtine kupcev odločilo za plačilo v enkratnem znesku. Drugi pa bodo odplačali kupnino v obrokih, zato bodo imeli le 30% popusta. " F. S. OBVESTILO Sekretariat za notranje zadeve občine Kamnik obvešča, da bo v petek, 27. 12. 1991, od 8. do 15. ure dežurstvo na sedežu upravnega organa, s čimer bo našim zdomcem in izseljencem omogočeno urejanje upravnih zadev s področja notranjih zadev (potni listi, državljanstvo...) Hkrati želimo vsem občanom vesel božič in srečno novo leto 1992. SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE Nova priznanja občine Kamnik Po novem odloku o priznanjih občine Kamnik bo občina v prihodnje podeljevala naslednja priznanja: — naziv častnega občana občine Kamnik — zlato plaketo občine Kamnik - srebrno plaketo občine Kamnik - in spominsko priznanje občine Kamnik Najvišje priznanje, naziv častnega občana, bodo podeljevali posameznikom , ki so s svojim delom izjemno veliko prispevali k ugledu in razvoju občine Kamnik in Republike Slovenije. Priznanje bo v obliki umetniško oblikovane listine. Plakete pa bodo reliefna ponazoritev starega mesta Kamnika. Priznanja bodo po sklepu občinske skupščine podeljevali ne samo ob občinskem prazniku, pač pa tudi ob življenjskih jubilejih prejemnikov in ob drugih priložnostih. F. S. SE BO VERONIKA PREBUDILA Železobetonska konstrukcija na vrhu Stražnega stolpa na Malem gradu je deležna radovednih pogledov Kamničanov in je predmet razprav, kaj predstavlja. Odgovor smo dobili na Zavodu za varstvo kulturne in naravne dediščine v Kranju, kjer so nam ljubeznivo razložili zadevo. Po dolgih letih relativnega mrtvila, v katerem sta počivala Mali grad in Veronika, katere spanje so motili le naključni sprehajalci, kulturniki in arheologi, je eden lepših zgodovinskih spomenikov v Kamniku pričel dobivati novo podobo. Projekt restavriranja in renoviranja sta izdelala Bojan in Tomaž Schlegl, udejanil pa ga bo ZVNKD. Do zastoja na gradbenih delih je prišlo zaradi zakasnjenih rokov pri dobavi materiala, ki mora ustrezati številnim pogojem, na podlagi katerih bo rekonstrukcija stolpa in kapele verne kopija starih upodobitev Valvasorja, Wagnerja in Pern-harta. Te upodobitve dokazujejo, da je bil stražni stolp (na sliki) nekoč prekrit. Nova streha bo strma, pritrjena na nosilno kovinsko konstrukcijo, odmaknjeno od stare gradbene zasnove, z namenom, da se staro loči od novega. Vmesni zračni prostor bo zastekljen in kot tak ena lepših razglednih točk na staro mestno jedro. Streha bo na obeh objektih prekrita z bobrovcem, o notranji vsebini stolpa in obnavljanju kapelice pa bo govoril članek v naslednji številki Kamniškega občana. M. ROMŠAK VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO '92 ŽELIMO VSEM OBČANOM. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRA TI NA KAMNIŠKEM Odbor krajevnega združenja borcev NOV Duplica-Volčji potok in 00 ZB NOV Kamnik vabita na SPOMINSKO SVEČANOST V RUDNIKU v nedeljo, 5. januarja 1992, ob 10. url pri spomeniku padlih v Rudniku. SPOMINSKA SVEČANOST NA KOSTAVSKI PLANINI - »SLEVCU« BO V NEDELJO, 22. DECEMBRA 1991, OB 10. URI. SDP Tuhinj PRAZNIČNI INTERVJU Bilo je noro leto December je mesec pogovorov, s samim seboj, ko tehtamo, uspehe in poraze, pa tudi s soljudmi, ki smo jih med letom v divjanju časa komaj zaznali, a smo tolikokrat čutili potrebo po pristnih človeških stikih sredi teh norih časov. • Gospod Maks Lavrinc, kdaj vi najdete trenutek zase, za svojo družino? Vse premalo se zavedamo, da imarno dolžnosti tudi doma. Sam lili ne jemljem kol obveznost, ampak kot veliko veselje. Družina mi po napornem dnevu nudi toplino, ljubezen, in dom. skratka, ob ženi n otrocih se notrnajc osvežim in ■ ipolnim čez dan izpraznjene akumulatorje. • Če se ozreva na leto 1991, kaj vam je prineslo, vam je izpolnino notranja pričakovanja? Bilo je noro leto; najprej nas je prizadela vodna ujma, in še preden smo se vrnili v običajni življenjski Sok, nas je presenetila vojna, ki nas je nasilno odvrnila od življenjsko pomembnih problemov. Tu mislim predvsem na gospodarske probleme, kijih bomo brez tuje pomoči in resnega dela težko rešili. Po drugi strani pa se stvari že vračajo v nor-inalnejše okvire, saj tudi v stran- karskem življenju ni več opaziti nekdanjega ekstremizma in medstrankarskih nestrpnosti. • Kako ste se znašli v tem političnem konglomeratu, recimo, kot predstavnik opozicije? Pri nas to ni opozicija, saj je Demos dobil le 48% glasov, res pa je. da so v skupščini zelo močni. Socialistov in prenoviteljev kol da ni. aktivni so liberalni demokrati, kar pa je premalo, da ne bi vseh pomembnejših funkcij V občini prevzeli krščanski demokrati. Iz preprostega razloga, bili so bolj delavni da ne rečem agresivni, kot drugi. • Je torej kamniška oblast izpolnila pričakovanja volilcev ali se je preveč posvetila notranjim sporom in urejanju obrobnih problemov, kot ji nekateri že očitajo? V začetku je bilo morda res tako. drugače pa menim, da je oblast v danih možnostih naredila precej, kljub temu da se je ves čas poskušalo priti do neke afere. Izvršni svet se je. namesto z razvojem in drugimi pomembnimi problemi mesta, ubadal z obrobno problematiko. Tako so bili prvi vidnejši rezultati doseženi šele ob koncu leta, ko smo na skupščini potrdili razvojne projekte za Tuhinjsko dolino. Slabost oblasti je torej v tem. da IS ni dovolj politično močan, kar dokazuje tudi vprašanje zaupnice na zadnji skupščini. • Bi lahko v to notranjo nehomogenost Demosa vključila tudi odstop občinskega ministra za turizem in obrt Toneta Steleta? Povsem jasno seje namreč govorilo, da mu določene občinske strukture niso nudile potrebne podpore. Toneta Steleta in njegova priza- devanja je predsedstvo dvakrat pisno podprlo, ni pa mu bilo omogočeno, da bi resno delal. Recimo, kako je mogoče, da predstojnik nekega organa, ki ni niti delegat v skupščini niti član IS. zaukaže svoji delavki - tega ne boš naredila, pa čeprav je bila zadeva potrjena na skupščini. Ta primer je bil z ustanovitvenim aktom za informacijski urad. In to so te. neformalne sile ki lahko po svoje oblikujejo občinsko politiko, sestavljajo pa jih uradniki, ki so delali pod rdečo malo manj rdečo, delajo pa tudi pod Demosovo oblastjo. In prav na tem področju, čiščenju hiše, je bil IS premalo dejaven. • Projekti so torej bili, bila je volja in kolikor vem, tudi denar. Zakaj potem korak nazaj? V Kamniku je prisotna »grandomanija« in prepričanje, da moramo vse pojesti z veliko žlico. Za nas obstajata samo dve dilemi, ali bomo imeli velik hotel in super razvito Veliko Planino ali pa nič. Je pa dejstvo, da bi se naš turizem moral postopno razvijati, saj nismo tako zelo bogati, da bi hkrati optimalno uresničevali dva ali več projektov, imamo pa bogato zgodovino in kulturo, pa tudi ljudi, ki so sposobni delati majhne, a zanesljive korake naprej. Če pa še njim vzamemo možnosti in voljo do dela, se pa ne smemo čuditi, če prihaja do korakanja nazaj! In prav v turizmu smo padli tako globoko, da moramo začeti z majhnimi projekti. Tega pa g. Stelctu niso omogočili. • Ponovno nas je pričela tresti predvolilna mrzlica in stranke na Kamniškem so že pričele s propagandnimi dejavnostmi. Tudi v tej številki Kamniškega občana že lahko prebiramo svetle obljube, s katerimi nas nameravajo odeti. Gotovo ste tudi vi v dilemi; ostati ali oditi, kandidirati ali prepustiti položaj brez boja? Odgovoril bom čisto na kratko. S svojo delovno organizacijo imam sklenjeno pogodbo, v kateri piše, da se lahko s politiko ukvarjam lese do konca tega mandata. In ker politične funkcije niso ustrezno materialno stimulirane, se bom pač moral odločiti za varianto, ki bo mene in družino najmanj prizadela. Zaenkrat naj mi bo torej oproščeno, če nisem uporabil besed, kot sta GREM in OSTANEM! • Preden zapustiva področje politike, se ozriva še na našo mlado državico, ki prav v teh dneh nestrpno čaka na mednarodno priznanje. Ga bo dobila? Kot narod in kot država še nismo dozoreli, smo pa na najboljši poti. čeprav je Slovenec znan po tem. da si povsod, kjer lahko, gradi plotove. Povsod po Evropi se meje podirajo, mi si jih pa postavljamo in se še vedno obnašamo, kot da smo tisti, po katerih bi se moral zgledovati svet. Kljub tem. recimo, pomanjkljivostim pa sem optimist in verjamem v priznanje pred novim letom. • Sredi prazničnega vzdušja smo že ves december. Pred leti ste bil pobudnik in zagovornik razsvetljenega mesta in ta lepa tradicija se je kar ohranila, čeprav so vam vsaj prvo leto očitali razsipnost. Je koga motila tudi barva svetlobe, če ve mo, da so nekateri še danes močno občutljivi na kontrastne barve, kot sta bela in rdeča? • Zaradi trenutnih razmer je svet vedno bolj nor in vedno manj smo si blizu. Prav božični in novoletni čas pa nas poduhovita. umirita in za nekaj dni prekineta brezobzirno divjanje skozi prostor in čas. Postanemo bolj občutljivi, človeški in dovzetnejši za stvari, ki nas obdajajo. Kljub kritikam pa mislim, da se nam takšna investicija lahko povrne skozi turistično ponudbo. Z njo lahko pridobimo status mesta, v katerega je vredno priti, si ga ogledati, kaj kupiti in v njem najti svoj duševni mir. • Omenila sva kar precej stvari, ki bi jih bilo potrebno v naslednjem letu še doreči. Se nam obeta uspeš no leto in kakšne so vaše želje? Vsem želim zdravja in miru. ob-i čini in državi pa uspeha v novih' preizkušnjah, kot so volitve, strankarsko prestrukturiranje oblasti, sprejetje nove ustave in drugih zakonov, spopad z gospodarskimi vprašanji in depolitizacija družbenih dejavnosti. Povsod po svetu se v predvolilnem boju pere umazano perilo, zadajajo in sprejemajo s« pošteni in nepošteni udarci, po volitvah pa se vsa stroka usmeri v razvoj in napredek. Pri nas pa. tudi zaradi ncomikanosli. se politizira pred volitvami, po njih in med njimi. Zato srčno želim, da bi se zadeve z novo zakonodajo uneslc in da bo državna oblast svojo pozornost obrnila na gospodarska vprašanja. MATIC ROMŠAK Lokalna samouprava KAKO DO NOVIH OBČIN? Z novo ustavo bomo Slovenci ponovno dobili pravico do lokalne samouprave. Ker je bilo p tem tudi v našem časopisu povedanega že mnogo, samo nekaj uvodnih misli. Iz zgodovine izhaja, da je lokalna skupnost nastala mnogo prej kot država, da je lokalna skupnost živela in delovala tisočletja, da pa smo jo pri nas po drugi svetovni vojni preprosto ukinili, ker naj bi vse njene naloge prevzela družba. Z leti smo tako dobili današnje občine, ki so odlična podaljšana roka države (ne družbe), za opravljanje lokalnih zadev pa so nekako petkrat prevelike in se zato res niso mogle in se še ne morejo posvečati prav vsem delom občine enako. Pri tem so jo ovirali tudi razni »pomembnejši« državni posli (kot npr. srednje šolstvo, osebne izkaznice in potni listi, državni davki, obrambne zadeve, policija . ..). Današnje občine zato odpovedo prav tam. kjer jih prebivalci najbolj potrebujemo: pri reševanju naših osnovnih krajevnih težav, ki, bodimo iskreni, države niso nikdar, in je nikoli ne bodo kaj dosti zanimale. Tudi krajevne skupnosti so bile do nedavnega preveč v službi države (imele so celo svoje obrambne načrte), za opravljanje lokalnih zadev pa - niso imele denarja (če pa so ga že občasno imele, je bil to samoprispevek krajanov za povsem določen namen). Za uvajanje lokalne samouprave v naši državi še pred dvema letoma ni bil zadolžen nihče. S problematiko se je ukvarjalo le nekaj bolj ali manj strokovnih posameznikov. Ker torej v tem primeru I/vršni svet Slovenije ne more (pa tudi ne zna) ;>iii predlagatelj nove občinske ure- > e v Sloveniji, je Odbor za lokal-sim<»upravo, ki kot politično* ■no telo zdaj deluje \ Skupš-i- publike Slovenije, že lani ustanovi zunanjo delovno skupino vidnejših slovenskih strokovnjakov, ki naj bi pripravila osnutek zakona o občinah (zdaj ho to zakon o lokalnih skupnostih). Ta strokovna skupina je kasneje sodelovala tudi pri pripravi ustavnih določb 0 lokalni samoupravi, kjer se je zatikalo pri vprašanju regionalne razdelitve Slovenije, in ne nazadnje ludi pri denarju. Država mora obvezno in zadostno finančno podpirali tiste lokalne skupnosti, ki nimajo dovolj svojih izvirnih prihodkih Pomemben del izvirnih pri- 1 bodoče občine morajo po-hodki od lastnega premože- nja, zalo v Odboru za lokalno samoupravo dosledno zahtevamo, da se v zakonodaji predvidita tako možnost kot pol za pridobivanje in gospodarjenje z. občinsko lastnino (primer: občinski gozdovi, občinske stavbe, podjetja, ki jih bo ustanovila občina, gospodarske javne službe...). Najmanj 3.000 prebivalcev Strokovna skupina je nied tem pripravila že več izboljšanih verzij (še vedno delovnega) predloga za bodočo občinsko ureditev Slovenije. Postavljena so osnovna nečela. Območje občine obsega naselje ali več naselij, ki so povezana s skupnimi potrebmi in interesi prebivalcev. Le izjemoma ima lahko manj kot 3.(10(1 prebivalcev (če pa ima mesto več kot 30.000 prebivalcev, se lahko ustanovi mestno občino). V občini morajo biti prebivalcem zagotovljeni osnovni pogoji za življenje, predvsem osnovna preskrba z živili (trgovina), osnovna zdravniška in socialna oskrba, osnovno šolanje, osnovni komunalni in socialno-pro-storski pogoji za bivanje, osnovne prometne in komunikacijsko informacijske povezave (pošta) in - občinska stavba. Pri določanju občinskih mej je treba upoštevali katastrske meje. Za ustanovitev nove občine je obvezno treba pridobiti tudi referendumsko mnenje prebivalcev posameznega področja. Zal pa iz povsem jasnih razlogov to mnenje za zakonodajalca nc bo moglo bili obvezujoče. Slovenski skupščini bo možno v sprejem predlagati le najboljšo, vsekakor kompromisno rešitev. obstoj krajevnih skupnosti Predvideno je tudi. da se posamezne občine zaradi posebnih pravic in koristi delov občine naprej delijo na ožje. po svojem položaju in velikosti naravno razmejene enote, kar daje vse možnosti za nadaljnji obstoj tistih krajevnih skupnosti, ki bi to želele in tudi bile sposobne. Posebej pomembno področje ureditve so naloge bodočih občin. Osnovna naloga občine je. da samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena in druge javne zadeve, ki se nanašajo na življenje in delo prebivalcev na njenem območju, razen tistih, ki so po določbah zakona v pristojnosti države. Ker nameravam o nalogah obči- hu pa še Izlake (zdaj v občini Zagorje). Ker odbor za lokalno samoupravo pri takih zahtevah potrebuje popolno notranje, predvsem pa strokovno soglasje, bomo z našo zahtevo prodrli le, če bodo ustrezne sklepe sprejele skupščine vseh zainteresiranih občin. Predsedstvo naše občine je tako zadolžitev na novembrski seji skupščine tudi dobilo, vendar za kakršnekoli rczulta- Vprašanja iz skupščinskih klopi ZAPORA CESTE IN ODVOZ SMETI Z VELIKE PLANINE Ker s prvotnim odgovorom, naj za zaporo ceste na Veliko planino poskrbi Gozdno gospodarstvo (ta pa nima za tako dejanje zakonske podlage), delegatka Marija Keba ni bila zadovoljna, je ponovno vprašala, ali ima izvršni svet drugačen predlog za rešitev tega problema. Hkrati je vprašala, kako se uresničuje sklep IS o pobiranju smeti na Veliki planini. Zapora ceste na Kranjskem Raku ni bila za vse sprejemljiva, zalo so promet na Planino nadzorovali občinski inšpektorji. Ugotovili so več kršitev dostopov z avtomobili, zlasti ob prireditvi Planina poje, iz smeri Mačkov kot-Tiha dolina. Novih posegov v prostor na Planini ni bilo. V tem času so bile utrjene obstoječe poti. ki jih uporabljajo prevozniki z dovoljenji. S planšarskim aktom bo treba določili poti. ki se bodo uporabljale, in režim uporabe. To bo zahtevalo redno vzdrževanje poli, ki imajo sedaj status gozdnih poti. Za zbiranje in odvoz smeti je izvršni svet pooblastil Rekreacijski center Velika planina, ki je postavil štiri lesene lope za zbiranje opad-kov. s čimer se bodo omejila črna odlagališča Odpadke Rt" Velika planina že odvaža s Planine. Za sedaj tega opravila še nc zaračunavajo. Odprto je še vprašanje, kako ravnati z odpadki, ki so se skozi desetletja nabirali na Veliki planini pravi v svojem odgovoru izvršni svet. F. S. te kljub poizvedovanju ni slišati. Očitno vodstvu skupščine taka po-ne pisati nekaj več prihodnjič, danes samo o enem načelnih problemov. Država si želi pridobiti čimveč pristojnosti, zato smo se morali v Jugoslaviji in se moramo tudi zdaj v Sloveniji boriti proti preveliki centralizaciji oblasti. Najpomembnejši dejavnik pri tem pa je denar. Kjer je denar, je tudi oblast! Žal v boju za denar prevečkrat zmaga država. Če so občine manjše, je za državo ta boj še lažji. Zato so se občine povsod po svetu prisiljene povezovati v širše, močnejše lokalne skupnosti, ki pa uspevajo le. če so velike samo toliko, kolikor imajo dejansko skupnih interesov. Ker to pretežno velja tudi za nižji nivo državne uprave - nivo okrajev, je zaželeno, da bi se območja okrajev ujemala z območji širših lokalnih skupnosti. Seveda pa to ni nujno. Severna obljubljanska regija? In ker to sploh ni nujno niti ni še javna bodoča vloga ne pokrajine ne okrajev, se v naši občini ne smemo kar tako sprijazniti z načrti nekaterih krogov - tako političnih kol strokovnih, ki že govorijo o pokrajini (regiji) na področju sedanjih občin Kamnik, Domžale, Litija, Grosuplje, Ribnica, Kočevje, Vrhnika in Logatec kot o dejstvu. Kaj pa imajo te občine (npr. Kočevje in Kamnik) regionalno skupnega? Samo Ljubljano - in nič drugega. In prav te Ljubljane že iz od nekdaj osovraženega okraja Ljubljana okolica ne maramo za svoje regionalno središče. Zato sva v odboru za lokalno samoupravo (kjer nas jele osem od osemdeset poslancev Zbora občin) z domžalskim kolegom g. Schvvarzbartlom napela vse sile za ustanovitev severne obljub-Ijanske regije z območjem sedanjih občin Kamnik, Domžale in večjega dela Litije, k temu pa bi se priklju- čili tudi med Domžalami in Savo ležeči deli ljubljanjskih občin, povr-buda (še) ni po volji. Kasneje pa bo prepozno! In na koncu še, kakšen je videti zadnji delovni predlog nove občinske razdelitve Slovenije in naše sedanje občine. Predlog strokovne delovne skupine, ki jo vodi univerzitetni profesor geograf dr. Igor Vrišer, deli Slovenijo v 248 občin. Sedanja kamniška občina naj bi bila razdeljena na štiri nove občine Kamnik, Kamniška Bistrica, Komenda in Tuhinjska dolina. Nova občina Kamnik naj bi bila na območju sedanjih krajevnih skupnosti Duplica, Godič, Kamnik Center, Mekinje. Novi trg, Perovo, Zaprice, Nevlje, Podgorje. Šmarea. Tunjice, Volčji potok, Vranja peč (skupaj 18.739 prebivalcev po štetju 31. marca letos). Občino Kamniška Bistrica bi tvorile sedanje krajevne skupnosti Črna pri Kamniku in Kamniška Bistrica s Stranjami (2485 prebivalcev). Občina Komenda bi bila na ozemlju krajevnih skupnosti Ko- menda, Križ in Moste pri Komendi (4042 prebivalcev). Občino Tuhinjska dolina pa bi sestavljale sedanje krajevne skupnosti Motnik, Pšajnovica, Sela pri Kamniku, Srednja vas pri Kamniku, Šmartno v Tuhinjski dolini, Špitalič in Tuhinj (3661 prebivalcev). Ker je nedavna kamniška okrogla miza o lokalni samoupravi pokazala vso paleto različnih mnenj o (ne)potrebnosti sedanjih sprememb v korist lokalne samouprave, o (vprašljivi) smiselnosti delitve sedanje kamniške občine, o (ne) smiselnosti takrat poznanega konkretnega predloga o razdelitvi naše občine (zgoraj navedeni predlog štirih občin že upošteva pripombe s te razprave, vendar naj bi bila zdaj bodoča občina Kamnik še večja, prevelika?), predlagam, da vodstvo naše občinske skupščine potegne iz naftalina že januarja letos sprejet (in seveda obvezujoč) sklep občinske skupščine in takoj prične aktivno del(ov)ali na oblikovanju naših domačih predlogov, kakšne in koliko občin želimo. Izgovorov za nadaljnje zavlačevanje ni več! BRANKO NOVAK JAVNA DELA Ministrstvo za delo Republike Slovenije razpisuje programe javnih del skupščin občin. Želja naše občine je, da bi na razpisu sodelovali s čimveč programi, ki bi vključevali čimveč brezposelnih oseb. Finančna sredstva za izvedbo javnega dela bo zagotovil republiški zavod za zaposlovanje in izvršni svet skupščine občine. Izvajalec javnih del bo zagotovil le strokovni nadzor nad izvajanjem javnih del, varnost pri delu ter zaščitna sredstva, dodatno nezgodno zavarovanje ter evidenco prisotnosti na delu. Če ste zainteresirani za izvajanje javnega dela, pokličite na Skupščino občine Kamnik, tel. št. 831-511 int. 23, ali se osebno zglasite na Sekretariatu za gospodarstvo in družbene dejavnosti, kjer boste dobili dodatne informacije. SEKRETARIAT ZA GOSPODARSTVO IN DRUŽBENE DEJAVNOSTI KOLEDAR DEŽURNIH TRGOVIN v januarju 1992: sobota, 4. 1. sobota, 11. 1. sobota, 18. 1. sobota, 25. 1. Zaprice, Duplica Bakovnik, Šmarca Emona, Stranje, Moste Mercator, Komenda nedelja, 5. 1. Zaprice nedelja, 12. 1. Bakovnik nedelja, 19. 1. Emona nedelja, 26. 1. Mercator Vse dežurne trgovine so odprte ob sobotah od 7. do 19. ure, v nedeljo od 8. do 11. ure. Spisek dežurnih trgovin bomo objavljali vsak mesec sproti! Okrogla miza Kdo se boji črnega moža? Očitno nihče, saj je iluzorno pričakovati, da se bodo kamniške črne gradnje, kijih vsi poznamo, rušile. Tudi razpravljale! na okrogli mizi, ki jo je 12. decembra organiziral Demos, so razmišljali podobno, saj so prednost dali vzgoji graditeljev in efektivni zakonodaji. V Republiki Sloveniji je menda 10.000 črnih gradenj, med katerimi bi se kamniške kar nekako porazgu- bile. Kljub temu jih je ing. Bojan Schlegcl označil kar nekaj: »Investitor na Korobačevi hiši izvaja obscž- MATEJA MARKET Kovinarska 3/a, Kamnik TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM V teh predprazničnih dneh želimo skupaj z vami, cenjeni kupci, počastiti 1. rojstni dan naše trgovine. Zato smo za vas pripravili razne ugodnosti - od akcijskih prodaj do pestre izbire po najnižjih cenah. Na praznični dan, 21. decembra, pa vas bomo še posebej prijetno presenetili. Delovni čas v predprazničnih in prazničnih dneh: - v torek, 24. 12., od 8. do 19. ure - v sredo, 25. 12., zaprto - v četrtek, 26. 12., od 8. do 11. ure - v torek, 31. 12., od 7.30 do 16. ure - v sredo, 1. 1. 92, zaprto - v četrtek, 2. 1. 92, od 8. do 11. ure ZALOŽENOST IN POSTREŽBA STA ODLIKI, KI JU IŠČETE! Na podlagi 37. in 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. I. SRS, št. 18/84) in sklepa 79. seje Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik z dne 27. 11. 1991 OBVEŠČAMO vse zainteresirane, da poteka v času OD 9. 12. 91 DO 9. 1. 92 JAVNA RAZGRNITEV OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZAZIDALNEGA NAČRTA OBMOČJA B-8 ZGORNJE PEROVO V KAMNIKU Javno razgrnjen del urbanističnega akta je na vpogled na sedežu Občine Kamnik (II. nadstropje) ter v prostorih SENŠRM Kamnik v Novem trgu. Pripombe in predlogi k Zazidalnemu načrtu se vpišejo v knjigo pripomb oz. se jih v pisni obliki posreduje Zavodu za urbanistično načrtovanje občine Kamnik. JAVNA OBRAVNAVA, ki se organizira v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Novi trg, bo V SREDO, 8. JANUARJA 1991, OB 18. URI V PROSTORIH SENŠRM KAMNIK Naročnik - Stanovanjska zadruga Kamnik - je na predlog lastnikov parcel in v soglasju s Sekretariatom za prostorsko urejanje in varstvo okolja občine Kamnik ter Zavodom za urbanistično načrtovanje občine Kamnik naročil spremembo ZN B-8 Zgornje Perovo. V osnovnem ZN predlagani tip »solarne« hiše na konkretni lokaciji v sklopu ZN B-8 Zgornje Perovo povzroča več konfliktov: - zaradi neustrezne smeri brežine terena (heliocentrična os je skoraj vzporedna s smerjo plastnic terena), - predviden tip hiše zahteva izredno obsežne izkope terena ter izgradnjo visokih opornih zidov, - veliki izkopi so v precej plazovitem terenu območja ZN zelo dragi in ekološko vprašljivi, - izredno visoka čelna fasada in oporni zidovi so oblikovno problematični, - vse vedute iz objekta so obrnjene v območje ZN in ne proti veliko bolj zanimivemu Podgorju, - po ekstremnih zahtevah energetske varčnosti grajena hiša je ekonomsko vprašljiva, saj se podražijo drugi dejavniki (gradnja hiše) in udobnost (osvetlitev prostorov, vedute, funkcionalna op-timiranost). V spremembi ZN je namesto lokacij »solarnih hiš« alternativno predlagana postavitev objektov, prikazanih kot »idejna rešitev«. Predlagani projekti skušajo bolj slediti reliefu terena in se oblikovno poenotiti z drugimi objekti v območju ZN. Postavitev objekta upošteva elemente zakoličbe objektov iz prvotne zakoličbene situacije. Spremenjen je le gabarit objektov. Komunalne naprave in druga določila iz ZN se ne spreminjajo. ZAVOD ZA URBANISTIČNO NAČRTOVANJE -i, . v. jI SSu-TSaiP ne gradbene posege v nasprotju s tehnično dokumentacijo in navodili ZVNKD v Kranju. V času gradnje je občinski upravni ogan celo izdal obratovalno dovoljenje za lokal, ki je v sosednjem, »na črno« zgrajenem objektu. Veliko žolčnih besed je bilo izrečenih tudi ob ureditvi trga pred frančiškanskim samostanom. Občina zatrjuje, da je ureditev trga in prekritje talne površine z asfaltom le začasna rešitev, kljub temu pa je bila izvedena mimo Fakultete za arhitekturo, ki je uradno pooblaščeni izvajalec načrta revitalizacije starega mestnega jedra. Naslednja sporna gradnja je na Tu-njiški 1, kjer investitor izvaja velika adaptacijska dela brez tehnične dokumentacije in strokovnih smernic ZVNKD. pa čeprav v stavbi že obratujeta dva nova lokala. Tudi most preko Kamniške Bistrice v Mekinjah, ki ga je lanskoletna vodna ujma popolnoma uničila, je nadomeščen z neustrezno kovinsko konstrukcijo, ki sicer opravlja funkcijo nosilca za vodovodni kanal, za prostor pa je nesprejemljiva. Nezakoniti posegi pa niso tuji niti delovnim organizacijam in obrtnikom. Brez potrjene tehnične dokumentacije gradi g. Cotman avtome-hanični servis za tovornjake v Godi-ču. g. Cvirn razsežno delavnico in cesto na kmetijskih površinah v Podgorju, Janez Repcnšck pa celo več objektov v območju naselja Rudnik. Brez kakršnekoli tehnične dokumentacije gradi dvoetažni stanovanjski objekt z 20 metrov dolgim prizidkom, žago, razsežno lopo ob galeriji, teniška igrišča, postavil pa je tudi betonske in kamnite stebre ob rudniški cesti. Naj omenim še gradnjo trgovsko - poslovnega centra ob kamniški obvoznici, ki zajema 9.000 neto kvadratnih metrov poslovnih površin in ga gradi SGP Graditelj pod investitorstvom Razvojnega zavoda Domžale. Za projekt obstaja le lokacijska dokumentacija, zato je jasno, da so bile v teh in drugih primerih kršene številne zakonitosti; odlok o zaščiti starega mestnega jedra, o uporabi zemljišča, o varovanju okolja in odlok o javnem redu in miru« Povezovalko Marjeto Humar pa je zanimalo, zakaj ostajajo tudi ekološko oporečne in črne gradnje na kmetijskem zemljišču I. kategorije, čeprav je skupščina izglasovala denarna sredstva, namenjena za rušenje le teh? Predstavniki občinskih inšpekcijskih služb so pojasnili, da obstoječa zakonodaja ne omogoča učinkovitega dela, saj dovoljuje za prekršek, kot je črna gradnja, le enkratno nestimulativno kaznovanje od 3.000 do 9.000 SLT, pa čeprav investitorji ne upoštevajo izdanih odločb in gradijo naprej. Enemu od zgoraj navedenih kršiteljev so že davno izdali odločbo o ustavitvi gradnje (pri izkopu temeljev), ga opozarjali še kasneje, ugotovili, da je sporno celo soglasje mejašev, vendar investitor ni upošteval odločbe, ampak se je celo pritožil in veselo gradil dalje. Ker pa zakonodaje niso povezane, lahko obrtnik dobi celo začasno obrtno dovoljenje. Inšpekcijski organ pa nima zakonskih pooblastil za samostojno delovanje in črnih gradenj ne more rušiti na svojo odgovornost. Dcmctrij Perčič je izpostavil še nov vidik gradenj brez dovoljenja. Ker ni ustreznega kreditiranja, občani gradijo mimo predpisov obstoječe zakonodaje, saj se to bistveno bolj izplača. Na že obstoječih primerih so se kršitelji lahko prepričali, da so sankcije skoraj zanemarljive. Pridobitev potrebne dokumentacije in morda še sprememba namembnosti zemljišča stanejo vsaj desetkrat več kot gradnja brez popolne dokumentacije in kasnejša legalizacija ter plačilo kazni. Zato je res zadnji čas, da se sprejme nova zakonodaja in da se vse gradnje uskladijo z interesi občine. Izvršnemu svetu pa bo podan predlog, naj ustanovi posebno komisijo, ki bo pregledala vse obstoječe objekte, zgrajene na črno, in določila, kateri se zaradi prostorske usklajenosti lahko legalizirajo, kateri so potrebni določene adaptacije in kateri ne sodijo v prostor. Lastnike slednjih bo potrebno predčasno opozoriti in jim omogočiti nemoteno odstranitev objekta. Problem je prav gotovo zelo pereč, in nič ne kaže. da bi bil lahko kmalu rešljiv, saj je »črni mož« še predaleč, da bi se ga bali. MATIC KOM&AK Črnograditeljstvo ali barbarstvo? Črnograditeljstvo in arhitekturno barbarstvo so v starem zaščitenem mestnem jedru Kamnika nadaljuje tokrat verjetno celo z blagoslovom Sekretariata za prostorsko urejanje in varstvo okolja ali katerega drugega naslovnika občine Kamnik. Gre za prostor (trg) pred frančiškanskim samostanom in cerkvijo, ki ga »urejajo« brez potrebne tehnične dokumentacije in soglasja Zavoda za spomeniško varsfvo iz Kranja oziroma Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Ker bo frančiškanski samostan praznoval 500-letnico, kar je častitljiv jubilej, si zasluži res strokovne obnove; tako so pristojni »pohiteli« z »obnovo«. Se posebno je »pohitel« izvajalec. Komunalno podjetje Kamnik, z deli v zvezi s kanalizacijo, kajti arheološke raziskave, ki so jih upravi- čeno hoteli izvesti delavci Zavoda, so odgovornim v Kamniku očitno deveta skrb. Delavci Zavoda za spomeniško varstvo so skupaj z izdelovalcem načrtov za revitalizacijo starega mestnega jedra tudi odločno protestirali (in zahtevali prekinitev del) proti asfaltiranju trga, kjer naj bi bil po načrtih ustrezen kamnik tlak. Protest pa je bil bob ob steno, kajti površina je že zalita z asfaltom. Tako imamo namesto slikovitega trga še eno brezoblično parkirišče več v središču mesta. Še več! Ob prelepo cerkveno kamnito stopnišče so nonšalatno pritisnili betonsko klančino, sicer navidezno človekoljubno namenjeno invalidom na vozičkih, v resnici pa pravo skrpucalo in arhitektonsko-spomeniško barbarstvo, ki izničuje ves kulturni spomenik. Kliub protestom in opozorilom merodajnih institucij in posameznih strokovnjakov (npr. prof. dr. Fedja Koširja s FAGG - šole za arhitekturo v Ljubljani, v Pismih bralcev v Delu) in objavah v časopisih, pravijo nekateri z občine, da gre za napihovanje zadeve in nepotrebno naraščanje v afero, saj naj bi šlo le za začasno urejanje tamkajšnjega prostora. No, takšne pravljice v Kamniku že poznam, saj so nam dobro znani podobni »ureditveni posegi« z arhitektonskimi skrpucali in urbanističnimi zablodami ter razvrednoteni stari mestni prostori. Na Hrvaškem ruši jugosoldate-ska kulturno-umetnostne spomenike - mi sijih bomo žal, počasi, a vztrajno izničili sami! DUŠAN LIPOVEC Kemijska industrija KAMNIK 61241 Kamnik, Fužine 9, tel. 831-011, 831-371, 832-711 fax: 832-735 V maloprodajni trgovini PLASTIKE - šmarca, Kamniška cesta 19, tel. 815-077, vam po najnižjih cenah nudimo: - polietilenske folije za vrtne tunele (do 4 m širine), siliranje živilske krme, hidroizolacijo in druge namene, - vrečke za smeti (iz polietilenske ali naravno razgradljive folije), - polietilenske folije za zavijanje delikates, - vrečke za zamrzovalnike z nalepko, - nakupovalne vrečke, potiskane s prazničnimi motivi. Vsem občanom in poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike in zdravo ter uspešno NOVO LETO. ZA VESELO BOŽIČNO IN NOVOLETNO PRAZNOVANJE DOBITE PRI NAS VSE PO NAJUGODNEJŠIH CENAH. PRIDITE, ZADOVOLJNI BOSTE! Odprto tudi 26. 12. od 8. do 12. ure in na Silvestrovo od 7. do 14. ure. Po novem letu odprto: od 7.30 do 19.30 vsako soboto od 7.30 do 16. ure vsako nedeljo od 8. do 12. ure VSEM NAŠIM ZVESTIM KUPCEM IN DRUGIM OBČANOM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO, MIRNO NOVO LETO 1992. Liberalni demokrati 0E KONCU Konec leta je čas inventur in ocen dela v preteklem obdobju. Tako smo tudi v poslanskem klubu LDS ocenili naše delovanje v preteklem letu in pol od volitev do danes. LDS ima v kamniški skupščini pet poslancev v družbenopolitičnem zboru, v zboru KS in v zboru združenega dela pa nismo nastopili s svojimi kandidati. Smo med največjimi posameznimi strankami v DPZ. v celotni skupščini pa smo le opažena manjšina. Imamo svojega člana v predsedstvu skupščine, v izvršnem svetu in v nekaterih skupščinskih komisijah. Vsi poslanci LDS pa delujemo na uresničevanju predvolilnega programa LDS. Lahko se pohvalimo, da smo, kljub te- VABIMO VAS... Liberalni demokrati Kamnika - stranka s preteklostjo neobremenjenih ljudi - črnogledim napovedim navkljub z zmernim optimizmom gledamo v prihodnost. Čeprav nam politične igrice in spletke niso tuje. čeprav smo in še naprej želimo biti vključeni v parlamentarna dogajanja v občini, čeprav smo in bomo, to obljubljamo, tudi v prihodnje aktivni oblikovalci političnega življenja Kamnika, pa v tem p.red-pazničnem času ne želimo TEŽITI z blagozvočnimi besedami, polnimi obljub o tem. kaj vse bomo morali storiti v bližajočem se letu 1992. Naj ta predpraznični trenutek izkoristimo za to. da vam - VSEM OBČANOM KAMNIŠKE OČTNE zaželimo veselo in nepozabno praznovanje (BOŽIČ, DAN SAMOSTOJNOSTI. NOVO LETO). Za vse člane in simpatizerje stranke pa - KOT VEDNO - pripravljamo drobno, a zanimivo presenečenje. Vabimo vas na novoletni banket liberalno-demokratske stranke, ki bo vsekakor nekaj enkratnega. To vam jamčimo organizatorji zabave. Nc odpirajte vsak dan poštnih nabiralnikov z upanjem, da bi v njih našli naše dodatno povabilo - naj vam bo tole vabilce zelena luč. V petek. 27. 12. 1991. ob 19. uri v restavracijo Planinka (lahko tudi Monle Carlo - nas to sploh nc moti), s seboj prinesite le zvrhano mero dobre volje, vse drugo je naša skrb. EDINA OBLJUBA. KI VAM JO OB TEJ PRILIKI DAJEMO. JE TA. DA VAS NA BOŽIČNO-OSAMOSVOJITVENO-NOVO-LETNEM BANKETU NE BOMO UTRUJALI S POLITIKO! LDS KAMNIK NA SVIDENJE IN SREČNO 1992! mu da nismo na oblasti, uresničili že več kot pol naših obljub, do konca mandata pa kanimo storiti več. kot smo obljubili. Naše delovanje v skupščini lahko ocenim kot uspešno. Razlog je v tem. da se oblika našega delovanja ni bistveno spremenila. Kot smo se še do pred dvema letoma upirali samo eni RESNICI in eni PRAVICI, se sedaj upiramo drugi strani ene same resnice. Nočemo da bi se razen obrazov in barv nič ne spremenilo. Želimo iti naprej. Ne bomo ne rdeči in nc črni, čeprav nas nekateri želijo obarvati. V preteklem letu smo se ukvarjali z mediji v občini, s časopisom, TV in radiom. Radio nam je ostal za lepšo bodočnost, drugi naši predlogi pa so že realizirani. Problem prostora je v Kamniku postal že stvar prestiža. Mi nismo želeli vedeti več od strokovnjakov, želeli pa smo, da bi se o tem pogovarjali strpno in z razumom. Petkova hiša, Picco-lino, črne gradnje, komunalni odpadki, knjižnica, revitalizacija in prometna ureditev so nekatere od pomembnejših tem v preteklem letu. V vse te probleme smo vložili nemalo truda in ur, ugotovili pa smo, da v Kamniku ni pomembna rešitev problema, pomembno je le, da premagaš drugače misle- če. Pri tem se mi zdi pomembno poudariti, da ni bolj ali manj krivih, le na poraženca se vedno prevali vsa krivda. Vsi pa so znani po tem. da nc priznajo drugega mnenja kot svojega. Ko pa čustva premagajo razum in ko so problemi mesta stvar osebnega prestiža, smo popolnoma nemočni. SKG in Komunalno podjetje - javni podjetji pod skupščinskim nadzorom je bil naš predlog skupščini, ki pa ni dobil zadostne podpore. Danes je jasno, da je nekaj poslancev glasovalo proti samo zato, ker tega ni predlagala njihova stranka. To pa kaže na ozkost razmišljanja, ki je prisotna v našem mestu. Nismo več naivni, prepričani smo, da Oblast pokvari še tako svetle ideale, zato bomo do vsake oblasti silno neprijetni. Pa tudi vaša mnenja, ki jih nam posredujete, kažejo, da pravilno mislimo. Ob novem letu želim vsem članom LDS, našim simpatizerjem kot tudi političnim nasprotnikom, pa tudi vsem vam, ki vam za politiko ni mar. veliko zdravja, sreče in uspeha v letu 1992. Mi pa se bomo trudili, da bi vas v skupščini zastopali, tako kot si vi želite. I) HM l TRI j PERČIČ Zeleni svetujejo Prehod na plinsko gorivo Ne glede na svojo romantično lego ob vznožju gora sodi Kamnik med kritična območja onesnaženosti ozračja. V nekaterih drugih slovenskih krajih so razmere sicer še slabše, vendar se ne kaže zgledovati po njih. Dosedanji razvoj kraja se pač ni kaj dosti oziral na okoljevar-stvene posledice. Te pa se danes kažejo na zdravju ljudi, rastlinstvu, in ne nazadnje na stavbah, ki zmeraj težje kljubujejo vplivom onesnaženega zraka. Fizična in psihična obremenitev ljudi v mestih je mnogo večja kot na deželi. Zaradi posledic onesnaženja ozračja je v mestih mnogo več dežja, toče in snega, pa tudi manj sonca. Kritično pri tem je tudi večanje števila prebivalcev v mestih. Neprenehoma se slabša razmerje med mestnim in podeželskim deležem populacije, kar vodi v vedno večjo koncentracijo ljudi v mestih z vsemi posledicami za njihovo življenjsko okolje, predvsem ozračje. Številne študije potrjujejo naše . izkušnje, da so zaradi povečane onesnaženosti zraka obolenja dihal pogostejša. Kar 52 odstotkov boleznin v republiki je posledica obolenj dihal. Dokazano je, da slabo ozračje vpliva na gibanje natalitete in incidenco rojevanja otrok. Kaže se v dolžini nosečnosti in značilnostih novorojenčkov. Poškodbe rastlin, ki se kažejo v ožganih vršičkih listov in iglic, so posledica sinergističnega delovanja škodljivih snovi v ozračju. Posebno vlogo pri vzrokih poškodb igra žveplov dioksid, v določeni meri pa tudi fluorove spojine. Žveplov dioksid je posebej dobro raziskana spojina. Je brezbarven strupen plin. težji od zraka. V večjih koncentracijah ima značilen, oster vonj. Sprošča se pri izgorevanju. Ko je enkrat v zraku, prodira skozi listne reže v rastline, kjer se z vodo veže v žvepleno kislino, ki povzroča odmiranje celic. V dihalnih organih učinkuje na številne migetal-ke bronhialne sluznice. Žveplov dioksid uničuje tudi neživo okolje. Številne stavbe, še posebej pa kulturnozgodovinski spomeniki, so začeli intenzivneje propadati v zadnjih letih. Mešanica zraka z žveplovim dioksidom je agresivna predvsem za apnenec. Stroški, povezani z onesnaževanjem, se kažejo predvsem v dražjem vzdrževanju in slabšem videzu stavb. Ozračje mest je najbolj onesnaženo v času kurilne sezone. Največi delež prispevajo drobna kurišča in industrija, manjšega pa kotlovnice za ogrevanje in promet. Sanacija kakovosti ozračja je kompleksna naloga, ki zahteva celovit in organiziran pristop. Odločilni in prvi korak k izboljšanju razmer je prav gotovo kvaliteten sanacijski program. Bistvenega pomena je tesna povezava in sodelovanje naročnika in izdelovalca sanacijskega programa. Cilji takega programa so opredeljeni kot kratkoročni in dolgoročni. Medtem ko je kratkoročni cilj sanacije zmanjšanje emisije škodljvih snovi do meje, ki je pod dovoljeno kritično mejno koncentracijo, določeno s predpisi, je dolgoročna sanacija opredeljena z zmanjšanjem emisije pod mejnimi koncentracijami v kateremkoli trenutku. Za ilustracijo: kritična koncentracija žveplovecga dioksida je 375 mi-krogramov na kubični meter zraka, mejna koncentracija pa je 125 mikrogramov na kubični meter zraka v celodnevnem povprečju. Največji učinek izboljšanja bomo dosegli z ukrepi na drobnih v sodelovanju z naravo OBRAT DUPLICA Vesel božič in srečno novo leto kuriščih, ki so poglavitni vzrok onesnaževanja. Zmanjšanju emisije se tehnično lahko upremo z enim ali s kombinacijo štirih osnovnih ukrepov. Prvi, ki je finančno najmanj zahteven, je zamenjava premoga za boljšo vrsto, ki vsebuje manj gorljivega žvepla. Vsebnost le-tega naj bi bila pod enim odstotkom. Seveda pa moramo nadomestnemu premogu ustrezno prilagoditi nekatera kurišča, da bo izgorevanje še optimalno. V pečeh z možnostjo kombiniranega kurjenja lahko preidemo na uporabo kurilnega olja. Sprememba in dopolnitev naprav bi stala vsaj 20 tisoč tolarjev na stanovanjsko enoto. Dolgoročno energetsko gledano pa zaradi velike odvisnosti od svetovnega trga z naftnimi derivati ta možnost ni najboljša. S tretjim ukrepom bi razmere izboljšali, če bi zgradili sistem daljinskega ogrevanja, na katerega bi priključili določeno število individualnih in večstanovanj-skih objektov. Stroški investicije so precej visoki, saj znašajo okoli 300 tisoč tolarjev na gospodinjstvo, vendar bi bili obratovalni stroški zato nižji. Četrta možnost ukrepanja je prehod drobnih kurišč na drug vir energije. Najboljša izbira, ki se nam danes ponuja, je uporaba zemeljskga plina. Ta je tudi naje-konomičnejša, če upoštevamo bodoči razvoj z večjo uporabo plina kot trajnega energetskega vira. Potrebna vlaganja posameznega gospodinjstva se ocenjuje pod 200 tisoč tolarjev. Plin prihaja v Slovenijo z mariborske ali novogoriške strani ter je bodisi sovjetskega ali alžirskega izvora. Razvoj uporabe plina in plinskga omrežja je prednostna naloga energetskega gospodarstva. Magistralna plinovodna trasa, ki poteka po Sloveniji od Maribora čez Celje do Jesenic, se približa Kamniku na majhno razdaljo. Ravno zaradi bližine in dostopnosti se zdi uporaba plina toliko razumnejša. Kamnik sodi v III. območje onesnaženosti zraka v Sloveniji od štirih možnih, pri čemer je četrto najslabše. S stopnjo onesnaženosti nad dovoljeno, vendar še vedno pod kritično mejo, in s koncentracijo v kurilni sezoni 1988/89 čez 110 miligramov na kubični meter, so razmere zrele za odločno in hitro ukrepanje. Kamnik se bo odločil sam, lahko pa pričakuje pomoč republike in drugih mest v ljubljanski kotlini, kjer si delimo skupno ekološko usodo. Danes energetski problem in z njim najtesneje povezano oko-ljevarstveno vprašanje nirtoliko posledica omejenosti virov, kot je posledica nepripravljenosti družbe, da bi sc soočila z nujnimi energetskimi spremembami in stroški zanje. ZORAN STOJIČ Socialdemokrati STVARNI OPTIMIZEM Končuje se leto velikih. ztt mnoge prav nepričakovanih sprememb. Po razpadu Varšavskega pakta se je sesul celo sovjetski imperij, ki se je še nedolgo tega zdel večen in nespremenljiv. Razpadla je tudi Jugoslavija, ta najuglednejša, najnapredneja, najhumanejša. nejeuovitejša in sploh najboljša državna tvorba vseh časov. Prav neverjetno je, kakšna barbarstva, primitivizem in laii se ob razpadanju te idile zdaj razgaljajo pred svetom. Ne smemo se čuditi, da Evropa ne sprejme Sloveniije kar čez noč in z odprtimi rokami v svoj objem, saj smo bili še pred kratkim tudi mi del te države. In mnogi od tistih, ki zdaj svet prepričujejo, kako drugačni .v<> zdaj. so jo podpirali z vsem svojim srcem — in našim denarjem. No. .k sreči je Sloveniji zdaj. ko to berete, že zagotovljena in samostojna svobodna država. Da se je to zgodilo, pa smo tudi slovenski Socialdemokrati prispevali velik delež. Če se še spomnite, smo biti prvi. ki smo javno izrekli in zapisali geslo: »Za svobodno Slovenijo!" Kljub sedanji krizi smo še vedno prepričani, da smo imeli prav in da bo po teh hudih težavah prišel čas razcveta, kot po še tako hudi zimi pride pomlad. Zato Socialdemokrati še vedno podpiramo demokratično izvoljeno vlado, ki ni ravno v ugodnem času prišla na oblast. Po priznanju bodo pogoji precej boljši in tisti, ki bi zdaj hoteli zamenjati vlado, bi spet radi pobrali sadove tujega truda. Podpiramo tudi delovanje DEMOS, ker je bil tak dogovor in dogovorov se je treba držali. Kdor krši dogovore in pogodbe, ribari v kalnem, in znano je, kako se v svetu gleda na to. Zato bi ob tej priložnosti omenil še vprašanje splava, ki ob času, ko to pišem, burka slovensko javnost. Dogovor o tem, da se ne krnijo že prej dosežene pravice, je prav tako treba spoštovati. Če je bila pravica do splava zapisana v prejšnji ustavi, mora nedvomno biti tudi v novi. Demokracija je stvar dogovarjanja in seveda tudi spoštovanja dogovorov. Ker pa splav le ni pravo sredstvo za načrtovanje družine, pa se s socialdemokrati zavzemamo za take socialne razmere, ki bodo same po sebi zmanjšale prekinitve nosečnosti na minimum. Kaj menimo p ekologiji in varstvu okolja? Vsekakor je potrebno, vendar pa ne v tej meri, da bi zniževalo standard državljanov in jih celo socialno ogrožalo. Zapiranje obratov ni rešitev, pač pa je potrebno posodabljanje in večji ekološki nadzor. Živeti brez proizvodnje in visoke tehnologije je nemogoče, čeprav so prav to že poskušali rdeči in zeleni. Socialdemokrati se zavzemamo za takojšnje posodabljanje prometa in transporta, kar bo neposredno poživilo razvoj sodobne industrije, ki bo sposobna svoje odpadke narediti nenevarne za okolje. Zato ob koncu želimo bralcem, da bi živeli v socialno, pravno in ekološko varni državi, kar mora Slovenija postati že v letu 1992. — SDSS press — NOVO NOVO NOVO BISTRO »ŠPENKO« Prešernova 14 c, Kamnik (ob avtobusni postaji) Odprto od 8. do 22. ure. Obiščite nas, postregli vas bomo z brezalkoholnimi in alkoholnimi pijačami, coetaili, prigrizki, itd. Nudimo tudi hrano po naročilu. CVETLIČARNA LETNAR, Kidričeva, Kamnik vam želi vesele božične praznike in vse lepo v letu 1992. kočna trgovsko podjetje p.o. jMALOPRODAJA VELEPRODAJA KOOPERACIJSKA DEJAVNOST KMETIJSKA DEJAVNOST V PREDPRAZNIČNIH IN PRAZNIČNIH DNEH IZKORISTITE UGODNOSTI V NAŠIH PRODAJALNAH! Vsem cenjenim kupcem in drugim Kamničanom želimo vesele božične praznike in srečno novo leto. Iz atletskih vrst Dobra setev dala bogato žetev Kegljači o svojem delu Mod športniki, ki so uspešno zaključili svojo sezono, je tudi naš izvrstni tekač in specialist za gorske teke Ivan Urh. ki je večino letošnjih tekaških preizkušenj končal na zmagovalnih stopničkah. Za Slovenijo in predvsem za naše mesto so pomembni njegovi vidni mednarodni dosežki, med katerimi je prav gotovo uvrstitev na svetovno prvenstvo v gorskih tekih, ki je bilo septembra v Švici, kjer se je v močni konkurenci 70 tekačev iz 30 držav sveta uvrstil na odlično 24. mesto. Prav tako je prijetno presenetil s 14. mestom na izredno težki, gorski dirki Evrope Trophv v Avstriji, na kateri se je pomerilo 10 evropskih držav (Srednja Evropa je v tej tekaški disciplini med najmočnejšimi v svetu), Ivan pa je tu »priletel« v cilj kot prvi Slovenec in pri tem žc drugič letos na tako močni tekmi prehitel sicer slovenskega »gamsa« Francija Teraža iz Mojstrane. Omeniti velja tudi Ivanovo prvo letošnjo preizkušnio v pentatlonu. kjer je spel blestel z izvrstno tekaško predstavo, pritekel ie na dlj s precejšnjo IVAN URH. udeleženec sedmih svetovnih prvenstev v gorskih tekih. KONČANO JE JESENSKO TEKMOVANJE V NOGOMETU V soboto. 16. novembra, sc je končalo prvenstvo v slovenskih medobčinskih ligah v nogometu, v katerih po nekaj sušnih letih spet nastopa tudi ekipa NK KAMNIK. kot vam je verjetno znano, sc je NZS odločila, da se bo igralo v samostojni slovenski ligi. Tako je Kamnik dobil tretjeligaša. ki tekmuje v 1. ljubljanski nogometni zvezi, v katero so se uvrstili letos spomladi, potem ko so osvojili 1. mesto v 2. ljubljanski nogometni skupini. Kot novinci so Kamilicam jesenski del končali na zelo dobrem 6. mestu. Osvojili so 14 točk. ob tem pa imajo tudi pozitivno razliko v golih. Če bi Kamničani igrali ves čas prvenstva z istim ritmom, potem bi sc borili za sam vrh lestvice, tako pa jim je zmanjkalo moči. resnica pa je tudi. da pristop do igre ni bil več tak, kot bi moral biti. Rezultati: Kamnik : Jezica 2:1. Šmartno : Kamnik 1:0, Kamnik : Enotnost 1:0. Cedam Dob : Kamnik 2:1. Kamnik : Radomlje 1:0. Mengros : Kamnik 1:1. Kamnik : Usnjar 3:0, Litija : Kamnik 1:1, Kamnik : Kolpa 2:1, Apnar: Kamnik 1:4. Kamnik : Tabor ZLATARSTVO Janez Banič Šlandrova 9, Kamnik, tel. 832-100 Vesel božič in srečno novo leto 1992. tovarna filca " mengeš 61234 Mengeš, Blejčeva 4 Filc Mengeš d.d. želi vsem občanom in poslovnim partnerjem vesele božične praznike in srečno, uspešno leto 1992. VID KORITNIK TRGOVINA V MOSTAH PRI KOMENDI tel. 841-029 Želi cenjenim kupcem veselo božično praznovanje in veliko sreče v letu 1992. prednostjo ter tako »prinesel« zmago svoji ekipi. Kakovostna in izjemno zanimiva so tudi tradicionalna tekmovanja v gorskih štafetah, ki se odvijajo predvsem po napornih strminah Avstrije in Italije. Med številnimi sloveit-skimi udeleženci seveda ne manjka že znana trojka Ivan in Lado Urh ter Franci Novak, ki so spoštovanja vredna konkurenca in največkrat nepremagljiva ovira domačim in tujim ekipam. O tem priča žetev štirih letošnjih zmag ter treh drugih mest iz teh tekmovanj. Odličnih rezultatov, ki so jih na domačih in tujih tekmovanjih ustvarili kamniški tekači, je bilo letos še precej. A naj zaključim le z dejstvom, da ti rezultati niso plod naključnih uspehov, temveč prikaz celoletnega trdega dela. kvalitetnih treningov, neizčrpne energije in volje, ter predvsem profesionalnega odnosa do športa. K. V. 69 0:1, Bela krajina : Kamnik 2:0, Kamnik : Ihan 0:4. Kot je videti po lestvici, bi lahko Kamničani spomladi z malce boljšim odnosom do igre in nekaj boljšim strokovnim vodstvom, kot je zdajšnje, odkrito pričakovali uvrstitev v sam vrh lestvice. Za prvo mesto pa sc bodo slejkoprej borili samo Tabor 69, Bela krajina in Litija. Pod vodstvom g. Torkarja in g. Zemljana daje selekcija starejših pionirjev izredne rezultate v kamniško-domžalski ligi. Po jesenskem delu so na odličnem drugem mestu, takoj za Domžalami. Kamničani imajo velike težave s financiranjem, zato vabimo vse privatne firme, trgovine, delovne organizacije in posameznike, naj pomagajo Kamničanom do novih uspehov in napredovanja v višjo ligo. F. K. Rokomet v jesenskem delu končan Zadnjo tekmo so Kamničani igrali proti Radečam in zmagali s 23:20 (12:8). Gostje so presenetili z mlado in kvalitetno ekipo, ki pa ni bila dorasla domačinom, ki končujejo jesenski del v domači dvorani z enim samim neodločenim rezultatom in brez poraza, kar je za novinca v ligi izredno obetavno. Igralci so si s to zmago priigrali VABILO! ROKOMETNI KLUB KAMNIK SPET PRIPRAVLJA NOVOLETNI ROKOMETNI TURNIR, KI BO LETOS 26. 12. 1991 V HALI. PRIJAVI SE LAHKO VSAKO MOŠTVO, V EKIPI PA SO LAHKO SAMO TRIJE IGRALCI, REGISTRIRANI V PRVI SLOVENSKI LIGI ALI VIŠJE. PRIJAVE POŠLJITE NA ROKOMETNI KLUB KAMNIK. PODGORJE 106 B. KAMNIK. PRIJAVNINA ZNAŠA 1.500 SLT in jo poravnajte na ŽR RK Kamnik 50140-678-95586. Kapetan moštva ali predstavnik mora biti prisoten na žrebanju 23. 12. 1991 ob 18. uri v prostorih ZTKO (stari ZD). Kegljanje je zanimiv in privlačen šport. V Kamniku ima že dolgoletno tradicijo. Vanj se vključuje mnogo ljudi. Kegljišče je v popoldanskem času skoraj polno zasedeno. Trinajst sekcij, včlanjenih v Kegljaški klub Kamnik, redno vadi. se udeležuje tekmovanj, ekipe Kluba pa nastopajo v ligi Ljubljanske keglja-ške zveze in v 11. republiški ligi. Vse sekcije tekmujejo med seboj v občinski ligi. Tekmovanje je razdeljeno na jesenski in spomladanski del. Najbolje uvrščene ekipe dobijo ob zaključku pokale in medalje oziroma druga priznanja. V tekmovanje je vključenih do 150 članov sekcij. Moška A ekipa KK Kamnik tekmuje v I. ligi LKZ. V spomladanskem tekmovanju je zasedla 3. mesto, moška B ekipa, ki nastopa v II. ligi LKZ, pa se je uvrstila na 4. mesto. Ženska ekipa KK Kamnik tekmuje v II. republiški ligi in je dosegla 2. mesto, tekmovalke in organizatorji pa so prepričani, da se bodo ponovno vrnile v I. republiško ligo. Letošnje leto so bili doseženi zelo lepi uspehi pri vključevanju šolske mladine v kegljaški šport. Številna udeležba mladih govori o povečanem zanimanju za vadbo pod strokovnim vodstvom. Ne samo v množičnosti, pionirji in pionirke so se izkazali tudi na republiškem in zveznem tekmovanju. Rezultati, doseženi na tekmovanjih, dajejo garancijo, da bodo mladi kar solidno zamenjali starejše. Posamezniki so dosegli visoke uvrstitve. Uvrstili so se na 1., 2. in 3. mesto v republiškem merilu v posameznih kategorijah. Na državnem prvenstvu pa je bilo doseženo celo 2. mesto. Pionirji in pionirke so se prav tako zelo dobro uvrščali na drugih tekmovanjih. Pri svojem delu pa se KK Kamnik srečuje tudi s številnimi problemi in težavami. Problem lastništva kegljišča se vleče že vrsto let. KK Kamnik je letos zaprosil Skupščino, naj bi kegljišče prenesli na Športno zvezo Kamnik, ki že gospodari tudi z drugimi športnimi objekti. Rešitve še ni. Zaradi neurejenih razmer že nastaja škoda. Zunanjost objekta načenja čas in. če ne bo skorajšnje akcije, bo nastala občutna škoda. Naslednji problem, ki ovira delo Kluba, je ogrevanje. Že več let je objekt izločen iz centralnega ogrevanja, zasilne rešitve pa ne ustrezajo zahtevam. V KK Kamnik so trenutno nekoliko bolj optimi stični, in upajo, da bo SKG končno dokončal gradnjo v neposredni bližini in s tem naredil tudi ogrevanje. Kolikor se to ne bo zgodilo, bo vprašljivo tekmovanje v republiški ligi in v ligi LZK. Finančno stanje ni najboljše. Del denarja prejema Klub od Športne zveze, ki pa ne pokriva vseh stroškov. Sedaj gredo v Klubu v akcijo za pridobitev dodatnih sredstev. Trenutno so v polnem teku priprave na tekmovanje za POK Kamnika, ki ga organizirajo vsako leto. To tekmovanje bo od 20. do 22. decembra. K sodelovanju so povabili več klubov iz bližnje in daljne okolice. Borili se bodo za prehodni pokal, ki ga je lansko leto dobil KK Celje. STANE SIMŠIČ izredno peto mesto na lestvici, kar verjetno pomeni, da spomladi ne bo večjih problemov z obstankom v slovenski ligi. Strelci: Avakumovič 10, Bremšak 5, Jeglič 3, Grbec 2, Špur 1, Tekavčič 1, Leveč 1, pohvaliti pa gre tudi vratarja Brgleza. Šešir : Kamnik 23:18 (10:8) V Škofji Loki so navijači priredili vzdušje, ki ga primanjkuje na tekmah v Kamniku. Kakih petdeset Kamniča-nov je bučno spodbujalo svoje igralec, ki so se enakovredno kosali z nasprotnikom. V drugem polčasu je kazalo na preobrat, saj so Kamničani izenačili, nato pa popustili in izgubili. F. K. Končan jesenski del nogometne lige Pred največjim številom gledalcev, za katero upamo, da se bodo ob napetih in privlačnih igrah še naprej zbirali v takšnem številu, so kamniški odbojkarji skoraj presenetili favorizirane Ljubljančane. Na tekmi je bilo med 600 navijači tudi veliko odbojkarskih stroiiovnjakov. V prvem setu je žc kazalo na gladko zmago gostov, a so le ti potrebovali pri rezultatu 14:4 kar 10 servisov, da so štrli upor žilavih Kamničanov, ki so na koncu prvega seta dosegli deset točk. V drugem setu so Kamničani po-vedli in se nato do rezultata 8:8 dobro držali, nato pa so pobudo prepustili gostom, ki so z nekaj izrednimi potezami Fujsa in Pleska drug1 set dobili. V tretjem setu pa je domači trener Oblak sestavil pravo šesterico. Obolnar. Jenčič, Žagar, Škorjanc M., Ko-privec in Dimcc so nadigrali gostujočo ekipo in jim zadali resno opozorilo, da se Kamničani ne bodo predali. Set so dobili na šest, kar je tudi eden od najslabših rezultatov Tovil Olimpije. Predvsem je ugajal Olimpijce Žagar, ki ga nekdanji soigralci nikakor niso mogli zaustaviti. V četrtem setu so Ljubljančani povcdli in niso popustili ter dobili set na sedem. Rezultat: NOVI GRANITI KAMNIK : TOVIL OLIMPIJA 1:3 (-10, -13, 6, -7) SALONIT 2. KAMNIK 3 (-13, 5, -11, 6, -12) Kamničani so presenetili domače igralce in sc tako približali zaključnemu delu tekmovanja, kar pomeni, da bomo v Kamniku lahko tudi spomladi gledali zanimivo odbojko. Tako so končali jesenski del na odličnem tretjem mestu, in imajo izreden izhodiščni položaj za nadaljevanje , ki se bo začelo že decembra. Najprej vas vabijo na derbi 9. kola, ko bo v Kamniku gostovala ekipa Vilede iz Maribora. Tekma bo v soboto, 21.12.1991, ob 19. uri, že naslednji dan, pa si lahko dopoldan v starem ZD ogledate tekme kadetov. p, k. Nekaj za vas, otroci! PESTER NOVO LETNI TEDEN Kakšen Mladinski center bi pa bil, če bi pozabil na novoletno veselje otrok?! Zato zdaj skrbno preberite, kakšno veselje, ob pričakovanju novega leta vam ponuja: 19,12. ob 17. uri: OTROŠKI PARLAMENT ker bo ta v času, ko se bo staro leto umaknilo mlademu novemu letu. bodo poslanci vseh kamniških osnovnih šol (in njihovih podružnic) spregovorili o - seveda, odnosu med starimi in mladimi ali bolje rečeno ODRASLI — OTROCI. Zbrali se bomo v mali dvorani nad kavarno Veronika. 20.12. ob 16. uri: NOVOLETNA LIKOVNA DELAVNICA pridite vsi, ki morate pisati še novoletne čestitke. Vse boste presenetili s tistimi, ki jih boste naredili v likovni delavnici. Zato prinesite s seboj ustrezne pripomočke (barvice, papir...) 23. 12. ob 16. uri: NOVOLETNA LIKOVNA DELAVNICA tudi v tej boste ustvarjali koristne reči - okraske za novoletno jelko. Pridite, oboroženi s pripomočki, ideje pa boste našli v likovni delavnici. 24. in 25. decembra bosta praznovali doma. Lahko pa sc boste z mamico in očkom odpravili na sprehod in pokukali na novoletne stojnice, ki bodo ponujale mnogo lepih reči. 26. in 27. 12. pa se se zopet srečamo! Tokrat na Titovem trgu, kjer vas bo obiskal dobri stari dedek Mraz. Pričakovali ga bomo po 16. uri. za vse pa smo naročili sladkarije, da bo v Kamniku veselo in »sladko«. Slišali smo tudi, daje podjetje ALPREM iz Kamnika, dedku Mrazu še posebej pisalov, naj razveseli vse malčke njihovih delavcev in vse kamniške otroke! To jc res lepo, zato nikar ne zamudite dedka Mraza! Vsi majhni in veliki otroci, »hlačmani« in »kik'lcc« - vabljeni! Pa tudi tokrat ne bomo pozabili na otroke vojne; zanje bomo zbirali klopčiče volne, da jim bodo mamice in babice spletle tople puloverje in jopice. Če imate klopko volne doma, prinesite jo s seboj, namesto vstopnice! To bo le simbolično darilo, ki bo nesrečnim otrokom pomenilo več kot to; toplino in misel, da niso pozabljeni od kamniških otrok! MLADINSKI CENTER KAMNIK Koncert nenavadnih glasbil V četrtek, 7. 11. 1991, smo si ogledali glasbeno predstavo. Namenjena jc bila vsem, ki bi radi videli in slišali preprosta, doma narejena glasbila. Tudi mene je to zanimalo. Predstava se je začela. Starejši gospod je poleg mnogih glasbil imel s seboj tudi majhnega psička. Najprej smo slišali, kako zveni prava simfonija na kolesarskih zvoncih. Povedal nam je tudi, kako se to zvonce uglasi. Potem je zaigral na steklenice, ki so vsebovale vodo, zatem na kozarec, še kasneje na pojočo žago, na razbite kose steklenic, na kamne in na kravje zvonce. Ko je igral na kravje zvonce, smo se mu vsi čudili, kajti bil je zelo spreten, čeprav je bil na videz zelo star in neroden. Na koncu je predstavil še svojega psa, ki je znal hoditi po dveh nogah. Tudi s košarkaško žogo je bil spreten. Nazadnje pa ga je gospod oblekel še v hlače, majico in mu nataknil očala in klobuk. Nato se je pes vozil po nekem starem železju, ki ga je gospod preimenoval v mercedes. Bil je zelo smešen in tako je veselo zaključil to predstavo. Mislim, da je prav, da se je predstave udeležilo veliko učencev, saj smo uživali, dobili pa smo tudi ideje, kako lahko doma na preprost in poceni način ustvarjamo glasbo. GREGA DRČAR Parcelo v Godiču z urejeno dokumentacijo prodam. Telefon 832-872. Ugodno prodam zidano garažo Opremljeno garsonjero na Gro-na Ljubljanski 3/b. Mihorič, Žu- harjevi oddam. Tel. 811-354. pančičeva 5, Kamnik. Ugodno prodam kombiniran otroški voziček, hodko, stajico. Tel. 831-536. Poročilo matičnih dejstev za mesec november 1991 SMRTI: - UKMAR Viljem Albin, upok. profesor akademije za glasbo iz Ljubljane, star 86 let - NOGRAŠEK Frančiška, gospodinja iz Tunjiške Mlake 24, stara 81 let - HUMAR Mihael, upokojenec iz Mekinj. Cankarjeva 40, star 75 let - HRIBAR Alojzij, km. upokojenec iz Bele 9, star 92 let - KOŽELJ Jože, str. ključavničar z Gore pri Komendi 16/A. sta 31 let - ZOBAVNIK Frančiška, gospodinja iz Tunjiške Mlake 2, stara 86 let - HROVAT Andrej, inv. upokojenec s Kregarjevega 1/A, star 56 let - HRIBAR Janez, km. upokojenec iz Golic 15, star 62 let - PIRC Angela, druž. upokojenka iz Podstudenca 3, stara 78 let - POHLIN Maksimiljan, os. upokojenec z Duplice, Jakopičeva 20, star 58 let - MALEŽ Janez, os. upokojenec iz Ljubljane, Ob Žici 1, star 91 let - PEZDIREC Nikolaj, os. upokojenec iz Ljubljane. Ježa 47. star 86 let - MEJAČ Andrej, roj. 5. 8. 1894. proglašen za mrtvega, iz Komende 14 - KONCILJA Marija, gospodinja z Jeranovega 7, stara 87 let - KOŠIR Terezija, druž. upokojenka iz Potoka 12, stara 86 let POROKE: GOLOB Roman, mizar iz Mekinj, in DOLINŠEK Justi, slaščičarka iz Lenarta na Rebri PEVEC Peter, dipl. ing. kem. tehn. iz Medvod, in OGRINEC Marjana, dipl. ing. kemije iz Kamnika KREGAR Marijan, kuhar iz Sp. Stranj, in DOLINAR Maja. slaščičarka iz Mengša HRIBAR Janko, lesar širokega prolila iz Špitaliča, in ZUPAN Marija, prodajalka iz Kamnika PIRŠ Igor, pomočnik barvarja iz Starih Sel, in ZORE Marija, šivilja iz Laz v Tuhinju Rejce prašičev obveščam, da imam novega merjasca za pripust svinj. Hribar, Pirševo 2, Laze v Tuhinju. ELEKTRO SERVIS Marjan Plemeniti Vrhpolje 73 tel. 831-058 POPRAVILO pralnih strojev, bojlerjev, gospodinjskih aparatov, napeljava in popravilo elek-tro instalacij in ostalih elek-tro naprav. Pridem tudi na dom. Se priporočam! Božična in novoletna misel V ZARJI UPANJA Pisali so zgodovino Jasličar Stanko Zamik V teh skrivnostnih adventnih dneh bi ti rad stisnil roko, naklonil prijazen pogled, toplo, osrečujočo misel, izrekel najboljšo željo. Tebi, tuhinjski delavec, ki trepetaš, kaj ti bo prinesel jutrišnji dan. Ali boš še imel delo v tovarni ali pa se boš uvrstil v vrsto čakajočih in si grbančil čelo v skrbi, kako preživeti številno družino. Prav tako tebi, mekinjska mati, ki se skupaj z možem trudiš na kmetiji, da bi nahranila vajino družino in bila v ponos trdnemu kmečkemu rodu. Kamniškim občinskim možem z županom na čelu, ki nosijo težko, in nehvaležno breme skrbi za blaginjo ljudi. Miličnikom, ki skrbijo za javni red in mir. Rdečemu križu, župinjskim Karitas, redovnicam v Mekinjah in družinam, da so sprejele in poskrbele za hrvaške sestre in brate V stiski. Duhovnikom, ki se trudijo lajšati človekova notranja bremena, zdravnikom in medicinskim sestram, da lečijo obolela telesa. Čistilki sanitarij, cestarju, peku, živinozdrav-niku, avtomehaniku, socialni delavki, članom uredništva Kamniškega občana in stranke zelenih... Prav vsakemu prebivalcu kamniške občine voščim: Blagoslovljen božič in srečno novo leto! To pa zato, ker ne morem brez nikogar od vas. Prej ali slej namreč pride trenutek, ko bom potreboval tvojo uslugo, pomoč, nasvet, opogumljajočo misel. Vsakdo izmed vas je koristen in dragocen člen v verigi človeške družine, in ko se ta pretrga, je siromašnejša za člen manj. Nikogar ni mogoče povsem nadomestiti, saj ima vsakdo edinstveno vlogo v človeški zgodovini, in je enkratna osebnost, če ji uspe razviti svoje darove. Zato v teh dneh, ko si želimo drug drugemu najboljše, dvigam čašo najboljšega vina na zdravje in osebno srečo prav vsakemu prebivalcu kamniške občine in mu izrekam najboljše želje za prihodnje leto 1992. Upam in si močno želim, da bi to leto polno zaživeli v svobodni, mednarodno priznani slovenski državi in da bi se čimprej rešili najhujših težav. Da bi se prebivalci kamniške občine skupaj z vsemi ženami in možmi na odgovornih mestih še bolj združili pri iskanjih najboljših gospodarskih, politič- nih, socialnih, pedagoških in drusih rešitev. Čudovito lep je ta svet pod vrhovi Kamniških Alp, vendar marsikomu tenko reže kruh, in se mora zanj močno potruditi. Prijetno in poživljajoče je živeti v tako lepem koncu Slovenije, ki je poleg drugega v letu 1991 doživel tudi močno duhovno injekcijo — misijon. Upam, da njegovi številni dobri sadovi ne bodo kmalu zbledeli, ampak obrodili »stoteren sad«. Kamniška občina se je pogumno skupaj z drugimi slovenskimi občinami postavila po robu velikosrbskemu napadalcu in na spomeniku žrtev ter narodnih herojev je zapisano tudi ime njenega sina Edvarda Peperka. Sovražnik je pustil za sabo tudi precejšnjo gmotno škodo, še več pa duševnih ran, vendar mu ni uspelo streti ponosnega in po svobodi hrepe-nečega slovenskega (kamniškega) človeka. Dovolj je bilo že stoletij tlačanjenja! Božič se bliža. Čas notranje topline, bogastva cerkvene liturgije, jaslic, domačnosti, v posebnem notranjem razpoloženju zbranih družinskih članov. Trenutki, ko se bolj kot ponavadi odpiramo drug drugemu, prisluškujemo skritim navdihom, se v spominih vračamo v otroštvo. Vsi skupaj postajamo veliki otroci, kajti že davno je tista brezskrbna, srečna leta prerastel mah skrbi, tegob, bolesti, grenkobe. Življenje kot bučeča reka hiti naprej skozi nove soteske in dolbe, kleše, ruje, odnaša, dokler se ne umiri za vedno v najbližjem oceanu. Včasih pa jezovi le zaustavijo to šumenje in hitenje in takrat se reka nenadoma umiri in utiša, da bi nato še bolj veselo planila v nove tesni. Božič je ravno primeren čas, da izmerimo svojo notranjo globino in premislimo, koliko zares pristno otroškega, lepega, skrivnostnega, kar je nekdaj utripalo v našem srcu, je še ostala v nas. Novo leto pa je praznik veselja in novega upanja. Bog daj, da bi bilo res tako in da bi nam prvi dan leta 1992 zažarel v zarji naše osebne sreče, miru, telesnega in duševnega zdravja. Vse najboljše želje tudi domovini Sloveniji in našemu svetu pod Grintovci vpri-bližavajočem se letu 1992! JOŽE PAVLIC delniška družba Kidričeva 1 61230 Domžale Prodajalne TOKO LINE v Domžalah: na Ljubljanski 85 in na Cesti talcev 5 ter v Ljubljani: v pasaži nebotičnika in v Nazorjevi ulici vabijo kupce, da pri njih izberejo božična in novoletna darila, primerna za prijatelje in poslovne partnerje. Nudijo bogato izbiro usnjenih izdelkov in izdelkov iz tekstila; cene ugodne. Za nakup nad 1.000 SLT nudijo 10% popust. Prodajajo tudi na potrošniški kredit na 3 obroke ali pa na 2 do 3 čeke. V industrijski prodajalni v Domžalah, na Cesti talcev, lahko kupujete tudi cenejše izdelke, ostanke kolekcij iz opuščenih programov. V decembru lahko kupujete ob sobotah do 18. ure. Vsem cenjenim kupcem želimo veselo božično praznovanje in veliko sreče v letu 1992. Med jasličarji, ki so imeli od 22. novembra do 8. decembra 1991 razstavljene svoje jaslice v prostorih Nadškofijskega ordinariata na Mačkovi 6 v Ljubljani - pokroviteljstvo nad razstavo, ki jo je obiskalo izredno veliko ljudi, je prevzela Družina - je bil tudi Stanko Zamik iz Suhadol 50 pri Komendi. Izdelovanje jaslic ga je zamika- čin oblikovanja se je naučil pri lo že, ko sc je kot 15-letni fant leta 1935 začel učiti lončarstva v Lončarski zadrugi na Mlaki pri Komendi. Že v osnovni šoli je rad risal portrete in pokrajine s svinčnikom in vodenimi barvicami. Želel je postati slikar in kipar, vendar je ostalo le pri željah. Doma ni bilo denarja, da bi študiral in se ves posvetil umetnosti. Ko se je ponujalo vajeniško mesto za lončarja, sc je odločil zanj. Mislil si je, da je mogoče ravno to ugodna priložnost, da bi kasneje uresničil mladostni sen. Ker je v sebi čutil veliko veselje, pa tudi sposobnosti za modeliranje, se je ob lončarstvu posvetil tudi tej zvrsti umetne obrti. Žc drugo leto -vajeniške dobe je izdelal prve modele jasličnih kipcev. Osnovnih spretnosti in veš- izdclovanju modelov za okrasne predmete (vaze, palčke . . .). Do konca vajeništva je že izdelal modele za vse kipce keramičnih jaslic in tudi kar nekaj jaslic. Temu delu se je posvečal doma v popoldanskem času, jaslice pa mu je prodajal oče in tudi sam. Strokovno znanje iz lončarstva, zlasti odlivanje modelov, mu je pri izdelovanju jaslic prišlo izredno prav. Jaslice so postale njegov konjiček, hkrati pa je v njih uresničeval svoje umetniške darove. Izdeloval je tudi vedno nove, boljše modele jasličnih kipcev. Še vedno si je želel študirati slikarstvo in kiparstvo, vendar od začetnih obljub v zadrugi, da mu bodo ugodili, ni bilo nič. Treba je bilo preživeti in ni mu kazalo Ob 70-lefnici rojstva Franceta Balantiča Ob 70-letnici rojstva slovenskega pesnika, kamniškega rojaka Franceta Balantiča, so se pod pokroviteljstvom Skupščine občine Kamnik od 26. do 30. novembra 1991 odvijale spominske prireditve in svečanosti: predstavitev prireditev, novinarska konferenca, razstava o pesnikovem življenju in delu s predavanjem prof. Franceta Pibernika in recitalom Balantičevih pesmi, predstavitev knjižnih novitet Mohorjeve družbe o F. Balantiču in zamolčani literaturi; vse v razstavišču Veroniki v Kamniku. Sklepne svečanosti so bile 30. novembra s spominsko mašo, slavnostno akademijo in odkritjem spomenika pesniku, delo akademskega kiparja Draga Tršarja. Vzporedno z razstavo o življenju in delu F. Balantiča v razstavišču Veronika, kjer so v vitrinah na ogled fotografije in dokumenti o pesnikovem življenju, .njegovi rokopisi v izvirnikih in kopijah ter vse dosedanje knjižne izdaje Balantičevih pesmi, je postavljena še likovna razstava, ki pa v vabilu žal ni omenjena iz meni neznanih vzrokov. To je predstavitev okrog osemdesetih grafik akademskega slikarja MARJANA TRŠARJA iz časa. ko je prijateljeval s pesnikom in ki nas uvaja v novo videnje in vedenje tudi o pesnikovem življenju in delu. Marjan Tršar je spoznal Balantiča v literarno-likovnem krožku njunega skupnega prijatelja Franceta Kremžarja leta 194(1. Tršar, sam zagret literat, se je v gimnaziji odločil za študij slikarstva in bil dolgoletni učenec Božidarja Jakca. Po vojni je končal Akademijo upodabljajočih umetnosti v Ljubljani in grafično specialko ter se ukvarjal z likovno teorijo, kritiko in publicistiko, napisal pa je tudi več knjig za otroke. Leta 1938 in 39 je ilustriral tudi dva almanaha, ki ju je izdal že omenjeni krožek. Po tragični smrti obeh Francetov, Balantiča in Kremžarja, je Tršar leta 1943-44 ilustriral Balantičev Sonetni venec, ki je izšel leta 1944. Te lesorezne ilustracije so predstavljene na razstavi kot originali v ročnih odtisih. Razstavljene Tršarjevc črno-belc grafike, malega formata, so lesorezi, le štiri so v tehniki jedkanice in suhe igle. V formi in tehničnih rešitvah je v teh grafikah razpoznaven očiten vpliv njegovega učitelja Božidarja Jakca. čeprav je Tršar v teh začetniških delih že prefinjen in tehnično dovršen grafik. V teh drobnih grafikah je ohranil spomine na kraje, kjer sta bila skupaj z Balantičem. Tu so motivi iz predvojne in medvojne Ljubljane in predmestij: Vodmata, Most, Štepanje vasi, Fužin. Tako je slikar po petdesetih letih predstavil v grafiki neki minuli svet, ki je tudi vplival na nastanek Balantičeve poezije. Te male umetnine kažejo predmestne hiše, tovarne, kozolce, utrinke z ulic predvojne Ljubljane, ljudi s ceste, celo socialno tematiko v duhu takratne »nove stvarnosti«. Iz njih vejejo dramatična in melanholična vzdušja, ki jih zna pričarati le črno-bela tehnika lesoreza. Tu so še motivi iz Dolenjskih Toplic, kjer je bil Tršar doma, in z Velike planine, kjer so prijatelji skupaj preživljali počitnice. Posebej velja omeniti ciklus grafik iz taborišča Gonars, kamor sta bila oba, pesnik in slikar, internirana in ki so še posebno pretresljiv dokument o trpljenju taboriščnikov. Razstava je vsekakor enkratno dopolnilo Balantičevi poeziji in prvo odkritje o zgodnjem grafičnem delu slikarja Marjana Tršarja. Po krivici zamolčani pesnik France Balantič je tako, z izdajo vsega njegovega literarnega opusa, knjižnim življenjepisom in poglobljenimi strokovnimi raziskavami njegovega pesništva, ne nazadnje pa s postavitvijo spomenika v Grahovem in Kamniku, dobil v slovenski literaturi mesto, ki mu kot kvalitetnemu pesniku tudi pripada. Upravičeno se bojimo lahko le, da mrtvi pesnik, ki ga je prejšnja enopartijska oblast povsem zamolčevala in celo prepovedala njegove pesmi, ne bi ob splošni cvforiji ponovno postal žrtev in plen raznoraznih politikantov in novodobnih oblastnikov ter predmet ideoloških in strankarskih zdrah. Tu velja omeniti predvsem polemike o postavitvi njegovega spomenika v Grahovem, ki so bile vse prej kot na kulturni ravni. Pa tudi o novem spomeniku v Kamniku se že krešejo mnenja, ki nimajo popolnoma nič skupnega z literaturo in likovno umetnostjo. O Balantiču, njegovih pesmih in njegovem času naj sodi le stroka - predvsem literarna in zgodovinska! DUŠAN LIPOVEC drugega kot ostati v službi. Izpopolnjeval se je v keramični stroki in v Ljubljani opravil izpit za mojstra izdelovanja predmetov iz keramike. Jaslice je izdeloval do odhoda v nemško vojsko 30. marca 1943. Prodajal jih je razmeroma lahko, ker je bilo med ljudmi precejšnje zanimanje zanje, bile pa so jim tudi všeč. Z njimi ni zaslužil kaj dosti. To delo mu je bilo bolj v veselje. Glino je dobil v Lončarski zadrugi, kipce je oblikoval doma, žgal pa jih je v zadruginih pečeh. Uporabljal je glino iz žej-skih gozdov. Je sive barve in zelo primerna za oblikovanje. Po končani drugi svetovni vojni se je ob poklicnem delu ponovno oprijel svojega konjička. Izboljševal je modele za izdelovanje kipcev. Poleg jaslic pa jc izdeloval še kipce Marije Brezmadežne in Lurške Marije ter razne okrasne predmete. Naslikal je tudi kakšen portret ali krajino. Jaslice je izdeloval do leta 1950, nato pa je zaradi političnih pritiskov začasno prenehal. Tega leta je izšel zakon o podjetjih, ki je marsikaj strogo določal. Leta 1953 je prevzel službo poslovodje v Lončarski zadrugi in v tedanjih razmerah ni bilo misliti, da bi se ukvarjal z jasličarstvom. Leta 1962 je začel ob delu obiskovati srednjo ekonomsko večerno šolo v Mengšu, nato pa začel študirati ekonomijo. Izdelovanja jaslic se je spet oprijel leta 1983; še posebno zaradi tega, ker je bil že upokojen. Prej je bilo preveč drugega dela. Skrbeti je moral za štiri otroke in še marsikaj postoriti poleg službe, kajti žena ni bila zaposlena. Večinoma je uporabljal stare modele, nekaj pa jih je tudi obnovil. Roka ga še kar uboga, saj je pri sedemdesetih letih celo na novo izdelal model sv. Jožefa.. Njegove jaslice krasijo o božiču marsikateri dom v komendski župniji, kamniški dekaniji in drugod. Ljudem so všeč in se zelo zanimajo zanje. So posebnost tudi zaradi tega, ker so v celoti Stankovo delo. Stanko Zamik se je likovno izobraževal tudi tako, da je bral nemško in slovensko likovno literaturo. V njegovi knjižnici je Velika knjiga umetnosti, natisnjena leta 1958 v Braunschweigu, nato Knaursova Slikarska in risarska knjiga. So pa še druge. Material za izdelavo jaslic kupuje v Ljubljani, prej pa ga je v Celovcu. Pred drugo svetovno vojno ga je nabavljal največ iz Nemčije. Umetniške oljnate bar- ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK VABIMO VAS... Razstavišče Veronika, Kamnik Razstava: SKUPINA »NOVA« - 20 LET POZNEJE Razstava bo odprta do 10. januarja 1991 vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah samo dopoldne. Frančiškanska cerkev, Kamnik ČETRTEK, 26. decembra 1991, ob 19.30 BOŽIČNI KONCERT Izvaja PSPD Lira pod vodstvom dirigenta Sama Vremšaka in solisti: Irena Baar-Vremšak, sopran Sabira Hajdarevič, mezzosopran Marjan Trček, tenor Janez Majcenovič, bariton Samo Vremšak, bariton Rok Lap, bas Borut Gorinšek, bas Orgle: Hubert Bergant Velika dvorana DOM, Kamnik PETEK, 27. decembra 1991, ob 20. uri TRADICIONALNI, XXI. NOVOLETNI KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA Domžale - Kamnik Dirigent: Tomaž Habe Solisti: Irena Vremšak-Baar Pavla Uršič-Kunej, harfa Janez Klobčar, violina Zoran Potočan, bas Predprodaja vstopnic a 250,00 SLT: ZKO Kamnik, Japljeva 2. Informacije po tel. 831-612! Frančiškanska cerkev, Kamnik Ponedeljek, 30. decembra 1991, ob 19. uri BOŽIČNI KONCERT Izvaja MePZ Cantemus Kamnik Dirigent: Janez Klobčar Solisti: Olga Štele, orgle Marija Pogačar, sopran Natalija Ajdovec, sopran Dvorana Veronika, Kamnik TOREK, 14. januarja 1992, ob 17. uri IGRAJMO SE... SPOZNAVAJMO SVET LEPEGA Torkova srečanja za otroke od 4. do 8. leta starosti Tema: ŽIVALI IZ GOZDA V sodelovanju z višjo knjižničarko Ivanko Učakar pripravljamo JEZIKOVNO-LITERARNO DELAVNICO za otroke od 8. do 12. leta starosti (2., 3., 4., 5. razred osnovne šole) V sproščenih srečanjih bodo mladi ob primerkih iz slovenske in svetovne literature našli spodbudo za jezikovno-go-vorno in literarno ustvarjanje, sami oblikovali pravljice, zgodbe, uganke, pesmice, itd., s čimer bodo lahko razprostrli krila vsakršne domišljije ter likovne (risanje), glasbene (petje) in gledališke kreativnosti (lutke, pantomima, dramatizacija). Delavnica bo potekala od januarja do konca marca 1992 enkrat tedensko po dve šolski uri v dvoranici ZKO nad Galerijo Miha Maleš, Titov trg 20, Kamnik. Uvodno srečanje bo v ČETRTEK, 9. januarja '92, ob 17. uri. Vpisnina: 200,00 SLT Prijave in informacije: ZKO Kamnik, Japljeva 2, tel. 831-612! VABLJENI! Naša anketa ve je naročal v Dusseldorfu, prav tako tudi čopiče in orodje za izdelovanje modelov (predvsem dleta). Tudi med drugo svetovno vojno. Z dobavo ni imel težav, pisal je. naj mu pošljejo razne prospekte, in nato naročil, kar je želel dobiti. Težje je bilo po drugi svetovni vojni, ko pri nas ni bilo dobiti ustreznega, dovolj kakovostnega materiala. Nekaj umetniških oljnatih barv mu je ostalo še izpred druge svetovne vojne. Še vedno so dovolj kakovostne, da lahko z njimi barva kipce. Od avstrijskih je kupoval barve Kaspcr. v Ljubljani pa ho-landske barve. Velikokrat mu je bilo hudo, da ni uresničil svojih mladostnih želja - biti akademski slikar in kipar. Prepričan je, da bi na področju umetniškega izražanja lahko veliko več dosegel, kot pa je. Ni ga sram priznati, da je samouk. Svoj cilj - izpovedovati se kot umetnik - pa je kljub temu dosegel, čeprav ne pri vrhu. Za njim bodo ostale jaslice, kipi Marije, palčki, vaze... Vesel je, da je lahko naredil marsikaj lepega, kar ga bo zapisalo med mojstre umetne obrti na Ko-mendskem. V ljudskem spominu in tudi s svojo umetniško zapuščino pa bo ostal na prvem mestu zapisan kot jasličar. JOŽE PAVLIC Monografija o Kamniku V razstavišču Veronika je bila 4. decembra 1991 ob glasbi in diapozitivih ob prisotnosti avtorjev predstavljena knjiga - foto-monografija KAMNIK. Knjigo, ki vsebuje 130 barvnih fotografij iz Kamnika in okolice (v mejah občine Kamnik) in dve reprodukciji umetniških del - panorami Kamnika, je založilo podjetje Lubadar d. o o. iz Komende. »Lubadarji« (Jože Kočar, Stane Kamniški slikar razstavlja v Celovcu Kamniški slikar Dušan Lipovec razstavlja svoje krajinske akvarele v Kulturem društvu Pri Joklnu (Kulturverein Bierjokl) v Celovcu. Te slike je že prej, v novembru, predstavil tudi v galeriji Vodnikova domačija v Ljubljani. O teh slikah je umetnostni zgodovinar in likovni kritik prof. dr. Milček Komelj zapisal sledeče: V dnevniških akvarelih, porojenih v naravi pred motivom, je Lipovec tako spontano predan krajinskim vzdušjem, da sta njegova racionalnost in tehnična virtuoznost samoumevno prilagojeni malone otroški toplo zadržani ali ekspresivno vzkipljivi lipovi-nasto mehki duši, ki v ustvarjalnem zlitju s svetom vendar smotrno premišljeno prestreza nagovore motivov. Oba protagonista - slikar in narava - pa neraz-druženo odzvanjata v gledalcu, da skoraj več ne čuti, kjer se konča narava in začne umetnost, in se skupaj s slikarjem še sam potaplja v sliko kot v iztrgani del naravnega ambienta, ki nas skozi umetnikove oči izroča močem in lepotam ter poeziji Narave. V. M. Kočar, Ferdinand Lah, France Štele in Miha Zabret) so tudi avtorji fotografij. Pomoč pri projektu so nudili Izvršni svet SO Kamnik, ZKO Kamnik in Turistično društvo Kamnik. Besedilo, ki je prevedeno v angleščino, nemščino in italijanščino, je prispeval Janez Majcenovič. V knjigi so še kratka besedila mojstrov besede, povezanih s Kamnikom: Rudolfa Maistra-Vojanova, Toneta Cevca, Franceta Balantiča, Antona Medveda in akademika Franceta Steleta. DUŠAN LIPOVEC TV ANTENE IN TERMO-AKUMULACIJSKE PEČI popravljam in montiram. Zibelnik Matija, Zavrti 5, Mengeš, tel. 737-194. KAKO IN KJE BOMO PRAZNOVALI... Bližajo se božični in novoletni prazniki. Vsakdo razmišlja, kje in kako jih bo preživel. Letos so časi bistveno drugačni, kot so bili v prejšnjih letih, zato bo tudi praznično razpoloženje odvisno od njih. Naše bralce gotovo zanima, kako bodo ljudje preživeli praznike, posebej pa še najdaljšo noč v letu. Osebno bi rad dokončal še tretjo knjigo iz del mojega očeta. - Igor Pelikan, star 51 let, zaposlen, v družini sta z ženo in dvema otrokoma, stanuje v Kamniku. Povprašali smo nekaj naključno izbranih občank in občanov, ki so ljubeznivo odgovorili. Mnoge mori čas, negotovost; vojne razmere, ki kot mora pritiskajo na ljudi: - Mira Dragaš Že 17 let živi v Kamniku z možem in tremi otroki. Stara je 39 let, prihaja iz Črne gore, je zaposlena. V naslednjem letu si želim, da bi mi zdravje še dovoljevalo gojiti vrsto športno-rekrcativnih disciplin (kolesarjenje, pohodi). Želim, da bi Slovenija postala samostojna že pred novim letom in da bi imeli vsi dovolj dela. - Ivana Spruk, 40 let, iz Kamnika, zaposlena, v družini živijo še mož in dva otroka. Mira Dragoš z otrokem »Novo leto bomo preživeli doma v Kamniku. Vsako leto praznujemo doma tudi zaradi majhnih otrok, letos pa bo to tudi zaradi draginje. Skrbeti moramo za vsak dan posebej. Živimo skromno. Božične praznike in novo leto preživljamo skupaj že vsa leta. V letu 1992 si želimo predvsem miru, sebi in drugim pa obilo zdravja in vsaj nekoliko ugodnejše življenjske razmere«. - Jože Lenarčič, upokojenec iz Šmarce; živita z ženo, otroci so žc samostojni. »Božič smo vedno praznovali bolj v okviru družine ob razsvetljeni jelki, za novo leto pa bova šla z ženo na praznovanje v dvorano v Šmarci, če bo silvestrovanje organizirano, če ga pa ne bo, bo odločitev padla kasneje. »Za novo leto bomo doma. Mož bo verjetno v službi na Veliki planini, doma pa bomo tudi zaradi otrok. Za božič bomo šli k polnoč-nici. Ta praznik nam največ pomeni kot družinski praznik. V 1992 si najbolj želimo miru in zdravja. Želimo, da bi vsi imeli delo, da bi lahko vsaj skromno preživeli. Nismo zahtevni, želimo pa si primernega življenja brez strahu za jutrišnji dan«. — Gordan Ambrožič, star 56 let, zaposlen, stanujoč v Kamniku. Igor Pelikan »Silvcstroval bom verjetno kar doma. Se najbolje počutim v družinskem krogu. Božične praznike smo praznovali tudi žc prej, sedaj bodo le bolj svečani, ker je prost dan. Ob praznovanju zadnjih dni v letu smo pri nas dajali prednost novemu letu. Tako bo verjetno tudi letos. v letu 1992 bi želel, da bi se vsaj nekoliko izboljšalo gospodarsko stanje, da ljudi ne bi odpuščali in da bi vsaj skromno živeli. Osebno nisem prepričan v hitro izboljšanje, vsaj v bližnji prihodnosti ne. - Damjana Šuštar, samska, stara 27 let, frizerka v Domžalah. »Novo leto bomo preživeli doma v Kamniku. Prejšnja leta smo bili večkrat na domu staršev v Črni gori. Zaradi socialnih problemov si ne morem privoščiti skoraj ničesar, sam sem na čakanju, z denarjem, ki ga oba z ženo prejemava, se komaj prebijemo iz meseca v mesce. Slavimo tudi božič, toda skoraj vedno v domačem krogu ali skupaj s prijatelji. Ta skromna anketa kaže, da bodo vsi praznovali božič in novo leto, vsak po svoje, največ pa v domačem krogu. Gospodarsko stanje je temeljno vprašanje vseh anketirancev; med vsemi skozi odgovore in želje pronica skrb za življenje in strah pred vojno. Kljub temu pa tradicija praznovanja ostaja in s tem tudi upanje na boljši jutri, čeprav se že dalje časa vse bolj odmika in tone v sivino. STANE SIMŠIČ Jože Lenarčič Stanislav Časi Moste 80 H pri Komendi tel. 841-524 - čiščenje in urejanje poslovnih, proizvodnih in bivalnih prostorov - strojno čiščenje vseh vrst talnih, stenskih, stropnih in tekstilnih oblog - strojno čiščenje podov s premazi (marmor, finflex, vinas, parket) - kemično čiščenje notranjosti avtomobilov, sedežnih garnitur, lamelnih zaves, žaluzij idr. Želi vsem občanom in poslovnim partnerjem vesel BOŽIČ in zdravo ter uspešno NOVO LETO 1992. SE PRIPOROČAMO! Gordan Ambrožič »Novo leto bom preživel doma s svojo družino in vnuki. Skoraj vsako leto smo doma, drugje smo praznovali le dvakrat. Za božič bomo šli k polnočnici, dan pa bomo preživeli v družinskem krogu. Nadvse si želim, da bi bile gospodarske razmere leta 1992 ugodnejše, da bi si vsi lahko služili svoj kruh in da ne bi trepetali za življenje zaradi sedanjih nesmislov. Damjana Šuštar »Kje bomo preživela novo leto, se še nisem odločila. Rada bi šla na Veliko planino v Domžalski dom, kjer sem bila žc večkrat. Vedno grem z družbo. Nisem rada sama. Božične praznike skoraj vedno preživim doma s starši. Mislim, da bo tudi letos tako. Za leto 1992 imamo veliko želja. Največja želja velja miru. Želim, da bi bilo med ljudmi več prijateljstva. Zelo rada bi videla, da bi imeli vsi mladi zaposlitev in bi si lahko služili svoj kruh.« - Šačer Pepeljak, 25 let v Kamniku živi trinajst let s svojo družino, ženo (zaposlena) in dvema otrokoma. Prišii so iz Črne gore. Sam je trenutno brez dela na čakanju. KERN Markovo 2 pri Kamniku Lesene karnise po proizvodnih cenah. Od 20. decembra do 15. januarja posebna ugodnost. Oglasite se popoldne. Morda potrebujete pomoč pri vodenju poslovnih knjig? Oglasite se po telefonu 841-535. 1 ksčna trgovsko podjetje p.o. NOVO V KOČNI - spremenjen obratovalni čas trgovin Ker želimo še bolj približati našo ponudbo potrošnikom, smo se predvsem zaradi njih odločili za spremembo obratovalnega časa naših trgovin, ki jih bomo v letu 1992 odpirali: vse PREHRAMBENE TRGOVINE in KNJIGARNA ter UNIVERZAL vse NEŽIVILSKE TRGOVINE (tehnične, tekstilne in druge PE) POZIMI od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. POLETI od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. POZIMI od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. POLETI od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Ob sobotah in nedeljah bomo imeli še naprej odprte DEŽURNE TRGOVINE, ki bodo ob SOBOTAH obratovale od 7. do 19. ure POZIMI, in do 20. ure POLETI, ob nedeljah pa bodo odprte od 8. do 11. ure. Smatramo, da bomo na tak način uspešneje izpolnjevali želje kupcev, saj je potrošnikovo zadovoljstvo naše največje veselje. » Vsem voščimo mirne božične in novoletne praznike ter se priporočamo za obiske in nakupe v vseh naših trgovinah. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1992 VAM ŽELIJO: ZARJA SSS?5 Priporočamo naše storitve in proizvode: -- elektro inštalacije - vodovodne inštalacije - klimatizacijske inštalacije in naprave - elektronske signalnovarnostne naprave - kovinske konstrukcije - pleskarska in steklarska opravila - projektiranje in inženiring Samostojni obrtniki združeni v OBRTNO ZBORNICO KAMNIK J A TA - REJA DUPLICA RUDNIK KALCITA KAMNIK, p. o. KEMO^TIK - ') vf"./J-f^ Tovarna lepil in I k 1 -j -L^B^asr kemičnih izdelkov, p. o. J ' Molkova pot 10 61241 Kamnik HKRATI PRIPOROČA SVOJE IZDELKE: - lepila za široko potrošnjo, gradbeništvo in industrijo - brusne in polirne paste - čistila in avtokozmetiko - tekočo plastiko. nudi svoje kvalitetne storitve in proizvode - izvajanje vseh vrst visokih gradenj - gradnja hidrogradbenih objektov - gradnja prometnih objektov - proizvodnja in prodaja kamna, gramoza in peska - proizvodnja predizdelnih gradbenih elementov - projektiranje gradbenih objektov in inženiring - prodaja gradbenega materiala ljubljanska banka Ljubljanska banka d.d. podružnica Kamnik vam v svojih enotah v Kamniku — Titov trg, Tomšičeva in na Bakovniku — opravi vse bančne storitve zaupno in zanesljivo. STOL Nove podobe prostorov ALPREM Kamnik Usnjarska cesta 9 Nudimo vam: - fasadne elemente ' - predelne stene - trgovinsko opremo. Frotir brisače in kopalni plašči za nežen dotik vašega telesa, modne kravate in rute za vašo samozavest, da vas bodo opazili, ne da bi vedeli za to. KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK LPK LONČARSKO PODJETJE KOMENDA Mlaka A 61218 KOMENDA tel. 061/841-015 Nudimo vam: cvetlične lončke in korita uporabno kmečko keramiko keramične unikate. Mercator Živilska Industrija Kamnik d. o. o. TITAN ▲ Kamnik ® TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA, KAMNIK proizvaja: - fitinge - črne in pocinkane - ventile za enocevni sistem centralnega ogrevanja - električne stroje za prehrambeno industrijo (mesoreznice in kavne mline) - vlitke iz temper litine - navadne in cilindrične ključavnice - navadne in cilindrične obešanke - smučarske vezi Tyrollia in druge proizvode za široko potrošnjo. MemnA ZAVAROVALNICA TRIGLAV d. d. Območna enota Ljubljana PE DOMŽALE - KAMNIK priporoča osebna in premoženjska zavarovanja v naših predstavništvih in preko zastopnikov na terenu. PODJETJE MESO KAMNIK USNJARSKA 1 KONFEKCIJA, d. d. KAMNIK VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1992 VAM ŽELIJO; d. o. o., Križ 24, tel. 841-113 Predstavlja obseg poslovanja: - prezračevanje - odsesavanje - klimatizacija - centralno ogrevanje (vse vrste) - vodovodna inštalacija - grelna telesa - zastopstvo, projektiva in meritve pretočnih medijev. Poslovni vodja: VINKO PETEK TRGOVINA »LE J A« Kamnik, Tunjiška 1 Delovni čas: od 7.30 do 20. ure vsak dan, tudi v soboto, v nedeljo od 8. do 12. ure. PREPRIČAJTE SE O NAŠI UGODNI PONUDBI! TRGOVINA »MERY « Kidričeva 14, Kamnik GRESTE MORDA ZA PRAZNIKE V TOPLICE? PRIDITE K NAM PO KOPALKE! MtSA d. o. o. TRGOVINA Z AVTODELI & AVTOELEKTRIKA Šuštar Kamnik, Podgorska pot 2, tel.: 811-869 VSE NA ENEM MESTU! Delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 13. ure. TRGOVINA »KIM« KAMNIK Trg talcev 8 pripravlja za svoje kupce NOVOLETNO TOMBOLO Tombolski lističi so brezplačni. Prejmejo jih naši kupci. Tombola bo v soboto, 28. decembra, ob 15. uri na parkirnem prostoru pred trgovino »KIM«. BOGATE NAGRADE. Vabljeni k nakupu in tomboli! SREČNO '92! FINOMEHANIKA, LIVARNA, ORODJARNA SREČO IN SLAVKA KRMAVNAR Komenda, Sadarjeva 3 tel. 841-072 Izdeluje: - ključavnice in tečaje za elektro omarice, - ključavnice posebnih izvedb, - ključavnice za zaklepanje smuči, koles in dragocenih oblačil, - orodja za plastiko in liv pod pritiskom BAR IDEJA Kidričeva 35 Kamnik Dobrodošli tudi v naši MINI SLAŠČIČARNI! PLETENINE »ŠPENKO« Prešernova 14 c, Kamnik (ob avtobusni postaji) Otroške, moške in ženske pletenine. Odprto od 8.30 do 19. ure, v soboto od 8. do 13. ure. Frizerski salon »LIN I A« Bernarda Avsec, Kamnik, Japljeva 4 (za kavarno Veronika) CENJENE KAMNIČANKE! Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. Vabimo tudi mlada dekleta na modno oblikovanje pričeske. Delamo s kvalitetnimi, uvoženimi in najnovejšimi materiali po najnižjih cenah. Obiščite naš salon, radi bomo ustregli vsaki vaši želji! MOŠKO IN ŽENSKO FRIZERSTVO »ŽAGAR« Kamnik, Titov trg 17 OPTIKA »TINA« Kidričeva 26, Kamnik Tel. 831-136 Delovni čas: od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. V soboto zaprto. GOSTILNA »ZA TUNCO« Tunjice PRI NAS SPET: - jedi po naročilu - nedeljski menuji po ugodni ceni - odprta domača vina. Za zaključene družbe sprejemamo naročila. Odprto od 14. do 23. ure, v nedeljah in praznikih od 10. do 23. ure, ob sredah zaprto. Se priporočamo! ZLATARSTVO NAKIT, ZLATO, SREBRO Marjan Burnik Kidričeva 6, Kamnik Oblikovanje zlatega nakita, predelava in popravilo vašega nakita. Odkup zlata. Trgovina z barvami, laki, lepili, čistili in priborom Na Steletovi 25, v Kamniku, tel. in faks: 812-511 Praktična božična in novoletna darila (aranžirana) po zelo ugodnih cenah, dostopna za vsak žep. Odprto od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure. Material pripeljemo na dom brezplačno! TRGOVINA »ČIPKA« Šlandrova 24, Kamnik Velika izbira čipk, namiznih prtov, konfekcija za vse starosti, galanterija in vse za ročna dela. Odprto od 9. do 12. in od 14. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure. FRIZERSTVO BRANKA BRINOVEC • Kamnik, Kidričeva 24 Delovni čas: ponedeljek od 11. do 19. ure; torek, sreda, četrtek in petek od 6. do 19. ure, v soboto (po naročilu) od 6. do 10. ure. SE PRIPOROČAMO ZA OBISK! Sadje zelenjava »PRI ZELENEM LISTU « Kidričeva 24, Kamnik Azizi Refik GOSTILNA PLANINKA KAMNIK Titov trg 4, tel. 831-451 V prijetnem ambientu organiziramo ohceti in druga družabna srečanja. Z veseljem pa postrežemo tudi vsakega individualnega gosta. Obiščite nas in prepričali se boste! MOŠKO FRIZERSTVO ŠTRUKELJ ANTONIJA Kidričeva 19, Kamnik Delovni čas: od 8. do 18. ure, v soboto pd 8. do 12. ure. Se priporočamo! Vesele božične praznike in srečno 1992 Vam želi ZLATARSTVO ŠTERN Kidričeva 20, Kamnik Pomlad na vrl ho fv oj prišla in čakala, da prideš ti. jokala ho. ker tebe ni! ZAHVALA Ob prerani smrti naše drage sestre in tete FRANCKE DERNIČ z Novega trga se zahvaljujemo vsem. ki ste jo imeli radi. jo cenili in jo v času njene bolezni bodrili do zadnjega. Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem za izraze sožalja, za pomoč, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Marijanu Fabijanu, dr. Krtovi in medicinski sestri Anici za skrbno in nesebično pomoč. Prav tako sc zahvaljujemo predstavniku Društva upokojencev za spremstvo in poslovilni govor, pevcem .Solidarnosti za prelepo zapete žalostinke in gospodu župniku za vse opravljene obrede. ' Vsi njeni sorodniki Kamnik, december 1991 ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža. očeta, starega očeta, brata in strica KONRADA ŠTURMA iz Cezlaka pri Oplotnici zadnje bivališče Cankarjeva 8, Kamnik se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, osebju ZD Kamnik, godbi za zaigrane žalostinke, sodelavcem iz Doma upokojencev Kamnik, g. župniku za pogrebni obred in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Kamnik. Vojnik, Nemčija, december 1991 ZAHVALA Ob prerani smrti dragega moža. očeta, sina in brata ANDREJA HROVATA Cimbasovega Andreja mehanika - avtoprevoznika iz Stahovice sc iskreno zahvaljujemo za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje v počastitev njegovega spomina in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni patronažni sestri Miji in dr. Krtovi, prav tako tudi Mari. Jožetu. Francetu in prijatelju Ivanu ter Rezki. Ivanki. Barbari. Greti in Franciju Jelinčiču za nesebično pomoč. Hvala vsem njegovim nekdanjim sodelavcem. Šoferjem, avtomehanikom. delavcem Univerzala. gasilcem GD Kamniška Bistrica. ZŠAM Kamnik in vsem za spremstvo na poslednji poti in za darovane svete maše. Iskrena hvala velja tudi pevcem, govorniku g. Kajhi in gospodu župniku Tonetu za pogrebni obred. Vsem in vsakomur posebej še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: žena Beti. sin Peter, mama Marija, brata France in Stane, sestra Ani in drugo sorodstvo Županje Njive, Bistričica, Zg. Stranje. Godič. Prescrje, Domžale. _Ljubljana, november 199I_ ZAHVALA V 72. letu nas je nepričakovano zapustila naša draga MARIJA GRIL iz Kamnika, Kovinarska 9/a Ob tem težkem trenutku se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno so-žalje. darovano cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljeni obred in g. Modicu za poT slovilne besede. Vsi njeni Kamnik, november 1991 Pizzerija A.&S. Kamnik, Medvedova 22 (nekdaj gostilna GROG) Obiščite nas vsak dan, razen torka, od 10. do 22. ure. Po ugodnih cenah vas bomo postregli s pestro izbiro PIZZ, kmečko pojedino, domačimi krvavicami, pečenicami, kislim zeljem, ajdovimi žganci, orehovimi in sirovimi štruklji ter kruhom iz domače krušne peči. Postregli vam bomo tudi z dnevno svežimi slaščicami (gibanica, kremne rezine itd.). Vljudno vabljeni! Cenjenim gostom in drugim občanom želimo vesele božične praznike in SREČNO '92! OBIŠČITE BOŽIČNI IN NOVOLETNI SEJEM V »VELE« — NAPREDEK BLAGOVNICI DOMŽALE V decembru odprte trgovine tudi ob sobotah do 19. ure. Vesele praznike in srečno 92! Obveščamo vse kmetovalce in ostale lastnike gozdov, da Kmetijska zadruga Emona Domžale odkupuje vse vrste lesa po ugodnih cenah in dobrih plačilnih pogojih. Informacije po telefonu: 711-179 ali na Kmetijski zadrugi Domžale zadružna enota Kamnik, telefon 831-147 ali zadružna enota Komenda, telefon 841-003. JATA, FARMA DUPLICA Prodaja kokošjega gnoja v vrečah Prodaja živih kokoši, primernih za nadaljnjo rejo ali za zakol do 29. decembra vsak dan od 9. do 16. ure, v soboto od 9. do 12. ure. Priporočamo res ugoden nakup! CVETLIČARNA KOROŠEC Komenda, Glavarjeva 75 Bogata izbira božičnih, namiznih in nagrobnih aranžmajev, šopkov, lončnic in dodatkov. Aranžiranje daril. Odprto od 8. do 12. in od 16. do 19. ure, v soboto od 8. do 17. ure. ZAHVALA Kdor ima ljubezen v svojem sreu. ima vedno nekaj, kar lahko da. Ob nenadni in mnogo prezgodnji izgubi naše najdražje mamice, stare mame in tašče ANTONIJE REMS rojene GRČAR, 1930 Bendove Tončke iz Podboršta pri Komendi se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem, sorodnikom, sovaš-čanom. našim sodelavcem, znancem in vsem drugim, ki ste nam v težkih in bolečih urah slovesa stali ob strani, nam izrekli sožalje, ji poklonili dragoceno cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Hvala tudi pevcem za ganljivo zapete pesmi, gospodu dekanu za tolažilne besede in lepo opravljen pogrebni obred ter društvu upokojencev za zadnje slovo, Za njo žalujemo otroci: Jožica Globočnik. Miro. Stane in Milan Rems ter Ivanka Koželj z družinami Podboršt pri Komendi. Šenčur. Lahovče. december 1991 NOVA TRGOVINA Z OBUTVIJO »COKLA« Kamnik, Titov trg 22 (v nekdanjem lokalu Zmage) PESTRA IZBIRA, UGODNE CENE: - čevlji, - škornji, - športna obutev, - cokle, copati, - bunde, - konfekcija in še marsikaj. Odprto od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure. Pridite, ob naši ponudbi boste prijetno presenečeni! Pridružujemo se iskrenim željam za božične praznike in novo leto. AVTO SOLA AURORA Komenda, Glavarjeva 80 Vsem voznikom želi v letu 1992 srečno vožnjo. V letu 1992 bomo pričenjali s tečaji cestno prometnih predpisov (CPP) vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 19. uri v osnovni šoli Komenda. Tudi letos SILVESTROVANJE v športni dvorani v Kamniku Ansambel BRATOV POLJANŠEK pripravlja SILVESTROVANJE na enak način kot lani. Gostje naj prinesejo s seboj hrano in dobro voljo. Vstopnice po 300 SLT so na voljo v trgovini Gašper v Srednji vasi in bifeju Emona na Trgu talcev v Kamniku. Informacije na tel.: 812-370, 847-101. Lepo božično praznovanje in veliko sreče v letu 1992! trival Kamnik, Žebljarska 5 NOVO NOVO NOVO ZELENI PROGRAM: - tunelski rastlinjaki (profesionalni, hišni) - strebrički za električnega pastirja in ograde - stebrički za plezalke (paradižnik, grah) - podaljševalne palice (za obiranje sadežev) ELEKTROIZOLACIJSKI MATERIAL: - elektroizolacijske cevi (bougier) - impregniran papir in tkanine - elektroizolacijske cevi in profili iz silikonskega kavčuka, - elektroizolacijske kompozitne cevi in profili KONSTRUKCIJSKI KOMPOZITI: - cevi in profili, izdelani po tehnologiji izvlečenja (pultru-sion) in navijanja (filament vvindig) ANTENE: - profesionalne antene (za vojaške namene) - civilni program za plovne objekte, radioamaterje in druge vrste telekomunikacij - stebri in antenski pribor GUMBI: modni gumbi in dodatki - zaponke Vesel božič in srečno novo leto /Cc one no m £oj> zaštonj> / talkini blagovnlcTl^I^ Po desetih nakupih kateregakoli blaga Kamnik in ne glede na vrednost ima ia v Metalkini blagovnici ^^"""""Tz-T \ 1I1\ I A kupec posebno ugodnost: 'tr^ ^'\\J i* * " pri enajstem zaporednem nakupu se kupcu odšteje povprečna vrednost predhodnih desetih nakupov. Možnost nakupov velja pri gotovinskih plačilih do konca leta 1991. Vključite se v akcijo! MERCATOR DUPLICA VSEM CENJENIM KUPCEM VESELO BOŽIČNO PRAZNOVANJE IN SREČNO TER USPEŠNO NOVO LETO 1992 ŽELI KOLEKTIV MERCATORJA NA DUPLICI OB PRAZNIČNIH NAKUPIH VAM ŠE POSEBEJ TOPLO PRIPOROČAMO OBISK NAŠE PRODAJALNE PRIČAKUJEMO VAS VSAK DAN OD 8. DO 19. URE, OB SOBOTAH (DO KONCA LETA) PA OD 7. DO 19. URE. Obiščite nas, ne bo vam žal! ENOSTAVNO VARNO PRAKTIČNO interesenti I vse informacije nudi razvojni zavod domžale tel.(061)713-783 TRGOVINA »KARMEN« ŠPITALIČ Izredno ugodne cene pod geslom: »ZA MANJ DENARJA, VEČJI NAKUP« Nudimo vaJI NAKUP« Nudimo vam: - olje zvezda PVC 1/1 74,80 - olje uvoz (palmino) 3/1 59,90 za liter - sadni sirupi 1/1 od 66,10 do 70,00 - riž 49,20/kg - sladkor 50/1 38,00/kg - moka tip 500 50/1 19,90/kg - moka tip 850 50/1 16,90/kg - kava cela 200 g 73,00/kom - buteljčna vina 0,75 I od 69,70 do 79,30 - nizko gazirana voda miral, 1,5 I 18,70 - namizno belo vino 1/1 34,90 - pralni prašek persil 3/1 151,70/kg - pralni prašek oskar 3/1 132,60/kg Prijazno vas bomo postregli vsak dan od 8. do 16. ure, v soboto od 8. do 12. ure, v nedeljo od 9. do 12. ure. NAŠIM KUPCEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VELIKO SREČE V LETU 1992. Čistilni servis Milan Deisinger Kamnik, Kidričeva 35/a te. 814-520 - dnevno čiščenje poslovnih prostorov, - strojno čiščenje vseh vrst talnih obog, sedežnih garnitur, avtomobilskih sedežev in vseh vrst trdih podov s premazi, - čiščenje vseh vrst stekla, - čiščenje lamelnih zaves. SE PRIPOROČAM! Vsem Kamničanom želim lepe božične praznike, in veliko sreče v letu, ki prihaja. ELEKTRONSKA ZAŠČITA AVTOMOBILOV PROTI RJAVENJU NEOX®S varuje karoserije in podvozje uspešneje od klasične zaščite ter s tem podaljšuje življenjsko dobo vašega avtomobila. Montaža tudi pri vas doma. Garancija 3 leta. Telefon (061) 344-151, popoldne. OGLAŠUJTE V KAMNIŠKEM OBČANU MO-GY d. o. o. tel. 727-818 kjer je zdravje najceneje FOTO Prešernova 1, (za Maleševo galerijo — pri Mavrinu) Kamnik, tel. 832-180 - fotografije za dokumente - takoj, - razvijanje filmov in izdelava fotografij iz vseh vrst filmov. - fotokopiranje. Delovni čas: od 8. do 13. in od 14. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure. Vsem občanom vesel BOŽIČ in SREČNO 1992. Če primerjaš j vidiš razliko! (»kamniški kupec«, 1991) SREČNO IN MIRNO 1992 VAM ŽELI nafutp PRAZNIČNI I)IX IMIU R V Ml 'TALKI Komunalno podjetje Kamnik obvešča da bo za praznike odvoz smeti in odpadkov potekal po naslednjem razporedu: BOŽIČNI PRAZNIKI: - gospodinjstvom, zajetim v odvoz smeti v sredo, 25. 12. 1991, bomo smeti odvažali v četrtek, 26. 12. 1991, - gospodinjstvom, zajetim v odvoz na četrtek, 26. 12. 1991, bomo smeti odvažali v petek, 27. 12. 1991, - za vse, ki so zajeti v odvoz na petek, 27. 12. 1991, ostane odvoz nespremenjen - torej na isti dan, 27. 12. 1991. NOVOLETNI PRAZNIKI: - gospodinjstvom, ki so zajeta v odvoz smeti v sredo, 1. 1. 1992, bomo smeti odvažali v četrtek, 2. 1. 1992, - gospodinjstvom, ki so zajeta v odvoz smeti v četrtek, 2. 1. 1992, bomo smeti odvažali v petek, 3. 1. 1992, - za vse, zajete v odvoz na petek, 3. 1. 1992, ostane le-ta nespremenjen. Blagovnica Kamnik Kidričeva 35/a - pestra ponudba aranžiranih daril - bogat izbor okraskov za božično-no-voletno jelko - izredna ponudba gospodinjskih pripomočkov in porcelana - darilo Metalke: pri nakupu nad 3.000,00 SLT bon za 100,00 SLT. Pri drugih nakupih v blagovnici Kamnik diskontna prodaja in več artikov s popustom pri gotovinskem plačilu (od 5% do 10%). Cenjenim kupcem želimo vesele božične praznike in srečno 1992! * limrina ta (iwtl i posetntm/ mena Mestni vodnjak Vzela ga je megla Lepo pripravljeni pogrinjki so vzbujali veliko pozornosti. IDEJA SE PREDSTAVLJA Z NOVOSTMI V svetovalno prodajnem studiu IDEJA na Kidričevi uliei v Kamniku je Idcjina prodajna ekipa 2. decembra predstavila svoj program za gostinec. Sodelovali so Se dijaki Gostinske šole iz Ljubljane. Pri organizaciji gostinskega dela predstavitve je s strokovnimi in praktičnimi nasveti sodeloval Milan Kastclic. vodja Bara Ideja. Za to, prvo. ldejino predstavitev je bilo precej zanimanja, saj so gostje — gostinci prišli tudi iz Maribora. Vsi prikazani Idejnu izdelki so naprodaj v njihovem svetovalno prodajnem studiu, ki gosticem tudi svetuje, katera od tkanin bi najbolje ustrezala njihovim prostorom. Vse izdelke izgo-tovijo po merah. Kvalitetni, lepo oblikovani materiali so porok za zadovoljstvo! VERA MEJAČ Za osvetlitev primera »kamniški mestni vodnjak« se povrnimo za nekaj mesecev nazaj. V neposredni bližini Korobačevc hiše so delavci Arborctuma iz Volčjega potoka, po naročilu Komunalnega podjetja iz Kamnika, požagali dviji kostanj in obžagali lipo. Akcijo naj bi financiral podjetni lastnik Korobačeve hiše Klavdij Kodcrman. da bi pridobil novi. parkirni prostor. Stoletno drevo je padlo, ostal pa je. v zemljo vkopan, »nadležni« mestni vodnjak. Pa ni zdržal dolgo, le do prve vojne v državi v Sloveniji, ko so ga neznanci neke temne noči izkopali, naložili na tovornjak in odpeljali neznano kam. Občanka, ki je opazovala nenavadno tatvino, je o nočnem dogodku povedala predstavnikom KS Center, ki so preko Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine iz Kranja podali pisno prijavo na kamniško policijo. Akcija je stekla v sredini septembra, vendar je bila zaradi pomanjkljivih dokazov močno otežena. Policisti na začetku niso imeli drugih informacij o. neznanem predmetu kot ročno narisano skico, drugi podatki pa so bili zaradi vkopanosti vodnjaka v zemljo in slabe opaznosti skoraj nez- nani. Pa vendarle se je primer začel razpletati, ko so policisti med preverjanjem izvora vodnjakov v Kamniku in okolici prišli do podatka, da podoben vodnjak stoji pred gostilno Sporn v Radomljah. Pri strokovnem ogledu je sodeloval tudi etnolog Aleš Hafner in prepoznal vodnjak. Policija ga je zasegla 4. decembra in ga še istega dne predala prijavitelju, ki se je obvezal, da ga bo odpeljal nazaj na njegov prostor, kjer ga bodo ustrezno restavrirali. Zaenkrat pa je vse ostalo le pri besedah, saj je vodnjak 16. decembra še vedno pri znanem Radomcljčanu. Čeprav trenutne vremenske razmere ne dovoljujejo postavitve vodnjaka na njegov prostor, bi se le lahko našel kdo. ki bi ga pripeljal nazaj v Kamnik. Če bo namreč vso zimo stal v Radomljah in čakal na toplejše dni, se lahko zgodi, da bi si ga sposodil še kdo. Škoda pa je. da nas je vodnjak vznemirjal le, ko ga ni bilo. Ko pa je neurejen leta sameval ob križišču Ek-slerjeve in Kranjske ceste in ko danes vemo, da stoji na trdni betonski plošči v Radomljah, pa nam ga je bolj malo mar. MATIC ROMŠAK KRANJSKI LIKOVNIKI V MAJOLKI V prodajni galeriji Majolka v Maistrovi ulici v Kamniku so odprli nov razstavni prostor, kjer naj bi se ob 191-letnici rojstva Franceta Prešerna kot prvi predstavili štirje slikarji iz Kranja. Ob odprtju 3. decembra 1991 so v kulturnem programu nastopili z glasbenimi interpretacijami Tone Avsec. Jan Vasle in Janez Majcenovič ter recitatorji Barbara in Branka Božič. Boštjan Napotnik ob mentorstvu prof. Tine Romšakove. Slikarje je predstavil kustos Kranjskega muzeja Damir Globočnik. Razstavlja četverica znanih kranjskih slikarjev srednje generacije, ki sc vsi bolj ali manj nagibajo k tendencam abtraktnega slikarstva. Najstarejši med njimi, akademski slikar HENRIK MARCHEL. je v svojih platnih popolnoma spoznaven in tudi najbolj »abstrakten«. Temnejša slikovna polja izpolnjuje z njemu značilnimi svetlimi poševnimi lisami, ki so bolj igra naključij, čeprav kaže na prvi pogled;, da gre za videz urejenosti in strogega koncepta. Glavno izrazno sredstvo akademskega slikarja ZMAGA PUHARJA je tudi v slikarstvu še vedno stroga linija, črta. Njegove tri bolj ali manj abstraktne kompozicije so reševane izrazito linearno, asociirajo na nekakšna kozmična gibanja, ne brez sledov modernističnega futurizma in kubizma. Tudi dva, lahko bi ju imenovali, konstruktivistična porteta sla v znanem Puharjcvem črnem slikarstvu in v izrazito topli barvni lestvici. Tudi slikarstvo NEJCA SLAPARJA se navezuje na nekatere izkušnje geometerijske abstrakcije, ki jih dopolnjuje s postmodernističnimi, včasih nekoliko šokantnimi efekti. Akademski slikar VINKO TUŠEK je predstavil tri slike s svojimi značilnimi abstraktnimi organskimi tvorbami, ki so lahko tudi spomin na mikrokozmos našega vidnega sveta. Razstava bo odprta do 20. decembra 1991, vsak dan od 9. do 19. ure, v soboto 9. do 12. ure. DUŠAN LIPOVEC Mestni vodnjak v funkciji cvetličnega korita! Domače igračke in Pekarna Feliks Tudi Kamnik ima svojo založbo. Imenuje se Harlekin in je predvsem založba za najmlajše bralce. Spoznali Ptica Ptica najlepši na svetu živi, če všeč ji ni mesto, na dežela leti. Če se ji poje, le kljunček odpre in pesmi prelepe že se glase. Tud'roka človeka ni strune nardila, da take glasove iz nje bi dobila. Ne poje za d'narce, se ne napihuje, pa vendar jo človek premalo spoštuje. Le človek, ki petje od ptice spoštuje, ji v prliki vsaki hrano nasuje. Se ptica nazoblje, na vcjčo zleti, spet pesem zapoje za dobre ljudi. Kati Turk smo jo lahko lani ob izidu njihove prve knjige Zmajček Bim. ki jo je napisala Mateja Reba. Pred poletjem je izšel Kratkočasnik. zbirka 300 družabnih iger, zdaj pa sta na knjižnih policah spet dve novosti, namenjeni predvsem najmlajšim. Prva je izšla pred približno dvema tednoma in že sam naslov - Domače igračke — pove precej o vsebini. Urednica Špela Majer je v njej izbrala več kot sto idej za izdelavo domačih igračk, ki jih bodo otroci sami ali s pomočjo odraslih lahko kaj hitro naredili iz preprostih in cenenih materialov. Papir, lepilo, škarje, barvice, prazne škatle, papirnate vrečke, gozdni sadeži.. .. pa nekaj dobre volje in s pomočjo knjige bo lahko nastalo marsikaj. Hišice, lutke, drevesa, letala, mo-žički kopitljački in še in še. Knjiga je nekaj večja od zvezka, ima 92 strani in trde platnice, tako da prenese marsikaj. Vsaka igračka je opremljena z izredno natančnimi ilustracijami akademske slikarke Marije Prclog. Kako so nastale zvezde in mesec? Odgovor na to vprašanje ponuja nova pravljica Pekarna Feliks. Napisala jo je Mateja Reba, pripoveduje pa o peku Feliksu, ki je vse noči delal in zato seveda ni vedel, da je nočno nebo povsem črno. Neke noči pa mu je zmanjkalo moke za peko in da bi si pregnal žalostne misli, si je prižgal pipo in sedel pred hišo. Šele tedaj je ugotovil, kako temno je nočno nebo in sklenil je, da mora nekaj ukreniti... Kaj je ukrenil pek. o tem lahko vsak prebere v knjigi Pekarna Feliks. To je hkrati tudi začetek nove zbirke, imenovane kar Feliks, v kateri naj bi tudi v prihodnje izhajale drobne, ljubke povestice. Knjiga je bolj knjižica, saj meri le 12 krat 16 centimetrov, ima kar 14 barvnih in H črno-belih ilustracij, ki so delo slikarke Manjc Prclog. tako kot Domače igrače pa ima tudi Pekarna Feliks trde platnice. In kar je še posebej pomembno - natiskana jc / velikimi tiskanimi črkami. k,ir jc še posebej primerno za otroke, ki se šele učijo brati - ali pa za babice, ki so pozabile očala, pa bi vnukom vseeno rade kaj prebrale za lahko noč... .R. B. Kisle kumarice Kam s severno obvoznico Cankarjeva cesta nc more biti namenjena težkemu lovorncmu pro metu kot severna obvoznica, pravijo krajani Mekinj. Gradnja obvoznici ob Kamiški Bistrici je neprimerna, menijo scstavljalci strokovnih smer nic za prenovo mestnega jedra. Varianta če/ športni park in stadion m pride v poste v. Kaj sedaj? Nazadnje bo občinskim možem kot Zadnji možnost ostal le nadvoz. Prebivalci Cankarjeve se bojijo, da bo ostala kar sedanja varianta samo s še večjim prometom. Debela knjiga - debeli denarci Delegati skupščine so za razpravo na seji dobili v roke povzete razvojnega programa za Tuhinjsko dolino na sedemnajstih straneh. Čla izvršnega sveta Hočevar je dejal, da ima sam v rokah o tem program debelo knjigo. Seveda mora biti debela, saj bodo izdelovalci zato dobi tudi debele denarce, je bilo slišati iz delegatskih klopi. Predstavnica NOVNE PA nič ... Težave s sedežem? Čeprav nekam obotavljajoče, se vendar začenjajo razprave o novi občinah, ob tem pa tudi o regijah, okrajih ali kakorkoli se bodo ž imenovale združbe več občin. ■» Že zdaj je skoraj (vsem) jasno, da za Kamnik taka regija, v kateri t bili Kočevje in Ribnica pa Vrhnika in Logatec, ne pride v poštev. To b bil ponovno neki administrativni, neživljenjski obroč okrog Ljubljane brez Ljubljane. Sedaj je še največ govora o možnostih za povezavo občin Kamnik Domžale in Litija v severno obljubljansko regijo. Seveda pa bo verjetno kljub zatrjevanju nekaterih sosedov, da ni pomembno, kje bo sedež, ti najtrši oreh pri vsej zadevi. Eni še niso pozabili, kje je bil sede nekdanjega okraja, drugi pa bi radi tudi s sedežem utrdili podob« mladega mesta. Najmanj težav bi bilo. če bi po vzoru evropske skupnosti predsedujoč' nosili^ sedež s seboj iz občine v občino. Ne gre pozabiti, da bodi s sedežem tudi stroški. Iznajdljivi trgovci Kaže, da bodo morali ob naglo rastočih cenah mesa kmalu nabavil lekarniške tehtnice, če bodo hoteli še kaj prodati. Še posebej, kci cenejših vrst mesa ni več na kljukah. Bolj iznajdljivi so nekateri trgovci, ki so začeli zavijati po pet žcmel skupaj, da ne bi po naključju kak šolarček kupil samo ene ali celo po zemlje... PUH čaka — ali bodo tudi skale in debla Gozdarska inšpekcija meni. daje julijski orkanski veter dobil takšni moč zaradi predliodnega goloseka na vrhu Starega gradu. Ker obstal nevarnost proženja kamenja in podrtih dreves na cesto, so iz\ršni svet inšpektorat in GG začeli akcijo za sanacijo posledic. K izdelavi sanacij skega načrta so pritegnili tudi Podjetje za urejanje hudournikov (PUH| To najdbi po naročilu izvršnega sveta prevzelo celotno izvedbo sanacije V odgovoru na delegatsko vprašanje Marije Reba. PUH odgovarja da je prevzel samo obveznost, da izvede ogled geomehanika. Zarad nejasnosti, kdo bo investitor, občina ali republiška uprava za ceste, r bilo sklenjeno glede tega (kdo bo izvajalec ali kdo ho investitor?) PUI pravi, da čaka na naročilo investitorja, ki ga še ni. Vprašanje, če bodo čakale tudi skale in debla na strmem pobočji Starega gradu nad zelo prometno obvoznico? NAGRADNA IGRICA V naslednjih prazničnih dneh nas čaka obilo svečanil trenutkov; Božič s polnočnico, dedek Mraz, ki bo razve selil predvsem naše najmlajše, pa postavitev jaslic ii okrašene smrečice in darila pod njimi, prav ob konci starega leta pa še Silvestrovo, kjer bomo drug drugemt zaželeli tisoč sreč. Ker želimo, da bi trenutek vašegi božičnega in novoletnega vzdušja zaživel tudi v Kamni škem občanu, vas vabimo, da nam pošljete čimve fotografij, ki ste in jih boste še posneli zadnje dn decembra. Komisija bo fotografije pregledala, naj boljše pa objavila v časopisu in njihove avtorje nagra dila s knjižnimi nagradami. Če nas boste z odzivon presenetili, obljubljamo, da to nikakor ne bo zadnji nagradna igrica. M. R Slovenski oktet bo gostoval v Mekinjah Mekinjčanom. pa tudi vsem kamniškim ljubiteljem ubrane;; petja, se konec decembra obeta imeniten kulturni dogodek. V nedeljo, 22. decembra, bo ob 19. uri v prostorih Dom v Mekinjah gostoval Slovenski oktet s slovenskimi narodnimi i božičnimi pesmimi. Koncert so v organizaciji odbora za kultur KS Mekinje omogočila tudi mekinjska podjetja Kalcit. Zarj; Komunalno podjetje in Ultra trade. Vstopnice po 200 tolarje lahko kupite na Zvezi kulturnih organizacij Kamnik v Japljevi; v trgovini Gianni na Titovem trgu ter v mekinjskih trgovina Repnik in Malina. Za zamudnike bodo naprodaj tudi uro pre koncertom v mekinjskem Domu. M. I KAMNIŠKI OBČAN - Ustanovitelj Skupščina občine Kamni izdajatelj Prelest, d.o.o. Ljubljana, Titova 37. direktor To Štrus. Predsednica časopisnega sveta Breda Podbrežnik-Vukm Uredniški odbor Dušan Lipovec. Vera Mejač. Bojan Polla Matic Romšak, Stane Simšič, Ivana Skamcn, Franc Svetelj Janez Votck. Glavni in odgovorni urednik Matic Romšak. Str kovna sodelavka Vera Mejač. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno in ga prejemajo v gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik. Titov t 1. tel. 831-331 in n.c. 831-511. 831-504. 831-266 in 831-62 interna 29. Žiro račun: Prelest. d.o.o., 50102-601-3114. Roko| sov in in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO - Tisk časopisi in revij. Ljubljana. Titova 35.