Štev. 19.	V Ljubljani, dne 13. maja 1015.	Leto XXVIII.
Tisza o ovaduhih.
i'grški ministrski predsednik grof Ti i je pred nekaj dnevi v državni zli uici izpregovoril nekaj krepkih, pa p a hnili besedi proti grdemu tožarje-ii.ju in neštetim ovadbam brez podpisa, ki je razpaslo v vojnem času. Povedni je, da te vrste domoljubje, ki ga ka-žrjo taki ovaduhi in tožbarji, ni nič vredno, in da je ta reč sploh nečedna in -ramotna. Po ti poti se nc skrbi za hki.-or domovine. Seveda! na domovino lakih ovaduhov pač nihče nc misli, in i samo na svojo osebno strast, na sta i o sovraštvo, ki ga ima do kake ose-1»'. Ii pa na strankarske ali narodne za,-, izenosti, ki upa, da bi se ob tem času moglo znesti nad nasprotniki in jim kaj škodovati. Veliko takih slučajev je hilo na Ogrskem, kjer je preiskava čisto jasno dognala, da je kdo ovadil dru-zega samo zato, ker je imel zavoljo kaki' izgubljene pravde, ali kakega Iru-7-<"r ! podobnega vzroka, mržnjo nanj,
je popolnoma nedolžne besede zavil. preobrnil in jim dal drug pomen, ki se jo lahko iz njega dobilo kaznjivo
dejanje.
Drugod so prenapeti Madjari vsakega Slovaka, Rusina ali Romuna, ki se ni sramoval svojega roda, in ki seje Se drznil govoriti v svojem jeziku, naznanili kot državnega sovražnika in kol prijatelja Srbov ali Rusov, kakor bi bil vsak kdor ni Madjar, že za državo nevaren človek.
V prvih mesecih vojne dobe je bilo vse polno rusinskih .slovaških in sploh nemadjarskih veljakov, zlasti duhovnikov zaprtih. Tam je pač tako kakor drugod po svetu: za revno, zapuščeno ljudstvo, na katerega strani stati ne nosi nobenega dobička, marveč pred Bos podu j očimi drugorodci celo sra-
moto in zaničevanje, se potegne domala edino le njegov duhovnik. Uboze-ga, zatiranega Irca je branil proti Angležu samo njegov župnik in kaplan, za katoliškega Hrvata se je pod Turkom v Rosni in Hercegovini boril edini »ujak« frančiškan, s Poljakom proti Prusu drži samo njegovo duhovs'.vo. Zato ni čuda, če se zatiralcev mržuja obrača v prvi vrsti proti duhovnikom v lakih razmerah, in kadar se jim zdi, da je prišla priložnost, da bi se jih bilo mogoče znebiti, jo brž temeljito porabijo. K narodnemu sovraštvu se jiri-družuje pri brezvercih še versko. Ti duhovnika sploh sovražijo. Kakor njihov duševni oče Vol ter bi radi videli, da bi zadnji kralj visel obešen za čreva zadnjega duhovnika.
Ne more se reči, da bi bil Tisza posebno pravičen drugim ogrskim narodom; tudi katoličanom ne; saj je kalvinske vere in obenem trd Madjar, ki bi madjarsko ref rad povzdignil čim najvišje. Toda ta mož jc toliko pameten, da je spoznal, da državi ne more koristiti slepo strastno ovaduštvo in ž njim zvezano zapiranje poštenih ljudi na tožbe vsakovrstnih, večkrat zelo malo vrednih ljudi. Zato se je svoj čas potegnil za uboge žrtve. Poskrbel je, da se jc zapiranje ustavilo, tla so se preiskave hitro zvršile in bil je toliko moža, da je proti vojaški in politični gosposki branil po nedolžnem zaprle. Pisal je rusinskim škofom lepo pismo, v katerem obžaluje, da so se nekateri uradniki prenaglili, in jim javno izkazuje izpričevalo domoljubja.
Tudi v dolenji Avstriji, kjer se je prav zadnji čas začela grda gonja proti katoliškim duhovnikom in redovnikom, češ, da so izdajavci, se je gosposka potegnila zanje. Več duhovnikov so zaprli, loda prav kmalu so jih izpustili, obenem so pa začeli zasledovati l
i tiste, kateri so jih ovadili in vsem takim zažugali s strogimi kaznimi. Tale okraini glavar jc res pošten in pravičen mož. Lažnivi ovaduh je državi nevaren in treba mu je s silo streti njegovo predrznost in ga dati pod ključ, da se v luknji predrami in zave, kako grd je obrekljiv, sovražen jezik.
Ob takem času se vsaka beseda pač ne more položiti na zlato tehtnico. V razburjenju, žalosti, obupnosli marsikdo kaj zine, kar ne izvira iz njegovega prepričanja, česar bi ne rekel, ko bi bil mirne duše, in bi mogel premisliti, kaj reče. Ovaduh ,ki povsod nastavlja ušesa, kje bi kaj ujel, da bi mogel koga spraviti v nesrečo, je grd in krivičen človek, tembolj ker ga njegova umazana strast sama vocli do tega, da prikriva in zavija, ali da se tudi na celem izmisli.
Res je sicer, da sodišče, ki more zasledovati pravico, pride resnici do dna in reši po nedolžnem osumljenega človeka kazni, toda kdo mu odstrani sramoto, ki jo je prestal, škodo, ki jo je imel, dušno "in telesno trpljenje, ki ga je morilo, ko je po nedolžnem bil v preiskavi in morda dlje časa celo zaprt.
Ovaduh ni domoljub, tako je rekel Tisza, in s tem jc svoji domovini mnogo koristil. Škodoželjnost, zavist, sovraštvo, strankarska, politična, proti verska mržnja, ki iz njih izvira ovaduštvo, niso lastnosti poštenih značajev. Domovina pa ima korist samo od poštenih/ plemenitih ljudi.
Avstro-Ggrska. Dne 7. maja sc jc vršil na Dunaju ministrski svet, katerega so se udeležili vsi ministri. —• Isti
I'
lan je sprejel cesar vojnega ministra irobatina v daljši avflijenci. — \ ogrskem državnem zboru je govoru posla-uv Baraban in trdil, da Avstrija m na število vojakov kakor tudi na ..i išfiu izpolnila primerno svojo dolž-io- i llonvedni minister Hazai ga je krepko zavrnil. — Minister za Hrvaško grof Božidar Pejačevic. ki je. kakor e r.iiano. interniran na Francoskem, e brzojavno naznanil svojemu sinu davku v Budimpešti in prav tako tudi irugemu £lhu Elemerju v Rimu, da ?o u-a odpravili v veliko bolnišnico v .Irliar.s. kjer ga bodo operirali na !«"čivkati. To vest so sporočili tUdI mini-mu predsedniku grofu Tiszi.
Vatikan. Predsednik katol. zborniške stranke dr. Nolens na Nizozemskem jo po naročilu nizozemske vlade odpotoval v Rim, kjer ga je že sprejel >a;\ž v avdiienci. Obiskal je tudi nizozemskega kardinala Rossuma in kardinala državnega tajnika Gasparrija. Njegovo potovanje je v zvezi s stremljenji sv. očeta za mir in za ustanovitev iiiniomatičnega zastopstva pri apostolski stolici.
ft9inčija. Nemški cesar se ie vrnil dne t>. t. m v Berolin, kjer so ga sprejeli v. velikanskim navdušenjem.
Italija. 1: listov posnemamo sledečo vesti: 1. Dne 5. t. m. so obhajali v Kv. tu pri Genovi slavnost odkritja -p ' nika Garihaldiju. Ta dan je iikui-■enč poteklo ."5 let odkar se je Garibal-li vkrcal v Kvartu s 1250 možmi in se nI; • :! na Sicilijo pomagat vstašem. Mislil.i je, da se l>o te siavnosti uie-ležil tudi k' li. kar se pa ni zgodilo. SI ivnostni govor je imel pesnik d'An-nunzio. ki v pred svojim odhodom iz Pariza dejal «vojim prijateljem, da bo -toril harakiri prereza! si bo trebuh), ako ne začne Italija vojske. — 2. Pre-ikli teden so jo vršilo v Rimu več ministrskih svetov in raznih posvetovanj med diplomati. - 3. Sklenilo se je, da ne sme zapustiti noben član vlade Rima. i. s »nator Ballija je objavil \ listu I polo Romano pismo, v kateri m jo svetoval, naj se kralj in papež družita in napravita mir. namesto da bi -■ šlo v vojno, ki grmadi razvalino na ' ' h tino in revščino na bedo. Papež in kralj bi so bliskovito združila v bo-I'iioiii dolu in so vrnila v krog svojih dolžnosti in bi žela hvaležnost vsega >veia. Ze premirje nekaterih dni bi bila blažena dobrota. — 5. Senat in zl rnica bodeta začela delovati zopet dno 20. maja. — 6. Naš cesar je sprejel S. t. m. italijanskega poslanika vojro-do Averno v avdijencl. — ?. Laški kralj ie sprejel dne 7. t. m. v onourni avdiienci nemškega poslanika kneza Bit-lova. — 8. Italijani so izkrcali zainje dni v Valom v Albaniji 6000 mož. — 9. l'por v Tripolisu proti Italijanom ie prizadel Italijanom precej izgub.
Francija. Na Francoskem so usta-vinli radi velikih goljufij delovanje vseh vojnopomožnih društev. — ženam v vojski so nahajaločih mož jo prepovedano prodajali alkoholno pijače. --Nekateri listi vedo poročati, da se na •i
Francoskem množi navdušenje za cesarstvo proti republiki. Misel, da lu postal sedanji belgijski kralj francoski cesar so menda ljudem dopade.
Anglija. Anglija je izdala v prvih 8 mesecih za vojne namene okoli < milijonov kron. — Angleži bodo vpeljali nove davke na alkoholne pijaa. — Iz Londona se poroča: Angleško \oj-110 ministrstvo jo pri društvu usnjarjev vprašalo, če so pričeli žensk" izobraževati v usnjarstvu, ker najbrže v treh mesecih vse za orožje sposobne može pritegnejo v vojaško službo. Tvor-ničarji usnja si niso na jasnem, če se ne namerava uvesti splošna vojarka dolžnost.
Rusija. Ruski finančni minister Bark zopet potuje v Pariz, da se dogovori gleden novega posojila Rusiji. — Tudi doma bo najela Rusija novo posojilo v znesku 1000 milijonov rubljev. — V Moskvi so bili nemiri radi draginje. Da se odpomore pomanjkanju živil v ruskih mestih, jc rusko ministrstvo sprejelo predlog, da smejo zemstva do 00 odstotkov bodoče žetve razlastiti. -— Rusko časopisje vneto razpravlja o miru in pogojih, pod katerimi bi Bit tja mogla skleniti mir. V listih stoji, da na mir ni misliti, dokler so Bospor, Dardanele in Carigrad v turških rokah. Z ruskega stališča je pridobitev iziioda iz Črnega v Sredozemsko morje najvažnejša naloga svetovne vojsko. Rusija ne more mirno živeti, dokler ima tat ključe njene hiše v žepu. — Car se je mudil pretekli teden v Odesi, kjer so spustili v morje veliko bojno ladjo »Marija«. — Car jo ukazal, tla naj na-roče 12.000 novih železniških voz. ki naj se nabavijo v petih letih. — Listi poročajo, da razsaja v Varšavi kolera.
Srbija. Srbska vlada je vsled vedno rastočega števila vojaških beguncev naprosila grško vlado, da naj us.avi beg dezerterjev v Solun. — Listi poročajo. da je odpotoval srbski ministrski predsednik Pašič v Petrograd. — Uradno se poroča z dne 7. t. m. z Dunaja: Na južnem bojišču ni bilo nobenih dogodkov. V boju s topovi so uničili naši možnarji z dobro zadetimi streli francosko mornariške topove pri Belgradt;.
Crnagora. Francoski listi poročajo: Avstro-ogrske čete pri Kebalhi in pri kotorskem pristanišču živahno delujejo. Poročajo o 1 jutih bojih pehote in o udeležbi velikih trdnjavskih topov pri operacijah. Pričakuje se. da bodo črnogorske izgube zopet velike.
Bolgarija. Iz Sofije se poroča: Od ontente napovedane pismene ponudbo Bolgariji še vedno niso došle semkaj. \esti o zasedenju srbske južne Makedonije po četah ontente so neosnovane Stališče bolgarske vlade je neizpreme-njeno. pač pa so našo zmage v Galiciji moralno učinkovalo. Francosko poslaništvo javlja, da so dobili Turki na polotoku Galipoli močna ojačenja in da hudo napadajo. Splošno je položaj zadovoljiv. — Iz Sofijo se poroča dne ?9 aprila: Posebnega poročevalca Potit Pansiena je sprejel v avdijenci ministrski predsednik Radoslavov. Rado-
slavov sc je tako-le izrazil: !j,, <e|,. smo držali strogo nevtralnost, j i |0 , 'j govarjala bolgarskim interesu y Z0([; njo akcijo zaveznikov proti v> („ J pa za Bolgare ustvarjen nov .oložai Bolgarija vidi možnost, da 1 «*.sniči svoje narodne ideale. Bolgariia b0 svojo dolžnost izpolnilat da dos. svojo narodno politiko.«
Gitška. Grška zbornica jo , i.ufiCe-na. Razpisane so nove volitiv. \ov., zbornica se snide dne 10. julija.
Rumunija. Zastopnik li- o.ra je imel z ozirom na vesti o ni lizacijj razgovor z visokim častnikom . -neral-nega štaba, ki je izjavil: »Ne v .j, fese jo odredila mobilizacija. Sodim pa, da bo delna mobilizacija v kr; m p0. trebna, da se prepreči morol vpad od strani tuje države. Ta drža . zna iz taktičnih vzrokov udreti v H mnijo. Lahko se zgodi, da napravijo lin si tak poizkus, da bi dobili v rok vi naših železnic za prevoz čet pro'i < taid-ži, oziroma Srbiji. Nemci in ni: vi zavezniki nimajo nikakega vojaš a interesa, da bi udrli v naše ozi ie.— »H al ia« poroča iz Bukarešta: ! imunski vojni minister je poslal pet nikov zadnjih vpoklicanih rezervnik n .m dopust, da opravijo pomladaio; dela. Kakor sodijo, ta odredba potrju- brdj-šanje napetega balkanskega t žaja, ki je nastopilo vsled zaveznišk .. i neuspeha pri Dardanolah.
Norveška. Na Norveškem preti splošna stavka. Deželna orga iciii, ki šteje 70.000 članov, je soglasin sklenila stopiti v splošno stavko, >' zbor-niaca 13. maja ne sprejme vlad 1 predlogo o prisilnih razsodiščih.
Kitajska in Japonska. Dne 1". nuja se je poročalo: Japonsko posla' -Hoje dobilo uradno brzojavko iz Toki. da je Kitajska sprejela japonske po-

vetovna voiska.
VOJSKA Z RUSI.
V tej velikanski svetovni voi.:'<i smo doživeli že marsikatero razeč. nje m prestali marsikatero bol. Tudi preveliko zaupanje v zmago je pogosto že ovenelo kot ovene pomladni cvet pod dih stru-pene slane. Pravimo, preveliko zmagoslavno zaupanje, ki ie navdaja, mnogo ljudi. Veliko ljudi je bilo, in šc niso izumrli, ki so si vojsko z Rusi predstavljali kot sprehod v Petrograd. V šti majstin dneh, najdalje pa v štirih tednih sc ie upalo, da bodo Nemci v Parizu, v istem času pa naj bi bili naši v Fetrogradu. To up2' nje se ni izpolnilo, ker se izpolniti ni m°' glo. Tako hitro bi se mogli razviti dogodki le tedaj, če bi francoska in nisk« armada kar zginili s površja. Po čbvesKi pameti soditi je bilo zmage od naše stran težko pričakovati. Treba ie pomislit'- a vodite Avstrija in Nemčija vojsko s P0^ lovico sveta. Eni nam stoje nasproti-orožjem v rokah, drugi pa ovirajo^ vsa pomoč nam in pomagajo sovražniKO -
Treba je pomisliti samo na Italijo in na nerodno igro, ki jo uganja Severna Amerika. Brez pomoči od strani Amerike bi bili naši sovražniki že davno premagani, Tako pa je brezdvomno pripisovati samo božji pomoči in hrabrosti naših junakov na bojnih poljih, da nas naši sovražniki že niso zmleli. Uspehi junaškega odpora pa ne osrčujejo mnoge, temveč postajajo raje malodušni vsled neuspehov, katerih smo morali že več doživeti. Neki pregovor pravi: Bog je pomagal, Bog bo pomagal [udi naprej. Te lepe besede obrnemo lahko tudi na sedanjo svetovno vojsko, Božji dobrosrčnosti se imamo zahvaliti, da nismo bili uničeni,« pravi sveto pismo, Bon in Mati božja sta mi pomagala na čudovit način, to priznanje zveni iz tisočerih pisem naših junakov z bojnih poljan. Molitev ni bila zastonj. Z božjo pomočjo smo odbili strašni sovražni naval v Kar-palih in tudi naprej nam Bog pomaga, Iz Galicije prihajajo vesela zmagoslavna poročila. Že delj časa je bilo slišati o velikih lojnih pripravah proti ruskim postopan-k m v zahodni Galiciji. Dne 1. maja pa ji. naša armada udarila in udarec se ji je posrečil. Cela ruska fronta v zahodni Ga-1 iiji — desno od Krakova, tam kjer se i/iiva Dunajec v Vislo, do Gorlice v Kar-patih, t. j. razdalja 85 km — je bila na več mestih predrta. Moral je biti strašen b i. Medtem ko je vladal zadnje tedne na celi bojni črti navidezen mir, se je pričelo dne 1. maja obstreljevanje na močno utrjene ruske postojanke. Naslednji dan je to obstreljevanje strašno narastlo. Sto toni.v najtežjega kalibra je bruhalo smrt in pogubo na ruske postojanke. Žične ovire M) bile razdrte, ruski zakopi uničeni, v njih se nahajajoči bralnici pa pomorjeni ali pa zapodeni v beg. Ko so postale tako postojanke zrele za napad, je nastopila za l eno tek moreča tišina, potem pa se je začel na levi in desni Gorlic v širokosti 40 km napad, ki je prodrl rusko črto. Rusi so se obrnili v divjem begu nazaj. Koliko jih jc pri tem padlo, se lahko sluti, ne more ■ . a se še dognati. Naša poročila naznanjajo, da so jih naši ujeli nad 70.000, zaplenili pa 22 topov in 46 strojnih pušk.
Ob istem času je bilo tudi čisto zgoraj ob gališki meji poizkušeno prekoračiti Dunajec. Tudi tu se je posrečilo, kar bo provzročilo, da se Rusi na njih postojankah ne bodo mogli držati. V iem času, 'ko to pišemo, ni še natančnih poročil o ce-'otni ruski izgubi, o ujetnikih in padlih. Veliko je odvisno od tega. ali se bodo mogli Rusi držati v nadaljnjih svojih postojankah, ker brezdvomno je, da so se Rusi preskrbeli tudi za take slučaje. Njih postojanke, ki so jih imeli ob Dunajcu in pri Gorlicah, so bili tako močno utrjene, da so jih sami smatrali za nezavzetne. Njih naprave so se nahajale namreč na višini v treh do štirih vrstah, močno zavarovane z žicami. Važno je tudi to, da so ruske postojanke ob Dukli in enakoimenskem rarelazti ogrožene. Če bodo s tem naše 'karpatske postojanke razbremenjene, bo naše prodiranje od te strani lahko usode-polno za ruske postojanke v Galiciji. Se bolj pa bi bilo, oko bi imeli še trdnjavo Przemysl. Przemysl bi bil za nas seda) velikega pomena v tem, da bi ondotna nasa
posadka lahko z izpadi ogroževala ruske postojanke. To bi bila prava naloga te trdnjave, če bi se nam posrečilo, jo ohraniti do te ure. Zato je vzel Kusmanek tako močno posadko seboj v trdnjavo. Nesreča je, da se to prodiranje ni zgodilo en mesec prej.
Poveljnik, ki je vodil ta napad, je bil nemški general Mackensen pod vrhovnim vodstvom našega načelnika generalnega štaba Konrada pl, Hotzendorfa in v prisotnosti vrhovnega poveljnika nadvojvode Friderika.
Cesarjeva zahvala.
Armadni višji poveljnik maršal nadvojvoda Frideri je izdal sledeče armadno povelje: Njegovo c. in r. apostolsko Veličanstvo cesar in kralj Franc Jožef I. je blagovolil najmilostnejše pisati sledeče Najvišje lastnoročno pismo: Z napadom, ki ga ni bilo mogoče vzdržati, so pod Vašim višjim poveljstvom združene avstro-ogr-ske in nemške čete vrgle hrabrega sovražnika v zahodni Galiciji, ujele so veliko sovražnikov in zaplenile veliko vojnega ma-terijala. Novo slavo so pridobile svojim zastavam. Z najtoplejšo zahvalo se spominjam vrlih čet, ki drže bratsko skup. Z občudovanjem gleda domovina na svoje sinove. Vam, armadnemu višjemu poveljniku, generalnemu polkovniku pletn. Ma-ckensenu, sploh vsem voditeljem od najvišjega do najnižjega in vsem vrlim boril-cem izražam s polnim srcem zahvalo in Vas pooblaščam, da moje besede razglasite armadi. Franc Jožef.« Zelo srečen po tem najmilostnejšem prizpanju izražam trdno zaupanje, da energično, smotreno nadaljevanje napada in zasledovanje po zmagovitih zveznih četah dovede do popolnega odločilnega uspeha in da izpopolni sovražnikov poraz. To povelje dobe vse armade in poveljstva armadnih čet z naročilom, naj ga takoj razglase v podrejenem okrožju. Maršal nadvojvoda Friderik.
* * *
Nekaj dni pred tem napadom ie napravila nemška armada pod Hindenburgo-vim poveljstvom nepričakovan sunek ob morski obali proti ruskima morskima trdnjavama Libava in Riga. Pri tem so ujeli Nemci 4000 Rusov. Dosedaj so Nemci prodrli 120 km na rusko ozemlje in s tem ogrozili trdnjavo Riga, še bolj pa zvezno železniško črto proti spodaj ležečim obmejnima trdnjavama Kovno in Ossoviec. Rusi so pa poizkusili bolj spodaj sunek proti Vzhodni Pruski pri Avgustovu, da bi s tem prišli za hrbet prodirajoči nemški armadi, kar se jim pa ni posrečilo.
VOJSKA S FRANCOZI IN ANGLEŽI.
Na tem bejišču se je bilo zgodilo nekaj, kar je spravilo Francoze in Angleže popolnoma iz ravnotežja. Je pa tudi iz-nenadenje prve vrste. Dne 30. aprila ie bila ob morju ležeča francoska trdnjava Diinkirchen strašno obstreljevana. Strašno so trpele naprave ob morju za nalaganje na ladje. 15 hiš ob morju je bilo popolnoma razdejanih. O škodi v mestu nimamo še cenitve. Francoski časopisi poročajo, da so granate predirale hiše od zgo-
raj do kleti in provzročile mnogo požarov. Mnogo ljudi je bilo ubitih, To obstreljevanje je provzročilo raznovrstno ugibanje, ali streljajo Nemci iz ladij od morske strani ali z velikimi topovi s suhega. Naši časopisi poročajo, da so te tega obstreljevanja udeležile naše težke baterije, pri katerih se nahaja tudi mnogo Slovencev, Kakor znano nesejo naši topovi 30'50 cm 30 km, to je skoraj 10 ur hoda daleč,
Ako bi se Diinkirchen ne mogel več držati, potem je Nemcem odprta pot do morskega mesta Calais (Kale). Kdor pa ima Calais, ta more s podmorskimi čolni, bojnimi ladjami in obrežnimi topovi obvladovati morsko ožino med Francijo in Anglijo, ki ne znaša več nego 33 km. Zato strah pri Angležih vsled obstreljevanja Diinkirchna.
O sunku Nemcev pri Ypernu ni nobenih novih poročil. Nemcem se ni posrečilo, da bi popolnoma predrli angleško-francosko črto, pač pa stalno napredujejo, navzlic temu, da se Angleži in Francozi z vsemi silami upirajo. Tudi na vseh drugih bojnih črtah so se bili ljuti boji, ki so donesli Nemcem nekoliko uspehov. Tako n. pr. so bili Francozi med Maaso in Mo-zelo pri Epargesu potisnjeni nazaj. Ob belgijski morski obali se je bil boj med tor-pednimi čolni, pri katerem se je en angleški potopil.
Holand.ski časopis iporočajo, da so zadnje dni pogreznili nemški podmorski čolni zopet 17 ladij. Delovanje nemških podmorskih čolnov se bo moralo izkazati sedaj, ko bodo Angleži prevaževab svoje čete na Francosko. Dne 3. t. m. je neki nemški zrakoplov z bombo uničil nek angleški podmorski čoln. Nemški zrakoplovi se kažejo zopet nad Anglijo.
TURŠKA VOJSKA.
Angleži in Francozi napenjajo vse svoje sile, da bi se usedli ob Dardanelah. Ker so bile njih izkrcevalne čete, močne približno 40.000 mož, na celi črti poražene, so pritegnili nove moči. Majhna armada, ki je stala v Aleksandriji (Egiptu), je dospela pred Dardanele, deset največjih angleških oceanskih parnikov pa je pripeljalo vojni materijal, posebno več ba-iesij velikih topov in pa vojake. Zelo dobro služijo Angležem protipostavno zasedeni o^oki Lemnos, Imbros in Tenedos, ki leže neposredno pred Dardanelami. Na teh otokih morejo v največjem miru urejevati izkrcane čete in jih pripravljati za napade; tamkaj sprejemajo tudi lahko poražene armade, jih okrepčajo in spopolnijo. Dne 27. aprila zvečer so bili združeni sovražniki na celi črti premagani in pognani iz polotoka Gallipoli. Samo na majhnem otočnem kotu pri Kabatepe se jih je še nekaj držalo. Toda naslednje dni so ponovili napad in zopet na več mestih izkrcali čete. Tako pri Kumkali na azijski strani, pri Sedilbaru, pri Aribranu in na najbolj nevarni točki pri Saiosu, kjer je polotok Gallipoli najbolj ozek. Vse te izkrcevalne poizkuse pa je turška armada preprečila. Azijske obali so popolnoma očiščene sovražnika, tudi pri Sarosu se ni mogel ustaliti. Pri Kabatepe in pri Ariburu pa se trdovratno drži obrežja in ni se po-
3i
srečilo ga popolnoma pregnati. Seveda sc morejo tamkaj držati sovražne čete samo na majhnem, -100 do 500 metrov globokem zarezu, pod varstvom težkih angleških ladijskih topov. Vsi poizkusi, da bi naprej prodrli, so bili od Turkov preprečeni in sovražniku prizadejanc precejšnje izgube. Poročila iz Grške pravijo, da sta ostala od petih izkrcevalnih zborov samo šc dva. Šlirjc francoski in angleški bataljoni so baje popolnoma uničeni, ker so jih Turki obkolili, oni pa so se branili vdati. Ncka-tera poročila cenijo francoske in angleške izgube na 20.000 mož. Vsekakor nc morejo Francozi in Angleži pokazati nobenih posebnih uspehov in ni šc nevarnosti, da bi prišli za hrbet dardanclskim utrdbam. Ako se ne bo Angležem in Francozi m. posrečilo spraviti na nege močnejšo arm kol je turška, sc podjetje proti Dardnnelam nc bo posrečilo. Turčija ima pred Carigradom najmanj 100.000 vojakov, Angležem in Francozom bo pa težko spravili tja vsaj približno tako močno armado. ker potrebujejo na drugih bojiščih vojake. Od morske str mi samo pa kaže, da ne bi mogoče Dardanel vzeti. To sc je bilo pokazalo zopei zadnje dni. Franco-sko-angleško bredovje je povzelo cclo vrsto poizkusov, da bi z 16 oklopnicami in celo vrsto torpednimi rušilci predrlo po morski cesti. S težkimi izgubami so se m "rali umoriti. En angleški torpedni ru-š''ec in on avstralski podmorski čoln sta bila pri vhcdu potooliena. Prav tako več prevoznih ladij in čolnov. Težke poškodbe so trpele :ngleški oklopnici >-Maiestic« in - Triumpb in francoski križarki ■ Jear.e d'Are in Henrik IV.
Midi rusk.i črnoraorsko bredovje se ie umaknilo i o'cm. ko je brezuspešno po-vzeb poizk... prodreti proti Bosporu. Iz-.ie,!a ie pri tem en podmorski čoln.
poldne na višini Kinsale ob obali neki nemški podmorski
dira! veliki potniški parni!

se vršili lc neznatni
Do;;.
Turško prodiranje proti Sueškem prekopu v Egiptu pa ne mere nikamor naprej. Grki zelo čutijo angleško nemilost.
DOma^h^^KlM3^' drT b°d° G^ki i ^dja je rešila iz'čolnov 160 ljudi. Vn^ pomagal,, so dobil, lanko Grki od Angle- hujši sili je klicala Lusitania. na pomoč, kar so hoteli; denar in ladje. Sc- ""
luzni irski čoln torpe-Lusitanio«
diužbe Cunard, in ga potopil. Natančnega števila oseb, ki so se nahajale na ladji, se doslej še ne ve, kakor tudi nc natančnega števila rešenih. Različna poročila se vje-majo lc v toliko, da jc bilo na I.usitanii krog 2000 oseb (posadke in potnikov) in od teh je rešenih krog 600. Človeške žrtve bi lorej znašale krog 1400 oseb.
V naslednjem podajemo dosedaj dospela uradna in časnikarska poročila:
Strašni prizori ob potopu »Lusitanie.«
Jasno, mirno, solnčno popoldne je bilo, ko je bila ladja torpedirana. Večina pc potnikov je po zajtrku stala na krovu, ko so nenadoma zagledali na morju belo črto, ki sc je skozi modro vodo približa-vala ladji. Sledil je strašen pok, ladja se je pretresla in sc je pričela obračati, upajoč, da privozi na obrežje, a zadel jo je dmgi torpedo. Ladja se je hitro nagnila na stran, potopila se ie v 25 do 30 minutah po prvi eksploziji. Čolnov na levi strani ladje niso mogli izpustiti v morje, ker je parnik ležal na strani. Nekateri mornarji so en hip videli podmorski čoln, ki je pa hitro izginil pod vodo in se ni več pokazal. Vsi rešenci pričajo, da so sc potniki in mornarji pri vkrcavanju v čolne obnašali izredno mirno. Ženske in otroke so pustili prve v čolne. Ko se je potepil parnik, je potegnil za seboj v vrtinec pet čolnov. Predno se je parnik potopil, jih je veliko poskakalo v vodo, a vrtinec jih je potegnil za seboj, izvzemši tistih, ki so se oprijeli razbitih kosov ladje. V Quecnstown.u si videl prizore, ki so morali trgati srce: žene so irkalc svoje može, matere svoje otroke. Vlis je še povečalo, ker so izkrcali 126 inrličev, med njimi več žena in otrok. Neki mornar je pripovedoval, da je neki torpedo vdrl v prostor, kjer so kurili kotle. Ko so izpuščali čolne v morje, so se zmedlo vrvi več čolnov. 10 čolnov Lusitanie. je rešilo približno 500 ljudi, neka
zev
d-M ura pa Angleži nočejo izročiti ladij, Katere so Grki na Angleškem naročili. Poleg tega so jim pa napravili še to-le. Ko so Angleži zasedli grški otok Lemnos, so r.asli v ondotnd, državnih iečah še zaprte bolgarske vojake izza časa bolgar-SKO-grske vojske. \ Bolgariji so nekaj takega ze dolgo slutili, toda Grki so r.a vsa vprašanja odgovarjali ir. slovesno zatrjevali, da se ne nahaja noben bolgarski vojak več v njih posesti. Angleži so takoj te bolgarske vojake poslali v Bolgarijo, oeveda so sedaj Bolgari nad Grki zelo razbuncni Angleži bi radi bičali sedaj Urke z bolgan, spravili jih v vojsko, da bi dobila Rumunija proste roke proti bolgarska nevtralnost zadržuje scdai Rumunijo proti nam.
NA MORJU.
Novo, strašno žrtev je zahtevala se-dama voma, žrtev, ki je podobna oni, ki so lo zahtevale naravne sile ob prvi vožnji veleparnika -Titanic«. Kakor se uradno poroča je 7. ms.....
nam. namreč

laja, nekoliko po 2. uri po-
na pomoč.
Ne glede na vojno nevarnost je bila Luskama zavarovana za 890.000 funtov šterlingov (21.377.SOO kron).
Uradno poročilo o številu potnikov »Lusitanie«.
Angleško poslaništvo objavlja brzojavko angleškega zunanjega ministra, ki lzvaia? \ I. razredu se je vozilo 179 Angležev106 Amerikancev, 3 Grki, 1 Šved, 1 Mehikanec, 1 Švicar: v II. razredu 521 Angležev, 65 Amerikancev, 3 Rusi. 1 Bel-giicc, j Nizozemci. 5 Francozov. 1 Italijan, onj?6\	narodnosti: v III. razredu
204 Angleži. 39 Ircev, 13 Škotcev, 59 Rusov, 17 Amerikancev, 21 Perzov, 3 Grki 1 binec. 4 Norvežani, 1 Mehikanec.
vLusitania« vozila 400 milijonov mark v zlatu.
Lusitania« je vozila razno blago v I05".,11 milijonov mark, razen tegl pa 400 mdMonov mark v zlatu, ki so bili iz Kanade poslan, -Angleški banki, v Londonu. Kar se tiče vojnega blaga, ki ga je ^z.la Lusitania*, zadene vsa škeda An-
glijo, 'ker je morala blago plačati prej,, jc bilo spravljeno na parnik. Glede zl ° so pa poučeni krogi mnenja, da n visoka vsota pač ni prava, ker ni navad? da bi se toliko zlata izročalo ene sam mu parniku. Doslej so veliki :imeriški bančni zavodi pošiljali s posamc. in,j D niki le po 4—5 milijonov zlata n.-;enkrat" Proti tako ogromni vsoti govori ti.di okok nost, da tehta zlato v vrednosti 00 mili" jonov 160.000 kg. Pa bodi s t0 st\.,rj0 ka-korkoli. vsa škoda zadene edii: c ,\n. gleško banko .
>'Lusitania«
je bila ena največjih oceanskih 1; dij. Bila jc dvojčica Mauretanije«. V m,: je so io spustili leta 1906. Dolga je bila 259'5 n, 27 m široka in 18 3 m globoka; v vodo ie segala skoraj 11 m globoko. Prostora je imela 45.000 ton ter je odrinila toliko vode kal ior dreadnought. Stroji (turbine) so proizvajali 70.000 konjskih sil ter mogla -Lusitania« razvijati brzino 25 morskih milj na uro. Parnik je bil razkešn i opremljen ter je bil podoben plavajo: i onlači, Na parniku je bilo prostora za 25 -"'.likov in S?0 mož posadke.
novic
■T5
Feldmaršal nadvojvoda Friderik kranjskemu deželnemu glavarju. Dežc! i glavar je bil odposlal povodom naše sijr'r,e zmage v Galiciji sledečo brzojavko: N oga c, in kr. visokosti prejasnemu gospoda feld-maršalu nadvojvodi Frideriku. Vzhodno armadno poveljstvo. Kranjska dežela častita h krasni zmagi in izraža sv< ie hvaležno zaupanje v pravičnost naše s i vari in v brezprimerne junaške kreposti naše armade nas navdaja z veselo nado n;: končno zmago. Bog ohrani Vašo c. in kr. visokost in blagoslovi ponosne cesarske armade! Šusteršič, deželni glavar. — Nato je došel sledeči pomenljivi brzojavni odgovor: Gospodu deželnemu glav arju dr. Šusteršiču v Ljubljani. Za meni v imenu kranjske vojvodine k najnovejšim zmagam junaškili zveznih armad v tako navdušenih in globoko patriotičnih besedah sporočene častitke zahvaljujem se gospodu deželnemu glavarju in cesarju zvestemu prebivalstvu iz celega srca. S skalr. to trdnim zaupanjem gledamo v prihedniost in pričakujemo z božjo pomočjo s' orajŠn:e končnoveljavne zmage nad našimi sovražniki. Nadvojvoda Friderik, feldmar-al, vrhovni armadni poveljnik.
Duhovniške vesti. Nameščeni so bili 1. maja čč. gg.: Martin Kerin, župniK v Bo-štanju, na župnijo Smlednik; Štel. r, Rihar, župnik v Planini, na župnijo Dob; Ivan Lovšin, žuoni upravitelj na Sv. Gori, M župnijo Planino pri Rakeku. — Mornariški kurat č. g. Anton Jarc je imenovan župnikom mornariške bolnišnice v Pu'iu-Cesarjeva hvaležnost. Cesar je odre-dd. da dobe vsi odlikovani vojaki diplomo s cesarjevim podpisom, ki nai ostane," njih potomcem kot dragocen spomin' Odlikovanje. Cesar je podelil admiralu Hausu vojaški zaslužni križec I. razre-
da, poveljniku podmorskega čolna »U 5«, Id je uničil francosko križarico »Leon Gambetta«, pa Leopoldov red.
Porotnih razprav meseca avgusta in septembra še ne bo.
Draginjske podpore učiteljstvu. Uva-žujoč sedanje izredno težavne življenjske razmere stalno nastavljenih je deželni odbor v svoji sobotni seji na predlog deželnega glavarja soglasno sklenil razdeliti med učiteljsko osobje (ljudsko in meščansko učiteljstvo) enkratne draginjske podpore. Te podpore postanejo deležni vsi dejansko svoj poklic v šoli izvršujoči uči-(elji (učiteljice) in pa družine v vojni službi se nahajajočih oženjenih učiteljev. Sicer je pa pocipora splošna in odpade razlika med oženjenimi in samskimi. Enkratna podpora znaša: za definitivno učiteljstvo po 80 K, z:i provizorno po 60 K za osebo. Poleg te^a sprejme vsaka učiteljska družina za vsakega nepreskrbljenega otroka do starosti 18 let še po 15 K priboljška. Ta pri-boljšek se bo izplačal temeljem uradnih izkazov, ki jih dopošljejo župni uradi neposredno deželnemu knjigovodstvu. Na ta način sprejme družina z mnogimi otroci bistveno večjo podporo. V posledici tega sklepa deželnega odbora je deželi glavar izdal ukaz, da se ima z izplačevanjem takoj pričeti.
Dve zanimivi razpravi pred upravnim
sodiščem. Pretekli teden sta se vodili pred upravnim sodiščem na Dunaju razpravi o pritožbah mestne občine ljubljanske: 1. zoper odločbo deželnega odbora kranjskega v zadevi pogodbe, ki jo je bila sklenila dežela Kranjska z močvirskim odborom radi vporabe bodočega jezu v Ljubljanici; 2. zoper odločbo poljedelskega ministrstva o vprašanju večje narodnogospodarske važnosti deželnega projekta pred mestnim projektom ob navedenem projektiranem jezu v Lubljanici. — Deželo je zastopal deželni glavar dr. Šusteršič, mesto odvetnik dr. Majaron, poljedelsko ministrstvo pa dvorni svetnik dr. Šešark. Upravno sodišče je 1. pritožbo mestne občine zoper odločbo deželnega odbora zavrnilo, 2. odločbo poljedelskega ministrstva pa razveljavilo radi pomanjkljivega postopanja. Poljedelsko ministrstvo bo torej v tožbi 2. imelo še enkrat odločevati, medtem ko je odločba deželnega odbora v točki 1. postala nespodbojno veljavna.
Novi grobovi, V Gorici v bolnišnici je umrl Karol M 1 e k u ž, bivši učitelj v Brdih, doma'z Baškega. —■ Umrl je bivši župnik v Beljaku č. g. Fr. T o r m u s. — V Slinovcu pri Kostanjevici je umrla ga. Terezija C o -larič, soproga ondotnega posestnika. —
V	Gorici je umrl v bolnišnici nadučitelj Ferdinand S i m č i č iz Biljan. — Pri Sv. Štefanu pri Žurnsu na Spod. Štajerskem je umrl župnik vlč. g. Andrej Z d o 1 š e k. — Na Vrhniki je umrl sedlarski mojster Anton Jereb, star 85 let. — V Mirni pri Gorici je umrl 27lelni učitelj Josip Š t a u t a. —
V	četrtek dne 6. maja je nenadoma umrl v Mariboru vlč. g. Alojzij H a u b e n -r e i c h, duhovni svetnik lavantinske škofije. — Dne 2. maja t. 1. so pokopali na Dunaju 22letnega Franca B e c e 1 e iz Gornjega vrha, občina Št. Peter pri Novem mestu. Pokojni je služil pri topničarjih, Za-
del ga je šrapnel. Razmesarilo ga je zelo. Umrl jc v cesarja Franc Jožefovi bolnišnici na Dunaju. Za starše je udarec tem občut-nejši, ker so z njim izgubili edinega otroka.
—	V nedeljo je umrla v ljubljanski bolnišnici učiteljica Marija V i d e r, ki je službovala v Preski in zadnji čas v Spod. Šiški. Bila je blagega značaja, zato splošno priljubljena. — V Bartfeldu je umrl za legar-jem nadpodkovski mojster Franc Kumar. Bil je od začetka vojne na severnem bojišču in odlikovan s srebrnim križcem na traku hrabiostne svetinje.
Iz ruskega ujetništva so se oglasili: Franc V e 1 i k o n j a, Srednja Kanomlja pri Idriji. — Fr. T r a t n i k iz Lutrškega sela, župnija Št. Peter pri Novem mestu. — Leon Flerin iz Domžal, Aibor Blou-d e k, sin stavbnega nadsvetnika v Kranju. — Leopold M a r k i č iz Ljubljane. — Franc Krasna, čuvaj tobačne tovarne v Ljubljani. — Iz ruskega ujetništva je ta teden pisal v Ljubljano svoji materi in sorodnikom g. Joško P r e z e 1 j, praporščak pri 17. pešpolku. Nahaja se v mestu Petro-pavlovsk, okraj Akomlinskoj v ruski srednji Aziji; popolnoma se je že privadil podnebju. Pravi, da je pisal že mnogokrat; prišli sta pa sem le dve dopisnici. Srčno želi, da bi dobil kak glas iz domovine. Nadeja se pa za trdno, da bo kmalu zopet videl domače kraje. — G. dr. Rok J e -s e n k o se je oglasil iz ruskega ujetništva,
—	Iz ruskega ujetništva se je oglasil že dvakrat odlikovani četovodja Janez Bencina iz Bukovice pri Ribnici. Pismo je hodilo dva meseca. Nahaja se v Skobelevu v Turkestanu. Zadnjikrat je pisal 30. decembra 1914. — Ravnotam je tudi Jožef II o č e v a r iz Zagorice pri Ribnici. Sedem mesecev ni bilo glasu o njem, sedaj pa se je oglasil zdrav in neranjen. — Za mrtvega proglašeni Janez K e r n, doma iz vasi Klane, pošta Komenda pri Kamniku, se je oglasil iz ruskega ujetništva.
Nesreče in drugo. Pazite na g a -d e ! Terezija Rozman, žena polgruntarja iz Slivnice, je delala 30. aprila v gozdu, Med delom jo je pičil gad v desno roko. Prišla je sama takoj na kirurgični oddelek ljubljanske bolnišnice. Roka ji je že močno otekla, a nevarnosti ni, ker je prišla takoj v bolnišnico.
Mrlič pod v o z o m. Štirinajstletni Peter Bohinjec iz Leš je 4. maja peljal z volom listja proti domu. Starejša in močnejša sestra mu je hotela pomagati pri opiranju, pa jo je spravil domov, da bi prej živini pokladla. Ko je bil sam, se je težki voz prekucnil nanj in ga usmrtil. Prišel je mimo enajstletni bratranec. Spregel je vola ter privezal k bližnjemu drevesu. Da je kdo pod vozom, ni vedel. Ko je prišel mimo stric, je mislil, da je voznik sam vola privezal in šel klicat pomoči za dvig-njenje voza. Poskušal je voz dvigniti, pa ni mogel. Ko so mu prišli pomagat še drugi, je našel mrliča pod njim. Ko ga jc mati, ki ima oba ostala sina v vojski, dobila domov, je omedlela. Sestre tudi ni bilo mogoče utolažiti, Pokojnik je brat jurista Jo-žela Bohinjec, ki je rezervni častnik na severnem bojišču.
Samoumor ruskega ujetni k a. V četrtek 6. maja dopoldne se je vrgel pod tovorni vlak v Zalogu ruski ujet-
nik Sergej Komsibin, desetnik ruskega pešpolka št. 146. Bil je takoj mrtev.
Nesreča v tobačni tovarni. Minuli teden je v tobačni tovarni stroj zmečkal na levi roki delavki Jerici Jera-lovi dva prsta. Poškodovanka je ostala v domači oskrbi.
Prijet celjski tat. Dne 2. maja so aretirali v Ljubljani 16lelnega slugo Maksa Jelena, ki je celjskemu zdravniku dr. Rieblu ukradel 1600 kron in pobegnil.
Vas pogorela. Pogorela je v soboto popoldne, kakor se nam poroča, domala cela vas Knape pri Bukovščici v sel-ski župniji na Gorenjskem. Ostale so nepoškodovane samo tri hiše.
Novo vojno posojilo. Vlada je razpisala novo vojno opsojilo, ki bo donašalo 5'/j% obresti in bo vračljivo leta 1925. Cesar je podpisal 10 milijonov iz svojega zasebnega premoženja.
Promet zasebnih avtomobilov. Uradno se nam poroča: Promet zasebnih avtomobilov v ozemlju med zahodno mejo Trsta in Primorja do črte Bohinjska Bistrica, Hotavlje—Trata, Dolenji Logatec—Postojna. Št. Peter. Ilirska Bistrica se ima do na-daljnih ukrepov ustaviti. Zasebne avtomobile, ki bodo po tem ozemlju vozili, bodo vojaške straže ustavile. Turistovski promet in fotografiranje je v tem ozemlju prepovedano.
Trt sinove, vnuka in štiri zete ima pri vojakih g. Mihael Lampret, posestnik na Muljavi pri Krki. Najstarejši sin Jožef jc črnovojnik, pa ima tudi že sina Janeza pri vojakih. Drugi sin Anton, korporal 27. pešpolka, je bil ranjen pri Grodeku. Alojzij pa je še aktiven vojak pri konjenici. Zet Franc Stojan je bil prvič ranjen, drugič pa ujet. Zet Franc Jančigar je bil tudi že ranjen in zeta Ignacij Bregar in Jožef Kut-nar sta celi čas na bojišču. Razen teh sta bila vojaka tudi sinova France in Mihael in zet Jožef Godec, ki so pa pred vojsko pomrli.
Podpisovanje drugega vojnega posojila. Ob priliki podpisovanja prvega voj-nsga posojila se je izkazalo kot zelo ne-prilično, da so vlagatelji hranilnic, posojilnic in drugih denarnih zavodov podpisi vali vojno posojilo s tem, da so za poravnavo podpisanega zneska izročili svojo vložno knjižico. Kdor se misli udeležiti podpisovanja pri drugem vojnem posojilu, stori najboljše, če ga podpiše pri tistem Zhvodu, kjer ima naložen svoj denar. S tem se prihrani zamudo pošiljanje vložnih knjižic od zavoda do zavoda, kar povzroči obi'c nepotrebnega dela, podpisovatelju pa prizadene precejšnje stroške. Tudi pride vlagatelj po;em veliko prej v posest svoje vložne knjižice.
Ujetniki. Brzojavno so se oglasili iz ruskega ujetništva, iz Samarkanda v Aziji, črnovojniki topničarji: korporal Janez Kerin, France Hribar, Anton Kodrič in France Vidic. Vsi so doma iz Sv. Križa pri Kostanjevici. Pravijo, da so zdravi. Bili so v Przemyslu.
Mlad tat. Na šenturški gori je ukradel 1. majnika 121etni šolski učenec in pastir pri Gašpirju 233 K 56 v, in sicer: 1 sto-tak, 6 bankovcev po 20 K, 1 bankovec za 10 K in 1 za 2 K ter drobiža 1 K 56 v. Nato je pobegnil neznanokam, orožništvo
pridno zasleduje tatica. Služil jc kot pastir komaj Štirinajst dni, pa sc jc hiše žc tako privadil, da je pri belem dnevu odprl zaklenjeno skrinjo ter vzel iz nje dve denarnici z zgoraj omenjeno vsoto. Tatiček je doma iz Voklega.
Mlinarji. Poroča se nam, da se ie dne 2. maja vršilo zborovanje mlinarjev iz ribniškem sodražiške farc. Pri tem zborovanju so sklenili mlinarji, da se bodo pritožili proti odloku c. kr. deželne vlade z dne 16. aprila, ki določuje, da se mora sedaj mlinarjem njih zaslužek za niletev plačevati \ gotovini.
— Slab tolažnik. Kaj pa pomaga, če sc s pijačo za par ur omamiš?! Čez par ur se alkohol in ž njim omotica izkadi, in potem si ravno tam, kjer si bil prej! Ne-sicča ne izgine, ampak z novo silo na srce udari. Skrbi in bridkosti sc v vinu ali žganju nc dado vtopiti, ampak priplavajo vedno na vrli. — Zato nikar toliko ne šarite s to pijačo zdaj v času vojske, kakor da bi se s pijačo vse doli poplaknilo, kar je voiska grenkega prinesla! S tem si boste malo pomagali. Drugega sadu od pijače ne boste imeli kakor malo več greha, | pa <v :o m,-uij denarja: ali pa še precej j n-.., -	in precej v eč greha. Ne iščite ,
top. :o'a.-bc \ p-i.iči. ki nobene tolažbe j H ampak v molitvi, v vdanosti v voljo I - \ -.: .. -■•.: -..• večno plačilo. Blagor j •'-' •"< " • f 'o o . a osi krščansko pre- j
■"•" ~ v-č.-jj aa Breziah. Po
\ . . „..... j
- ' s i. o . . r -.»t, .1 .1 - c
- - \ wtfi maš: iu Brezjah videl I •"	i. >. *c d .-Učni duhov •
•>■• • -	o Um »a Brc;.
*-	-	. *' o ccrsvc '.'.-. . -. a
w ; nscišlpcno; Marijina čudodelna pc--	- - nobeden, ne mašnik, ne
J l. nc drugi, ki blizu oltarja kleče, " ... -...o!i M.>rijc jokati, niti presiti za tri r. i. c reči, da ne bi bilo vojske, lakote in t.- ezni. Tega čudeža še ni bilo na Rrez-jali. in kdor o njeni govori, razširja izmišljen č dež, kar pa sv. Cerkev prepoveduje.
Prošnji^ V krajih, kjer so nastanjeni begunci i/ Galicije, se uljudno prosijo, ako biva med njimi Serafena Bodnar z otroci, doni.-: i - Čabarufke. P. Hušatein v Galiciji, n.-.< l-lagov olir.o naznanijo podpisanemu, kater-, i c m polom išče ženo in otroke, kater. s- z drr.gimi vred zbežali v prvih dneh ' nor-..".no kam. Tanas Bcdnar 24-£"■ -Mo.-ijrbattcaric 14 R. Obli Kaldin. Fcla-os'. 170
Frcdavan:a. Vinarski nadzemšk čo<r b N ' c prctcK.o nedebo predaval v St- Petni pn Novem mestu o Sem, kako je treba letos škropiti trte. da izhajamo z ga-hco m r dragimi nadomestilnimi sredstvi. U aeležba :c b;la obilna, tudi cd strani go-spodmi. ki morajo letos pri tem delu moške nadomestiti. Enako predavanje sc je vršilo v nedeljo, dne o. t. m„ ziutrai po prvi sveti maši v Metliki in popoldne ob 3. uri v Semiču Na praznik, v četrtek. 13. t- m . ob 3. uri popoldne predava gospod vinarski nad ornik enako v Stopičah v nedeno. dne 16. t. ni., zjutraj po sveti maši v Sv. Križu pri Kostanjevici in popoldne ob j uri v št. Jerneju. Dalina predavama šc sle do Z orirom na veliko važrosj Jkrovhenia za olvi.;nck vir.-:g: aiov je žeti i
leti, da se teh predavanj vinograniki v obilnem številu udeležujejo.
Sv. Višarje. Iz Žabnic na Koroškem sc nam poroča: Sv. Višarje sc bodo letos izjemno odprle šele v nedeljo po prazniku sv. Rešnjcga Telesa, t. j. 6. junija, in sicer takj, da bo v vojnem času redno samo ob nedeljah in praznikih ena sveta maša. Med tednom nc bo romarska cerkev odprta. Čč. gg. dušni pastirji sc uljudno prosijo, vernike-romarje na to spremembo opozoriti. V izrednih slučajih naj se blagovoli o pravem času naznaniti župnemu uradu: Žabnicc, Koroško.
Kupi sc posestvo v vrednosti 15.000 K. Pogoji: prijazna lega, blizu večjega kraja, železnice in cerkve, nekaj gozda, polja in travnikov, vsaj za dve do tri glave živine. Ponudbe s ceno in opisom sprejema pisarna Slovenske Straže v Ljubljani.
Birmanski boter ne bo prišel v zadrego, če svojemu birmancu kupi darilo pri naivcčji eksportni tvrdki ur, zlatnine in srebrnine H. S u t t n c r, Ljubljana št. 1 (Mestni trg), kjer bode našel veliko izbero in dobro blago po izvirnih tvorniških cenah. — H. Suttner slovi zlasti po svojih urah - Iko . ki lih izdeluje v lastni tovarni v Švici. — Botrom izven Ljubljane pošlie rade volje svoj obširni cenik zastonj in poštrine prosto, pišejo naj na nariov: H. Suttrci. Ljubljana 1.
Vseh nas dolžnost! Samo še dobra dva tedna jc do žrebanja velike loteriie Slovenske Straže v korist ubogim slo-vtn.-ki.Ti otrokom, invalidom in vdovam radiih junakov. In Slovenci ne bi ime'i toliko zavesti, ca ne bi -akoj pokupili vseh srečk katerih namen je tako b!ag? Vsi, m sme ic doma, tekmujmo, da sc vse srečke že fekom enega tetina predejo. To bo najlenši naš pozdrav junakom na bojnem polju! Naši junaki so za nas vsak dan v smrtni nevarnosti, mi pa bi ne imeli to- ' !iko srca, da bi se jih sedai. ko sc nam nudi piilika, da jim dciansko izkaže—.o svojo liubezen, ne spomnili? Vsem. katerim je mar ljudstvo in katerim lmfcezen do liudstva ni prazna beseda, pravimo: Osno]-te lakoi v vsaki župniji aeitačni odsek naših mladenk in drugih, ki naj tekom ied-na preskrbi, da bo pov;od narorcnih kar največ srečk. Vredno;: dobi'kov e ven-dai tudi nekai vseh s': ?a- 20.000 K, glavni dobitek v vrednosti 5000 K. in kar ie največ vredno, izbera dobitkov ie tolika, kakor pri nobeni drugi loteriii. Srečka pa ve!:., samo 1 K. Stopite okolu svojih pri-iateljev in znancev, nagovorite jih. naj vam caio kronico za loterijo, zapišite si njihova imena, potem pa po poštni nakaznici 1 tarfoj vsaj za 10 srečk skupno pošljite denar na pisarno Slovenske Straže- v Ljnb-lian., nakar dobile po pošti srečke, katere razdelite med one, ki ?o jih naročili. Tam pa\,k;fer Podajajo prodajalne in traiike srečke, jih ondi kupite! Žrebanje je že .-1. n.aia. Ne čakajte do zadnjega tedna ker sicer pisarna ne bo zmogla dela S e -d?; v voine m času sc tudi pesi li a n i c denarja ne vrši tako h 11 r o kot sicer, in zadnje dni bi se l..hko zgociio. da deca- pisarna pravočasno ne dcbi. Vrcb na? dolžnost =c _ takoj s,eni; svojo asrcdao dclžcost!
Nove zanimivosti v »Kinu Cent-al v deželnem gledališču. V soboto, dne 15 maja stopi kinematografično gledali;
Kino Central«, ki si je pridobilo že'spl^ šno zanimanje in zaupanje občinstva, pred občinstvo z vsporedom, katerega p0sa. mezne točke so tvorile na velikih kine" inatografičnih gledališčih po en spored Tu bomo pa lahko več takih točk skupno v ideli za mal denar. V prvi vrsti je na vzporedu: »Polarni lov kapitana
K I c i n s c h m i d t a«. Ta film
)c sestavila
| ob velikanskih stroških pitsburska ekspe-j dicija na sever in je tako zanimi\, poučen i in obenem zabaven, da so ga v a nu. j riških Združenih državah več j mesecev neprenehoma predstavljali. To je res mojstrsko d e -1 o kinematografske umetnosti. Potem ;e na sDorc-du Strah Angležev, najzanimivejši vseh vojnih filmov. Vidimo razvrstitev vojne mornarice, strah Angležev, podmorsko b r o d o \ i e na delu, boj letalcev na Sever-n e m m o r j u, kako sovražnik pade z višine 500 metrov in končno de:., c globin. Na vzporedu je tudi več po: • , tkov z avstrijskih in nemških bojišč, draa Kadar se general Lee vda in komični prizor : Luny se pelje s kol- n . Ja spored bo videti v soboto, 15. ja, v nedeljo 16. in v ponedeljek 17. m . Predstavi ob delavnikih so ob 4. in 6. uri popoldne, 7. in 1 >9. uri zvečer: ob nedeljah in praznikih ob '11. uri d 'oldne, 3 1 -5„ 6., 1 -8. in 9. uri zvečer. — V torek 18., sredo 19. in četrtek 70. maja e predstavlja II. del Polarnega lova L: itana Kle inscnmidla , pretresljiva dre En sam solnčni žarek in več drugi! prvovrstnih točk. — V petek, 21. m:':i jc na vzporedu pretresljiva drama »Sr :a drugih . Priporočamo obisk!
KANONIČNA VIZITACIJA IN > IR-MOVANJE V LETU 1015.
Meseca majnika.
Preska na Vneboliod 13. majnika.
Sv. Katarina v petek li. ma.:nil:a.
Sora v nedeljo 16. majnika.
Žabnica v ponedeljek 17. majnika.
Roteče v torek 18. majnika.
Dobrova v sredo 19. majnika.
Brezovica v četrtek "20. majnika.
Škofja Loka v nedeljo 30. majnikii.
Sent Lenart v ponedeljek 31. rajnika.
Meseca junija.
Javorje v torek 1. junija.
Leskovica v sredo 2. junija.
Slavina v nedeljo 6. junija.
Sv. Peter v ponedeljek 7. junija.
Trnje v torek 8. junija.
Zagorje v sredo 9. junija.
Knežak v četrtek 10. junija.
Trnovo v nedeljo 13. junija.
Prem v ponedeljek 14. junija
Košana v sredo 16. junija.
Nadanje Selo v četrtek 17. junija-
Suhorija v petek 18. junija.
vvemo v nedeljo 20. junija.
Stara Loka v nedeljo 27. junij"-
poljane v torek 29. junija.
Stara Oselica v sredo 30. junija.
Meseca julija.
Nova Oselica v četrtek 1. julija.
Trata v nedeljo 4. julija.
LuCine v ponedeljek 5. julija.
Zalilog v sredo 7. julija.
Sorica v četrtek 8. julija.
Železniki v soboto 10. julija.
Selca v nedeljo 11. julija.
Dražgoše v torek 13. julija.
Hukovšica v sredo 14. julija.
Razne novice.
Nemški katoličani v Ameriki so poslali kardinalu nadškofu dr. Pifflu na Du-naiu 128.615 kron za dobrodelne zavode naše monarhije.
Vsa večja mesta Avstrije, Ogrske in Nemčije so bila pretekli teden par dni v zastavah vsled zmage nad Rusi v Galiciji.
Pojjreb brez duhovnika. V Gorici je umrl socialist Cinkovič, ki se ni hotel spo-vedati. Pokopali so ga brez duhovnika.
Odvoz ranjenih in bolnih iz Przemysla. Ruski poveljnik v Przemyslu je odredil, da se odpošljejo vsi ranjenci in bolniki iz Przemysla v notranjost Rusije. Ta transport spremlja na ukaz poveljnika dunajski zdravnik dr. Baier, kateremu je prideljeno pel medicincev, slušateljev dunajske univerze, ki so se kot čunovojniki nahajali v l'rzc;nvslu.
Čudež sv. Januarja v Neapelnu. Ka-Itor >.nano imajo v Neapelnu na Laškem v cerkvi S. Chiara shranjene ostanke mu-čenca sv. Januarja. Med drugim tudi strjeno kri lega svetnika, ki se spremeni dva-l< m t na leto, prvo nedeljo v majniku in pa 10. septembra, na praznik tega svetnika v tekočo. Letos je ljudstvo z veliko napetostjo pričakovalo ta čudež. Rimski dopisnik dunajskega lista »Reichspost« se je peljal nalač v Neapelj, da bi bil pričujoč ko se bo čudež zgodil. Kar je tam doživel je takole sporočil svojemu listu: Dopoldne nrvo nedeljo v majniku so prenesli iz stolne cerkve v cerkev S. Chiara glavo svetnika Januarja. Popoldne pa se je vršila velikanska proccsija, pred katero so nesli 40 kipov svetnikov, v procesiji sami pa strjeno kri sv. Januarja in njegov kip. Oboje so postavili na glavni oltar v cerkvi S. Chiara. 82letni neapeljski kardinal Prisco je držal visoko dvignjeno posodo s krvjo sv. Januarja, krog njega pa se je drenjala množica vernikov in poročevalcev listov tako, da so policijski uradniki le s silo mogli vzdržati red. Pele so se litanije in miserere, nato so pa verniki molili, da naj svetnik izprosi svetu zopet mir in naj v znamenje mirne bodočnost? napravi čudež. Opazovali smo vsak gib kardinala. Po 17 minutah molitve je postala masa strjene krvi tekoča. 70 prič, med njimi 20 časnikarjev je gledalo osuplo na relikvijo. Zvonovi so zazvonili, od cerkve po mestu pa so se razlegali vzkliki radosti. Tudi 19. septembra 1914 sem bil pričujoč pri čudežu. Takrat je trajalo 43 minu, da j postala kri tekoča in sicer ravno v trenotku
ko ie molilo ljudstvo: vojske, kuge in lakote nas reši, o Gospod!
Mati v pregovorih. Vsi, tudi divji narodi, imajo za matere zelo lepe pregovore, v katerih je izražena materinska dobrota in ljubezen. Nemci n. pr. slave mater v pregovorih sledeče: »Materinska zvestoba je vsak dan nova«, »Če je mati še tako revna, skrbi vendar, da je otroku gorko«, »Kdor noče slediti materi, mora končno slediti beraški palici«, »Bolje je izgubiti bogatega očeta kot revno mater«, »Kar sega materi do srca, sega očetu samo do kolen«. Hindostati pravijo v pregovorih o materah: »Moja mati, zmerom moja, naj bo revna ali bogata«, Benečan pravi: -Mati, mati! Kdor jo ima, jo kliče, kdor je nima jo pogreša«. Rus pravi: »Materina molitev odmeva celo iz morske globočine«. Čeh: »Materina roka je mehka tudi 'kadar tepe«. Skoraj pri vseh narodih se dobi zelo resničen pregovor: »Mati redi lažje svojih sedem otrok, kot sedem otrok eno mater«. Italjan označuje trpljenje matere s pregovorom takole: >Mati je enako — mučenica.« Tudi Slovenci imamo polno lepih pregovorov, v katerih so izražena ljubezen, trpljenje in pomen matere.
Stoletnica šmarniške pobožnosti. V hrupu svetovne vojske se obhaja letos stoletnica odkar je papež Pij VIL, ko se je vrnil iz francoskega ujetništva, obdaroval šmarniško pobožnost z odpustki in jo tako priporočil celemu svetu. To se je zgodilo dne 21. marca 1815. Letos, ob stoletnici, pa je bilo dano papežu Benediktu XV., da je pridejal tej pobožnosti novih odpustkov in pa molitev za mir. Da pa se je majniška pobožnost po zasebnih hišah obhajala že mnog o preje, priča zgodovina. Tako n. pr. je kapucin Lovrenc iz Tniiffise iz 1. 1692. izdal knjižico o majniški pobožnosti. V Italiji so obhajali to pobožnost že 1. 1713. Pred slo leti pa se je razširila po vsem svetu in ljudstvu zelo priljubila.
Fižol ob brzojavnih drogih. Po nekaterih krajih na Hrvaškem so vsadili ob vsakem sadnem drevesu natiški fižol. Tako so prišli tudi na misel, da bi vsadili fižol ludi ob brzojavnih drogih in vprašali so za dovoljenje. Bilo bi pač lepo, če bi ovijal fižol puste droge in 'koliko fižola bi se pridelalo, če bi bil vsak drog obraščen s fižolom. Našel bi r>e še marsikater kraj, kjer bi rastel lahko fižol namesto plevela in smeli.
Amerika in barvila iz Nemčije. Največja tkalnica preprog je ustavila polovico svoiega obrata ker ji primanjkuje barvil. Zdi se, da bo v kratkem okoli 300.000 delavcev brez dela. Težave so tudi v drugih tovarnah, zato narašča gibanje v Ameriki, da se ustavi izvažanje vojnega mate-rijala v korist trosporazumu. Newjorški listi poročajo o zborovanju metodistovske cerkve, ki je izrekla na tem zborovanju, da bi bil strašne vojne med evropskimi narodi hitro konec, ko bi nehala Amerika pošiljati vojni materijal, oziroma ko bi napravila vlada potrebne energične korake, da se prepreči izvoz. Več ameriških listov je prineslo oklic, kjer zahteva 400 izdajateljev časopisov, ki izhajajo v Ameriki, da se ustavi izvoz orožja, to direktno podpiranje krvave vojne. Oklic se obrača na
celo ameriško ljudstvo, posebno na delavce, ki so zaposleni v tovarnah orožja m ugovarja zoper oddajo šrapnelov, topov in prahu, ki imajo namen uničili življenje so-rojakov velikega dela čitalcev teh listov. Največ podpisanih izdaja nemške liste, potem pridejo italijanski listi, židovski, poljski in ogrski. Zastopani so s podpisom listi nevtralnih dežel, pa tudi francoski, ja» ponski in ruski, ki izhajajo v Ameriki.
Več voz umetnih gnojil je dobila dunajska občina, ki razdeli gnojila osebam, ki se udeleže obdelovanja dunajskega občinskega zemljišča.
O solnčnici piše strokovnjak v nemškem listu: V Avstriji in v Nemčiji so bili opustili popolnoma gojenje oljnatih rastlin in so uvažali vse oljnate sadeže. Zdaj je čas, da pridelujemo zopet sami kar nam daje olje in druge koristi. Solnčničino seme smo uvažali iz Rusije in iz Indije, kakor d? bi ne mogli pridelovati te s vsako prstjo in vsakim krajem zadovoljne rože, ki ne potrebuje nikakega obdelovanja. Sadite jih ob mejah in poteh. Listje in deblo so dobra krma živini, seme je dobra krma perutnini, ki leže rada jajca po njem. Olje je mastno in sladko. Koristi sajenja soln.-nic so tako mnogostranske, da se ne more pisati dovolj o tem, gospodarska društva naj bi se zavzela za pridelovanje solnčni-ce na veliko, potem ne bi plačevali tako drago inozemsko olje. — Tako je pisal Nemec, ki ne ve za 'kaj vse se porabi še solnčnica, ne ve, da čisti zrak, da da njeno zrnje najfinejšo moko in njeno steblo izvrstno prejo. Kako dobro bi bilo, če bi začeli na barju saditi solnčnice. Gotovo bi se obneslo. Namesto kisle krme, ki raste v nekaterih krajih bi rastlo dragoceno olje, zabela ljudem in piča živini, rastla bi moka, ki je dosti boljša od pšenične, ker raste v zraku. Neglede na korenike, ki bi morala tudi služiti živini za krmo, saj je topinamburina 'korenika hrana tudi ljudem in stari ljudje pripovedujejo, da so uživali ljudje, predno je bil prišel v Evropo krompir, solnčničino koreniko.
Pismo iz Amerike v bojno polje. Četo-vodja je dobil pismo od rojaka, ki obžaluje,da ne more sodelovati v vojni: — Kako hrepenimo, da bi mogli priti pred koncem bojev do Vas. Nesreča je za nas, da ne moremo pomagati pri porazu naših sovražnikov, mi bi se bili in kr ?veli kakor se bijete Vi, znali bi umreti .10 tako pogumno kakor Vi. V nas, izleženim od domovine živi isti junaški duh kot v Vas. Vi ne veste fcako Vam zavidamo. Vemo, da je Vaše trpljenje veliko, saj smo bili vojaki. Zato so Vam pa tudi hvaležni, krasan je junakov dan ko se vrača zmagoslavno domov, svetinjo na prsih, občudovan in pozdravljen. Ne moremo k Vam, borimo se pa tukaj za Vas, borimo se zoper izvažanje orožja. Težko je ustaviti,-ker jim nese. Nevvjorški list je izračunil, da znaša faktura izvoženega bojnega materijala dl 15. svečana 1915 samo 412 in pol milijona dolarjev, znašala bi torej na leto okoli milijarde dolarjev. Tako je postala iz nevtralnosti kupčija in iz kupčije nevtralnost.
Draginja na Ruskem je tudi velika, Izprašujejo se, kaj je temu krivo. Nekateri domnevajo da je tega kriva špekulacija, drugi da je kriva zmanjšana vrednost »V
narja in težave prevažanja. Posamezni se vprašujejo strahoma, če so zaloge živil tako velike kakor so mislili. Pri nas je toliko pritožb nad draginjo, kakor da bi bilo samo pri nas tako, pa draginja vlada po celem svetu, tako tam kjer se bijejo, kakor tam, kjer sc nc. Svet jc zdaj tako pre-mrežen z železnicami in morskimi potmi, da se približujejo odnošaji in razmere. Ako izostane pošiljatev iz Angleške primanjkuje pa tudi tam, kar so uvažali oni. Na Ruskem bo najbrž tudi letos slaba žetev. Ogromne množicc, ki morajo v ječo ali v smri bodo manjkale na polju, ruski vojskovodje pa pravijo, da nc more izostati njih številu zmaga, oni nc varčujejo s življenjem vojakov. Število se izčrpa, ne izčrpa se pa pogum in zavest.
Podružnica ženske organizacije v Gradcu je sklenila, da pošlje po deželnem namestništvu vlogo na trgovinsko ministrstvo, da se izda takoj prepoved izvažanja jajec. Podružnica je izvedela, da je šla velika množina jajec iz Štajerske skozi Švico na Angležko in na Francozko. Tega jc res treba! Mi plačujemo drago jajca in pomagamo poleg tega še onim, ki nas hočejo izstradati.
Brezplačni kus za invalide je ustanovilo društvo muzeja za ženska ročna dela. Invalidi se poduee v šivanju perila, krojen:'!. me/'...'u, prikrojevanju, šivanju na različnih strojih in drugemu, kar jc potrebne pri izdelovanju perila. Društvo pri-č: ki • c-. se bodo armadni dobavitelji pe-ri,a ••„•„ i pii cdd?ji dela pred vsem na m\:'.i; e. Zrčue sc pouk 3. maja in konča 26 nič,. iSedcž drrštva ie Dunaj XV., Mer. '••ruorstrr.sse 140).
Dajte nam sladkor po ceni! Pri seda-r,'> - \~r-': d.vi veh živil se nam prioo-••••'cr, s..-ukor za človeka, za živi-žehto. za ir.iio in za kruh. Dobro. A,i -.ako nri kupi,:e revež sladkor pri se-d^in ceni? Kaj ie kilo sladkorja za dru-V,r-.c In pra>iio še, da se bo podražil: Ve-:: TcJk'ccnti sladkorja so obljubili sicer, da n : b.-do podražili v vojnem času slad-kera. pa se je vendar podražil tačas za 4 vin. pri kilogramu, in zdaj se sliši, da so me- i prodneenti s to obljubo samo tiste koncile sladkorja, ki znašajo toliko, kolikor bi bih prodali lani — druge zaloge se bodo povišale. Trgovci sc zalagajo "zato zd; | s sladkorjem, da bi ga prodajali po-znc,e dražje. - Je to prav? - Kai nima potrebno prebivalstvo pravice do cenejše dobave te potrebne rcdilne stvari ali nadomestila jedi? VeleproducetjJi prodaiajo draqo sladkor, ki so ga daiali druga leta pod nič v inozemstvo, imajo torej dovolj m velikanski dobiček, revež pa je tepen pri vsemu kar kupuje.
Špirit sc je podražil za 20 K pri hek-to.itru. In to, ker odpade izdelovanje v Oaliciji ,n v Bukovini, ker se ne dobi toliko melase, ker se nc sme kuhati žito in krompir, ker nabirajo trgovci zaloge in ker pride pridobivanje špirita iz surovega sladkorja dosti dražje kakor siccr. Šnirit-ni k ar tel je pojasnil vladi, da sc nc bodo povišale v sedanji kampanji cene. Vojna uprava je preskrbljena s špiritom. Pcdra-ženje obuja upanje, da se bo omejilo žga-njeoitje in da bo tako mogoče izhajati s špiritom.
V Švici hočejo uvesti vojni davek na
dohodke, ki presegajo 2500 frankov na leto in na premoženje, ki znaša več kakor 16.000 frankov. Iz tega davka bi pokrili deloma stroške mobilizacije.
Avtomatične puške ali samostrele imajo vojaki kanadske ekspedicije, kakor poročajo francozki listi. Te puške imajo po 15 patron in se sprožijo same, kar za-brani, da bi se utrudil vojak. Navadno boli rama od udarca puške, roka postane trda pri napenjanju in po 150tem strelu je vojak tako utrujen, da ne meri več dobro. Pri samostrelu pa strelja lahko 250- 500 krat ne da bi se utrudil, ali ravno to zavede vojaka, da razsiplje municijo in to je gotovo tudi vzrok, da niso uvedli samostrelov tudi pri evropejskih armadah.
5 milijonov kron vojnega posojila je podpisal knez Scbvvarzenberg.
Dan brez tobaka. V Breslavi so sprožili misel, da bi se vzdržali vsi kadilci na gotov določen dan kajenja in bi darovali prihranjeni znesek za darove vojakom na fronti. Ta misel je lepa. Želeti bi bilo samo to, da bi sledil dnevu brez tobaka teden tobačne abstinence, tednu naj bi sledili meseci. Tako bi se nabralo veliko denarja, mogoče, da bi se odprle oči gospodinjam in materam, da bi začele upoštevati koliko denarja razmečejo gospodarji in otroci za dim, ki škoduje pljučem. Na ogrskem so imeli dan prvega majnika tobačno abstinenco, znesek je namenjen Rdečemu križu.
Sveža jajca nabira za ranjence Rdeči križ na Angleškem. Decembra je priredil ljudsko nabiranje in so nabrali vsak teden, kakor pravijo, 200.000 jajec. Zdnj narašča s vsakim tednom število jajec. Vodstvo na-birališč je v rokah duhovnikov in občinskih predstojnikov.
Tisma namenjena vojakom na Ogrskem pridejo večkrat nazaj z opazko poštnega urada. Te opazke so seveda mažar-ske. Večkrat je na pismu bseeda »Toth« — kar znači nemško »mrtev — ljudje sc prestrašijo in menijo, da je naš mrtev. Toth pa ie le uradnikov podpis, ie na Ogrskem zelo navadno redbinsko ime, ki ie toliko kakor Slovenec. Druge navadne opazite na pismih so elkoliozott •, el-ment<, ismeretlen . elutazott , meg-halt . — Zadnja beseda pomeni, da je na-naslovljer.ee mrtev, tretja beseda pravi, 1 da je poštnemu uradu neznan in druge tri pravijo, da jc cdšel ali odpotoval.
Poljskih miši pravijo, da bo letos dosti. Dolžnost vsakega gospodarja je, da ! začne in napove mišem boš. predno se raz-paseio in razširijo v škodo poljskih pri- 1 delkov.
Majnikovi hrošči so se pokazali. Kure ' jih .zoblieio rade. Zdaj ko primanjkuje zrnja, bi bilo pač dobro nabirati in posušiti hrosce. \ finem špiritu namočeni hrošči, ali hroščeva tiktura, so dobro mazilo za trganie. Nekateri uživajo zadnji del hroscevega telesa in pravijo da ima okus, kakor mandeljni.
Najlepše v voiski. Z veseljem čujemo o pogumnih dejanjih, 0 zmagah naših, o odbitju sovražnika. A v to veselje sega zm.ra, cut žalosti, da je bilo v naši dobi mogoče tako sovraštvo in nasprotstvo civiliziranih narodov. Kako so vendar govo-
ričili in pisali hiperhumani tolstojanci 1 drugi: Radi razvitja strelnega orožja, radi uničevalne sile orožja, je zdaj postala ne mogoča vsaka dolga vojska. In zdaj? Ravno one države, ki govore največ 0 kuT turi in človeštvu so napadle našo držav " ki se je vzdignila v obrambo kulture in človeštva. — Zato ne čutimo kot najlepše v vojski kadar izvemo, da pokrivajo kuni mrtvih sovražnikov bojno polje — Vsak njih je imel mater, ženo, otroke — vsak njih je človek, je naš bližnji. — Najlepše je v vojski blisek, ki razžari hipno tmino sovraštva in pokaže, da smo vendar še vsi ljudje. Male slike, ko se pozdravljajo nasprotniki, ko se obiskujejo v jarkih, ko si izkazujejo majhne ljubeznjivosti velikega pomena, to je kar nas gane, kar nam privabi solze iz oči, ki se ne jočejo več nad grozoto bojnih popisov. Kdo se ni zasolzil, ko je slišal, kako si pošiljalo sovražniki voščila in darila za praznike k;,ko priznavajo drug drugemu hrabrost in plemenitost? — Ljubeznjivost napram ujetnikom in ranjencem bo osla!. vsem narodom neizbrisna v spominu in bolj kot velika poročila zmag si bodo pripovedovali liudje tudi v prihodnosti podobne stvari: —Na severozahodu Francije 1 .i 6C— 80 m Nemce in njih sorodnike po plemenu Angleže. Pri naskoku v jutranjem mraku je obležal ranjen Nemec n~ed jarki, v bližini 15 metrov napram Angležem. Bil ie zadel od šestih krogel. Tovariši ni o mogli ponj, kajti, če so le pokazali gl-vo i i. jarka, je nriletcl žc s'rel. Ranjeni ie ležal ves dan in prihodnjo noč. Drugi dan so zanazili Angleži, da živi Nemec še. Klicali so mu remško, naj pride k r': i, kjer se mu bo dobro godilo. Ranjeni ni mogel oodit.', Angleži niso mogli penj, ker iim je branil strog ukaz, da bi zanustili svoj jarek. Nemec je zbral vse svoje moti da se jc dvignil malo na kolena in jc klic-1 svojce: »Tovariši, pridite pome, ne maram priti v angleško ujetništvo.« — Nemški mušketir je klical v angleški jarek, da gre po svojega tovariša ali Angleži no smejo streljati tačas. Angleži so obliubili. Ali Nemci jim niso zaupali in so zahtev li naj se pokažejo Angleži, kar so ti odklonili, ker jim je prepovedoval strogi ukaz zapuščati jarek. Naposled sta se odločila dva mušketirja, da gresta, prehodila sta srečno razdaljo, pogovorila sla se malo i Angleži in odnesla ranjenca. Prenašanje so spremili Angleži z mahanjem rok in hura klici, povedali so tudi, da boc'-> obiskali bržkone na večer Nemce. Tako raste iz vojnih grozot čut usmiljenja in človeštva, iz grobov, ki jih je izkopalo sovraštvo in rožrešnost bo sklila ljubezen in čut pravičnosti.
Dopisi.
Bohinjska Bistrica. Tukajšnji črnovoj-nik domačin Simon Šilar je v pelek po nesreči utonil v Savi. Po skrbi tukajšnjega tako zelo priljubljenega bataljonskega komandanta blag. g. stotnika Antona Lučk; mana je bil pokopan v nedeljo z vsemi vojaškimi častmi. Pogreba se je udeležila tudi vsa župnija.
Spodnja Idrija. Zbirka vojnega materijala se je tudi pri nas, kljub temu, da so mnogi rekli, da ne bodo ni-jiesar dali, dobro obnesla. Pod vodstvom gospe voditeljice na tukajšnji ljudski šoli in pa gospodične učiteljice v Gor. Kanomlji so nabrali učenci krog 150 kg bakra, medi in cinka. — Hro-ščcvo leto se pri nas ne pozna, in če ne bo več te golazni, naši šolarčki ne bodo dosti premij zaslužili. Pač pa se pri nas bolj pozna pomanjkanje droDiža, ker so ga nekateri baje prihranili za na stara leta. — Več posestnikov-voja-jjov je bilo na dopustu in sedaj je pri nas vse obdelano in obsejano, razen tu pa tam še v vrhih, kjer še vedno nagaja sneg. Pozimnina ne kaže bogvekaj. — O naših vojnih ujetnikih ne izvemo ničesar več. Morda jih bodo Rusi iez Kitajsko in Japonsko še v Ameriko poslali! Izmed zadnjih se je še oglasil iz ruskega ujetništva France Velikanje iz Kanomlje. Zanimivo pa je pismo Jakoba Tušarja z bojnega polja svojim staršem: » . . . . Sedaj smo že deveti mesec v vojni, pa osem mesecev nisem slišal zvonov. Sedaj o Veliki noči sera jih pa slišal. Peli so tako lepo kakor doma. Bil sem nri božjem grobu, ki je bil v katoliški cerkvi, ravnotako kakor pri nas. Cerkev pa je veliko lepša, take še nisem videl. Pri procesiji je bilo vso razsvetljeno, meni pa, ki se te procesije nisem mogel udeležili, so silile misli domov, na procesijo doma. Pilo je oh i. zvečer. Tukaj je veliko judov. Kar jc kaj boljšega, imajo vse judje v rokah. Drugi ljudje so pa reveži, ker jih jmlje zaničujejo. Vsako soboto je vse zaprto, ker je to judovska nedelja. več-krai sem že šel v tempelj gledat, kako molijo. Kar neumno se mora to zdeti Človeku . . . .«
h Boštanja. Dne 29. aprila t. 1. nas je zapustil preč. g. župnik Martin Kerin ter se preselil v Smlednik na Gorenjsko. Mnci ;o je storil za našo župnijo, Ustanovi' ie hranilnico in posojilnico, katera zelo uspešno deluje. Pod njegovo oskrbo je bila kmetijska podružnica, kjer se je mnogo trudil, da je pravočasno naročal razne stvori, kakor: umetna gnojila, semena, ga-lico je bilo zlesti letos težko dobiti in še marsikaj drugega, s čimer je faranom mar-sik-k vinar pa tudi krono prihranil. Bog mu bodi plačnik, mi pa ga bomo ohranili vedno v najboljšem spominu, želeči mu na novi župniji vse najbolje.
Sv. Trojica nad Cerknico. Na binkošt-ni ponedeljek se bo vršil romarski shod P'i Mariji Pomočnici na Tabru. Že bin-koštno nedeljo popoldne se bo spovedo-valo, zvečer ob 7. uri bodo večernice, in zjutraj ob 6. uri sv. obhajilo in nato sveta maša. Častilci Marijini, prihitite v obilnem številu se poklonit Mariji Pomočnici, da nam ona izprosi tako željno pričakovanega miru, našim junakom pa srečno vrnitev!
Zagorje ob Savi. V nedeljo, dne 16. t. mes., bo imela Ljudska hranilnica in posojilnica v Zagorju ob Savi popoldne ob Pol štirih svoj občni zbor v zadružnih prostorih. Kritični so bili časi in so še, ko
vlada okrog nas vojska, ki hoče ugonobiti našo domovino državno in gospodarsko. Naš zavod si je ohranil zaupanje do današnjega dne in upamo, da si ga bo ohranil še za naprej. Vloge smo redno izplačevali, le v slučajih, kjer je bilo videti, da ljudje iz strahu dvigajo vloge, smo se nekoliko obotavljali in jih poučili, da je denar doma v večji nevarnosti, kot v hranilnici. Zato so še pustili svoje vloge in celo druge pridobili, da so na novo vložili, Tudi bilanca dokazuje, da se naš zavod sicer počasi razvija, ker ima majhen okoliš, a razvija se sigurno in kaže vedno svojo večjo moč. O delovanju se bodete bolj poučili na občnem zboru, na katerega vas uljudno vabi načelstvo.
Mekinje. Vojna procesija v Mekinjah. Vsako šesto nedeljo po Veliki noči se vrši v Mekinjah ob obilni udeležbi vernikov spodbudna procesija s kipom Marijinega mil. Srca iz župne cerkve k četrt ure. oddaljeni znani kapelici Marije Pomočnice na Zduši in nazaj. Letos pa ima ta procesija značaj vojne prošnje procesije, katere naj bi se udeležile v obilnem številu sosednje župnije, posebno še Marijine družbe s znaki in zastavami. Začetek bo ob 3. uri popoldne z nagovorom veleč. g. kanonika Lavrenčiča, ki bode sprevod vodil. Že od davnih časov se je verno slovensko ljudstvo v stiskah z zaupanjem obračalo do predobrotljive božje Matere, ki je to zaupanje vedno vračalo z bogatimi dobrotami. Tudi mi živimo v burnih, težkih časih. Prav zaupljivo se za-tecimo k nebeški Materi, Čuvaj cesarstvo naše, da kmalu zmaga; vzemi v svoje varstvo naše slovensko ljudstvo in še posebno njega sinove na bojnih poljanah. Daj da nam kmalu zašije mila mavrica miru, da se vrnejo naši dragi na svoje domove ,.. Torej: šesto nedeljo, 16. majnika, po Veliki noči popoldne v Mekinje k vojni procesiji!
O Devica, pomočnica
bila si in boš nam Ti!
Pri slabostih in bridkostih
rada nam pomagaš Ti!
Pri skušnjavah in težavah
Pomočnica vedno si!
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 4 SU °/o brez kakega odbitka.
Uradne ure od 8. M u i. popoldne.
Glej inserat!
Gospodarske vesti.
GOSPODARSKI PREGLED.
Zdaj smo v času, ko je povsod najmanj živeža. Toda kmetje ne poznajo strahu, Če bo vreme tako ugodno, kakor do sedaj, bomo prav lahko celo deželo preživeli. Na Dunaju tožijo, da bodo morali biti do avgusta zadovoljni s turšično moko, ker druge ne bo. Pred par leti je eden naših poslancev pravil na Dunaju, da našim revnim kmetom spomladi še tur-šice primanjkuje. Neki socialnodemokra-tični poslanec mu zakliče: »Kaj pri vas še turšico vživate? Saj ta je le za živino.« Zdaj mora biti tudi za take gospode tur-šični kruh dober. Na Dunaju je 22. aprila Mendel, ravnatelj centrale za prodajo koruze, predlagal, da naj se kmetom vzame pšenica, kar je še imajo, in zamenja s koruzo, katero dobijo iz Ogrske. Ker irna pšenica še vedno določene najvišje cene za 100 kg 42 K, turšica se pa prodaja do 60 K 1 q, naj kmetje, ki bodo dali pšenico, še doplačajo razliko v ceni, saj imajo tako od vojske zadosti dobička. Ni prav, da bi se kmetom zdaj boljše godilo, kakor meščanom. Tako Mendel. Neki posestnik Ge-noh mu je odgovoril, da je Mendel bogat mlinar, ki je jeseni, ob začetku vojske nakupil z drugimi mlinarji neizmerne zaloge pšenice, za katero je plačal 24 do 26 K za 1 q, rž 18 do 20 K, zdaj pa otrobe prodajajo po 36 K. Seveda še misliti ni, da bi vlada v kaj takega privolila. Letos se je povsod sadilo veliko več krompirja, kakor navadno. V tem imamo obenem odgovor na vprašanje, če bo mogoče dobili zadosti masti za zabelo. Če vojska poneha, se bo več kakor polovica krompirja po stari navadi zopet porabila za prašiče. Tudi nekaj slabega žita bodo potem dobili. Da bo množina žita še večja, bi zelo kazalo zmanišati praho za ajdo in bolj sejati turšico. Dobra je ajda, ker nam Ja po pšenici in ječmenu še en pridelek. Toda na istem prostoru da debelozrna turšica sko-ro še enkrat toliko. Letos je pa najbolj važno, da se kolikor mogoče veliko žita pridela. Tudi se da po turšici povsod s prav velikim uspehom fižol posejati in buče nasaditi. Izrabite prostor do zadnjega. Po rdeči detelji je povsod saditi debelozrnato turšico, ki še prav dobro do-raste, če je količkaj ugodno leto. Turšica mora imeti obilo hlevnega gnoja in vsaj nekaj fosfata.
Švicarji priobčujejo poročila, kaj jim je koristila gnojnica. Lefa 1866. se je naštelo v Švici 999.291 glav goveje živine, leta 1906. pa 1,498.144 glav. Živina je bila pri zadnjem štetju gotovo veliko lepša in težja, kakor leta 1866. Za ves ta napredek se imajo v prvi vrsti zahvaliti gnojnici. Cenijo, da je vsa gnojnica, katero porabijo, v enem letu vredna 165 milijonov kron, ves gnoj pa le 85 milijonov kron. Torej skoro še enkrat toliko je vredna gnojnica, kakor ves gnoj. To vedo tudi naši gospodarji, ki so poizkusili z gnojnico obilo gnojiti. Dokazano je, da imajo poljski pridelki, kjer je bilo veliko gnojnice, in seno iz travnikov, kamor se je na 1 ha navozilo 800 do 1000 hI gnojnice v enem letu, kakor je v Švici navadno navozijo, veliko
82
Stran	________
več b :ljak o vin in drugih rcdilnih snovi v sebi. Torej 800 do 1000 lil za poldrugo oralo! Fri nas še toliko litrov na pride na 1 hi. Letos setn poskusil na nekem slabem travniku za poskušnjo napeljati prav veliko gnojnice. Trava je žc zdaj dobra za košnjo. Švicarska gnojnica seveda ni čisla voda od živali. Nameša jo z vodo in navadno tudi odpadke vmes na drobno razdrobi. Le tako moremo razumeti, odkod imajo take množine gnojnice. Človek je ,,'.rro žalosten, če sc spomni na domače razmere. Koliko gnojnice se zgubi, koliko milijonov škode trpe vsled tega naši kmetje vsako leto. Čeprav je letos velika zadrega >:a delavcc, naj vendar vsak gospodar, ki še nima gnojne jame, letos precej gnojno jamo naredi. Žal mu gotovo ne bo.
Švicarji so pa dobro spoznali, da hlevski • ;noi z gnojnico ne zadostuje, ker ima v sebi premalo fosforne kisline. Zato kupujejo v vedno večjih množinah umetna gnoji'a, zlasti žlindro in fosfat. Kalij je neobhodno potreben, če ni bilo zadosti gnojnice. Če je pa gnojnice zadosti, potem ni ii -ba kalijeve soli, ker se nahaja v 100 1 gnojnice 2 do 8 g kalija. Šele z rabo umetnih gnojil se doseže popolni uspeh.
Cene goveje živine gredo vedno naprej. Zdaj se pa zlasti vidi, kako neumna je prcd',|a živine na čez. Skoro ga ni gospod-rja, ki bi ne bil letos pri prodaji opeharjen. Mnogi ne vedo za ceno, drugi cenijo živino še vedno le po starem. Tako se primeri, da zviti prekupec zasluži pri eni kravi do 400 K, pri paru volov pa 600 do 700 kron. Prodajajte le na vago. V ponedeljek, dne 26. aprila, so prodajali na Dunaju lepe voliče že po 2 K 50 v, nekaj najlepših po 2 K 72 v. Bilo je čez 800 glav na sejmu. Največ je bilo krav, mnogo tudi mlade živine. Kmetje vse prodajo, ker mislijo, da takih cen ne bodo več dosegli. Kje se bo pa živina vzela? Saj so ravnokar odpravili carino na uvoz živine in mesa. Na cene ni to prav nič vplivalo, ker živine ni od nikoder dobiti. Nekaj je morebiti pripeljejo iz Rumunije, veliko pa ne. Od drugod pa tako ni mogoče zdaj živino dobiti. Toda denar in cena sta zdaj manjšega pomena. Kaj se bo pa zgodilo z našimi kmetijami, če ne bomo imeli zadosti vprežne in plemene živine. Taki kmetje so delavci brez roke. Ne prodajaj torej ničesar brez posebne sile. Če pa kaj prodaš, prodaj le na težo. Zdaj se plačuje lepa žival 1 q po 3 K do 3 K 20 v. To je res izredno visoka cena. Števila prašičev na dunajskem trgu je padlo za polovico. Da bomo mogli živali prerediti, se jim začne lahko precej krmiti trava ali še boljše detelja, zlasti lucerna.
Hrvatska vlada je prepovedala prašiče krmiti s turšico. Priporočali so za krmi,en,e prašičev zdrobljeno in zmleto s amo. Natančni poskusi so dokazali, da slama ovira še prebavo drugih krmil, sama pa prav nič ne zaleže.
Da se v mestih olajša pomanjkanje živil, na,.gospodinje kolikor mogoče pazijo na mleko in ga dajo v večji množini v mlekarne, ker se mora slradajočim revežem
po mestih pomagati.
♦ * •
_Dom olinb 1015.__
Nov drobiž. C. kr. kor. urad poroča: Ker sc jc pokazalo, da v prometu se nahajajoči nikelnasti drobiž ne zadošča in ker se kaže osobito v industrijskih okrajih močna potreba po njem, je vlada sporazumno s kraljevsko ogrsko vlado sklenila, da s pridržkom naknadne postavne potrditve te odredbe pusti kovati in izdati drobiž po 10 vinarjev, za vsak slučaj tudi pe 20 vinarjev iz novega srebra (zmes 30 odstotkov bakra, 40 odstotkov cinka in 10 odstotkov nikeljna). Izdajati se prične ta denar in sicer lOvinarski novčič 10. majnika, in sicer po neobhodni potrebi in kolikor ga potrebuje promet, do najvišje vsote 20 milijonov kron. Denar bo po velikosti in teži nikelnastemu denarju popolnoma enak in se bo razločeval le po kovinski barvi in po kovanju reverzne strani.
Zagotovitev krme in paše. C. kr. kor. urad poroča: Danes, 8. t. m., se razglasi odlok poljedelskega ministrstva o zagotovitvi krme in paše in da se izrabijo vsi travniki v korist preživljanja prebivalstvu. V vojnem letu, tako izvaja odlok, je vsak posestnik dolžan, da izrabi vse travnike, pašnike in planine s košnjo ali pa s pašo. Kakor pri njivah, tako nastane lahko pri pašnikih in travnikih sila, ker so gospodarji morebiti pozvani pod orožje. Potrebno pomoč more preskrbeti žetna komisija. Da se ne izgubi paša in krma, je oblast upravičena, da, če gospodar v gotovem roku ne poskrbi za uporabo, se mora prepustiti brezplačno občini. Občine naj ali same izrabijo krmo ali pašo, ali naj jo pa izroče drugim. Čim jasnejše se zaveda vsak posestnik dolžnosti nasproti skupnosti v največjih podrobnostih, z večjim veseljem stori, kar se zahteva, da se v tem velikem letu ne izgubi niti ena travna bilka, ki bi lahko služila vzdržava-nju naše živine.
Vzpored za nakupovanje žrobet na Kranjskem: Dne 25. maja 1915: Na Brezovici pri kolodvoru od r>ol osmih do desetih dopoldne; v Krškem pri Gregoričevi gostilni od pol treh do pol šestih popoldne. Dne 26. maja 1915: V Brežicah poleg »Narodnega Doma« od šestih do pol osmih zjutraj; v Št. Jerneju od desetih do enajstih dopolduc; v škocijanu od ene do dveh popoldne; v Mokronogu-Bistrici nri kolodvoru od štirih do šestih popoldne. Dne 27. maja 1915: V št. Petru na Krasu pri gostilni poleg trgovca Alojzija Domicelja od osmih do devetih dopoldne; v Bujah (pri Košani) pri g. Deklevi od desetih do pol dvanajstih dopoldne. Naprodaj pripeljana žrebeta je imeti na dobrem povodcu ter je s seboj prinesti živinski potni list in spuščalni list onega žreb-ca, ki je žrebetov oče. Brez teh izkazil se ne sme kupiti nobeno žrebe. Nakup-ljena žrebeta se bodo takoj plačala in prevzela.
Živinorejska zveza za kamniški politični okraj na Homcu tem potom opozarja živinorejce kamniškega okraja, da je čas priglasiti živino za v planinsko pašo, kajti letos je še prav posebno važno oddati ne-molzno živina na skupne pašnike in na planino, ker je res veliko pomanjkanje delavcev ter se bo veliko časa prihranilo z
______ štev. 1!)
oskrbovanjem živine po hlevih. Pašninn jc odbor v seji dne 5. maja 1915 za letos določil sledeče: Od živali, ki ima mali zob je plačati 13 K, od vsake starejše govedi pa po 15 K. Od kobile s sesajočim žrebe-tom je plačati 40 K, od ostalih konj pa po 25 K; od ovac je plačati po 2 K. Tri tedne staro jagnje jc pri ovci brezplačno, od vseh starejših jagnjet je pa plačati po 2 K. paS. nino bo pobiral pastir na planini, in sicer polovico, kadar priženete v pašo, ostalo polovico pa, kadar pošljete po živino. Na planino se žene v četrtek dne 24. junija. Sprejme se 100 glav živine na Križko pla^ nino, 10 govedi in 150 ovac pa v Koren, Katera žival gre v Koren, odloči pastir. Ako katerega živinorejca izven okraja tudi veseli oddati svojo živino na Križno planino, jo lahko odda in jo naj priglasi na naslov: Živinorejska zveza na Homcu, pošta Radomlje.
-ffi YčM
fpp|| kSaiteK
Za nevesto.
(Finsko spisal P i e t a r i P a i v a r i n t a.)
(Dalje.)
>Stopi bliže, hrabri mladenič! Plemenito si sejal, plemenito boš tudi žel, Rešil si moj čredo in moji hčeri e linki si bil varuh in v oporo; to ne sme ostati ne-poplačano. Krava, katero si rešil, je moja najboljša molzna krava. Ako sc bo pozdravila, bo tvoja. Poleg tega dobiš še krme za celo zimo. Ako bo pa ta krava poginila, dobiš drugo. Za en dan jc to lep zaslužek: medved in najboljša krava okolice. Vsak ne more toliko zaslužiti, toda ti si zaslužil v časti. — Ti si napogumnejši in najboljši mladenič v celi fari. Ostani sedaj čez noč pri nas, jutri pa pojdi pr medveda in ga spravi domov.«
Peter sc je boječe zahvalil in mrmral, da jc storil samo svojo dolžnost in ua nima vsled tega pravice sprejeti plačila, 1 oda gospodar je menil, da se mora i/polniti, kar je obljubil.
Ko je Anka slišala te očetove besede, je vrgla pogled na Petra, ki je izražal polne upanja. Kako rad bi pa Peter žrtvoval celi dnevni zaslužek, če bi mu dal Podgorec samo malo upanja, da bo Anka kdaj njegova.
V.
Nastopila je zima. Podgorčeva krava se je pozdravila. Gnali so jo v Zakraj; Podgorec sam jo je gnal. Poleg tega je dal prepeljati v Zakraj cel voz krme za to kravo. Kot mož je držal besedo — čudno bi tudi bilo, da bi je sedaj ne držal, ko |0 doslej še vedno.
Ljubeča sta se večkrat srečala in nji"]3 zveza je postajala od srečanja do srečan,a močneja. Stavila sta veliko upanja na An-kinega očeta, ker od onega časa jc I gorec posebno spoštoval Petra. Anka )f povedala Petru vse, kar je njen oče govoril o njem. Vse te besede sta potem premišljevala in vagala, in pokazalo se je, da merijo te besede na to, da bo Podgorec do-
volil zvezo med njima. O, saj je tako lahko verovati na to, kar si človek želi!
Tal;o sta preživela zimo v zanesljivem upanju in najčistejši ljubezni. Nastopila je zopet pomlad in vsa narava je bila oproščena sile zime. Reke in jezera so odvrgla iežke ledene skorje, veselo žuboreče so (ekle vode. Prosta je bila tudi reka, po kateri je vodil Peter splave. Po nji mu je hrepenelo srce, katero je bilo vsled An-kine ljubezni oproščeno skrbi. Predno je pa šel zopet na delo, je hotel zvedeti odločilno besedo od Podgorca. Peter je sicer še nekoliko dvomil, toda Anka mu je dajala poguma in upanja.
Bil je lep pomladanski dan. Solnce je toplo sijalo, zemlja je zelenela, ptiči po drevju so pa veselo prepevali in si gradili gnezda. Takrat je oblekel Peter svojo praznično obleko in se podal proti Podpori. Tako sta se bila dogovorila z. Anko.
Kam pa nameravaš iti, Peter, tako prazni ki?< ga jc vprašal Podgorec, ko ga je zagledal.
\e drugam kol k varn. Z vami bi ■ad govoril.«
>o, kaj bo dobrega?« az — jaz ljubim Anko.. i"o rad verjamem.« In Anka ljubi mene.« 'i'udi to je lahko mogoče.« 'Visel sem, da si izprosim Anko od \as. Da. dobim vaše dovoljenje in vaš blagoslov za najino zvezo,«
Podgorec je vstal in napravil zelo resen obraz. To je bila njegova navada, kadar jc veljalo odločiti kaj važnega. Tako je stal nekaj časa in premišljeval.
''' si zelo zmožen mlad človek, .« je dejal čez nekaj časa. »To se ne sme tajiti, to sem tudi jaz vedno rekel in bom vedno rekel, kajti zmožnost in pogum so lastnosti, ki zaslužite spoštovanje in priznanje. Toda odkrito in brez. zavijanja povem, da ne bo Anka nikdar tvoja, ker zate je nis iii vzgojil. Tako si slišal moj sklep. •< Za božjo voljo! Jaz. sem rešil Anko iz krempljev medveda!« je pristavil Peter.
i o je samo domišljija tvoje slepe ljubezni. Ti nisi rešil Anke iz krempljev medveda, temveč krava je bila, katero si rešil; to si tudi dobil. Bodi s tem zadovoljen in poišči si družico kje drugje. Da odvrnem vsako nesporazumljenje, naj ti povem, da je Anka žc dolgo obljubljena v Zalog; ;,in župana v Zalogu, Zaloški, jo bo dobil. Sedaj, dragi Peter, si me slišal. S tem se morag zadovoljiti, ker stvar se ne da prenarediti. Toda ne bodimo radi tega sovražnika! Prejšnje prijateljstvo in ljubezen naj obstoji še naprej. Moja pomoč in moja hiša bo kot doslej vedno tebi od-Prta. Kakor doslej te bom ccnil tudi v naprej kot najpogumnejšega in najpošte-"ejšega človeka v fari.«
Ko je Podgorec to izpregovoril, je zapustil hišo.
Anka je molčala. Ni si upala govoriti, ^r je vedela, da bo oče vztrajal pri svojih besedah. Toda ko je zaslišala trdo obsodbo, je bila bolj bleda kot platno. Tudi Peter je molčal, ker je vedel, da ni govoril Podgorec v šali.
Ljubeča se sta slišala nasprotno od tcga, kar sta upala. Pogumno in neustrašeno sta odkrila svoje zadeve, toda izhod
tega je bil za nju kot smrtna obsodba. Njinu srci sla bili napolnjeni z nepopisno žalostjo.
Toda kdo je bil srečni Zaloški v Zalogu?
Zaloško posestvo je bilo v tisti fari kot Podgora. Bilo je bogato posestvo, tako bogato kot Podgora. Posestnik Zaloga je nosil na svojih prsih svetečo se srebrno medaljo. Poleg tega je bil Zaloški porotnik in župan.
VI.
Vsi dogodki te povesti so se zgodili v 17. stoletju. Takrat ni bilo vedno prijetno. Treba je upoštevati, da je Finska takrat pripadala k Švedski. Politične razmere še niso bile zrele. Med Karelinci, ki so pripadali k Rusiji, in med prebivalci Ocstcrbotten v Finski, je vladalo smrtno sovraštvo. Včasih sta ruska in švedska vlada še pospeševali to sovraštvo med obmejnimi prebivalci. Pogosto pa je tudi takrat divjala med temi ljudmi krvava vojska, ako ste bili tudi obe vladi v najboljšem prijateljstvu.
Vzroki tem bojem so se porodili med | prebivalci samimi, kmetje so vodili boje. j Prav posebnih vzrokov za boje niti ni tre-balo, ker vse je izviralo iz starega sovraštva in iz želje po maščevanju, kar je podpihovalo sovražnosti. Vsaka izmed sovražnih strank je poizkušala prodreti čez mejo na ozemlje sosedov. Razvaline po-žganih vasi in umorjeni ter pohabljeni ljudje so kazali na sovražnikovo krvoločnost. To smo omenili samo mimogrede, da se bo naslednje lažje razumelo.
Podobna obmejna vojska je zopet izbruhnila s svetlimi plameni. Takoj po Petrovi ponesrečeni snubitvi je prišlo poročilo, da je udri sovražnik čez mejo. Peter je bil obuoan vsled svoje ponesrečene snubitve, zato se je pridružil branilcem domovine. Upal je, da mu bo v bojnih nevarnostih mogoče vsaj za trenutke pozabiti na svoje srčne bolesti,
Vsled svojega poguma, moči in odločnosti, katero je kazal tudi v najtežavnejših položajih, je bil kmalu izvoljen za voditelja branilcev finskega ozemlja. Povsod in v vsakem času je bil Peter s svojimi ljudmi nad sovražniki in jim postal vsled tega v velik strah. Čeprav so bili Finci v premoči, vendar niso mogli povsod preprečiti grozodejstev, ki so jih uganjali Karelinci. Mnog družinski oče je vsled tega objokoval svoje požgano posestvo, svojo uropano imovino, svojo ženo in otroke, katere je odpeljal sovražnik. Mnogotera nevesta je objokovala svojega ubitega ženina.
Po Petrovi ponesrečeni snubitvi je bila Anka potrta in žalostna. Ne samo vsled tega, ker ni dobila onega, katerega je tako neizmerno ljubila, temveč tudi vsled tega, ker je oče namignil, s kom namerava združiti svojo hčer. Ravno tega ji določenega ženina pa Anka vsled njegovih norosti že davno ni mogla videti.
Gozd je bil odslej ubogi deklici najljubše pribežališče. Gonila je čredo na pašo, čeprav ji jc skušal oče to zabraniti. Od dogodka z medvedom je bil v skrbi za Anko. Zdelo se mu je, da je Peter vendar še nekaj drugega rešil iz medvedovih krempljev kot samo kravo.
Anka je vstajala po cele dni s čredo v gozdu. Tam ji je bilo dobro. Mnogokrat je sedela v sanje zatopljena na nekem griču. Zdelo se ji je, da se ji bliža velik, rjav medved z široko odprtim žrelom. Zdelo se ji je, da pada v medlevico. Takrat pa je priskočil Peter in ji močil čelo in senci. Ni si upala odpreti oči iz strahu, da ne bi Peter odšel. Ko pa jih je vendarle odprla, je videla, da ni bilo ne Petra, nc medveda. Na mesto sanj je stopila resnica. V luči resnice je videla, kako stoje stvari in bridko se je zjokala. Po takih urah je prihajala vedno pozneje domov kot goved.
Sovražnik je zvedel za Podgorčevo bogastvo, zato se je hotel tistega polastiti. Oddelek petdesetih mož se je ločil od glavne čete v ta namen. Bili so mnenja, da za napad na samotno ležeče posestvo ne potrebujejo več mož, zlasti ker so hoteli izvršiti napad skrivno in nepričakovano.	(Dalje.)
m crtice z bogtsc.
clviii.
Sinove tolažbe.
Janez Pangerc z Bleda piše svo* jim staršem:
Ljubi starši! Zelo težko sem pričakoval, da sem dobil malo papirja, da Vam morem nekoliko več napisati kot na karti. Vem, da se pisma veliko bolj razveselite, kol same karte. Zelo sem radoveden, kako kaj zdaj zgleda na Bledu, ker ni nikogar, da bi delal veselje in žalost. Zdaj mi pride dostikrat na misel, kako sem kakšno stvar neumno naredil, da sem Vas jezil in sam sebe še bolj. Ravno danes sem nekaj slišal, da bodo morali k vojakom do 50. leta. Torej tudi Vi, dragi oče, .bodete morali zapustili domovino in nastopiti kot branitelj domovine proti sovražniku. Zelo žalostni časi so to za nas! Vi imate že tri sinove pri vojakih, da bi pa morali še Vi, to bi bilo hudo!... Pa iz tega nikar ne sklepajte kaj slabega proti nobeni stvari. Jaz sem ravno.tako Avstrijec kot so drugi, pa mogoče še boljših Jaz upam, da Avstrija nc bo izgubila, četudi trpe zdaj narodi veliko in težko. Ko bi bili v vojski sami Slovenci, bi bili Ruse že trikrat pobili ... Mi zelo sovražimo tiste, ki se za vsako malenkost udajo sovražniku. Tak človek nima pri meni nobene veljave. Tak prelomi prisego in izda domovino! Jaz sem bil že večkrat v takem položaju, da bi se dal lahko ujeti, toda branil sem se teh rjavih Rusov. Jaz sem že devet mesecev v vojski, pa bi bil rad še toliko časa, samo, da bi prišel potem enkrat domov.
Ljuba mati! Vaše pismo sem hvaležno prejel in se Vam zanj lepo zahvalim. Trdno upanje imam, da se povrnem enkrat zdrav v našo ljubo domovino. Kakor Vi z menoj, tako bi jaz rad z Vami izpregovoril samo en par besed, potem bi se pa zopet rad vrnil na bojno polje, četudi se nimamo dobro. Kmalu bo devet mesecev, odkar se nismo videli. Vedno sem bil v bojih in res
g;
_ 3trnn 300 _
me čuva božja roka, da sem še vedno pri najboljšem zdravju. Ne, ljuba mati, jokati in pretakati solz. To škoduje Vašemu zdravju. Res imamo zdaj slabe čase, toda upanje moramo imeti, da bo prišel še enkrat čas, ko bomo vsi veseli in se pogovarjali o tem, kdo da je moral več prestati. Vi mi pišete, da bi radi kaj namesto mene naredili. Ah, tega Vam ni treba! Nikdar ne dobim tako težke naloge, da bi jo jaz ne mogel izvršiti. Ljuba mati, Vi si kar to mislite, da gre vsem dobro, pa bodete veliko lažje prenašali težave in nadloge, ki so Vas zadele na Vaša stara leta. Jaz sem popolnoma zadovoljen tukaj, ker veliko jih je. ki se jim slabše godi, nego meni. Torej, še enkrat Vas prosim, ne žalujte preveč brez potrebe. Vai hvaležni sin Janez.
Pogrel o se sledeh vojeki:
Štefan O 1) r e k a r iz Dol. Trebuše, polj-skotopničar.-ki polk St. 9. baterija št. 1. vojna pošla St. 32. Pojasnilo: Ivan Obrekar, Dolnja Treh-.iša St. 40. pošta Slap ob Idriji.
Andrej Mlakar, pešpolk št. 97, vojna pošta š(. 13. Na bojno polje je odšel iz Ljubljane s i. marškonipanijo. Pojasnilo: Amalija Ml-Tkar. Zakojca, pošta Hudajužna, Goriško.
Janez Stebla j, pcšpolk št. 17, 8. lcomp. Pojasnilo: Anton Andoišek, M. Lipliene, pošta Turjak.
Vprašanja In odgovori.
F. P. M. J. Orbnitc se na vojaško oblast onega oddelka, pri katerem ste služili.
A. R A. Oče bo moral dokazati, da je bil res odvisi i od podpore, katero mu je pošiljal sin Ni-mčije, potem bo pa šlo.
R, R. L. Če se Vam je reklo pri glavarstvi;. da prošnja na Dunaju še ni rešena, potem Vam ne kaže drugega, nego da počakate, da bo prišla rešitev prošnje. Od ugodne ali neugodne rešitve Vaše prošnje bo potem odvisno Vašo nadaljnje postopanje.
J. E. ž, Peljite se v Ljubljano k okrajnemu dopolnilnemu poveljstvu, kjer Vafn bodo dali vse potrebne natančne podatke. Skušnja je precej podobna maturi, le klasični jeziki odpadejo.
J. J,, Petrovče, V apno položena jajca ostanejo dolgo časa rabna in ne izgube prav nič na kakovosti.
M. P. Z. Ne bo šlo. ker bi Vaš sin moral v vojake tudi če ne bi bilo vojske.
J, F. P. Pravico do podpore imate samo, če morete dokazati, da je bilo Vaše življenje prej odvisno od tega, kar Vam je dajal sin. Proti odklonitvi prošnje ni nobene pritožbe, pač pa napravite lahko novo prošnjo.
F. S. T. Po našem mnenju mora iti, vendar naj vpraša preje pri glavarstvu.
F. B„ Essen. Ne vozi.
Tedenska prafika.
14. majnika.
1. Sv. Eonilacij (iz latinskega, pomeni: Dobrouelec) je bil nadzornik premoženja bogate l-irnske gospe Aglaje, a živel je zraven jako prešerno. Zraven pa je bil vselej tako on, kakor njegova poveljnica. jako radodaren do bližnjih in usmiljen do ubogih. Končno je spoznal svoje napačno življenje, se izpreobrnil in ob času cesarja Dioklecija leta 307. svojo vero potrdil z mu teniško smrtjo. Tudi Aglaja se je spokorila, na grobu sv. Bonifacija je dala sezidati kapelo, pri kateri je še 15 let živela v zglednem zatajevanju in naposled tudi sveto umna.
Domoljub 1015.
2.	Sv. Viktor in kolona, mul.
3.	Sv. Jusla (latinsko ime, pomeni: pravična. pravoslava).
Solnce: v. 4. u. 25 m, — Z. 7. u. 28 m.
I.una: v. 3. u. 58 m. — Z. 8. u. 24 m .
15 majnika.
1.	Sv. Janez de Lasalle, ustanovitelj krščanskih šol.
2.	Sv. Hilnrij, opat.
3.	Sv, Zofija (njeno grško ime. pomeni: modrost), mučenica. je bila s svojimi hčerami Vero (Fides), Upo (Spes) in Ljubeznivo (Chari-tas) leta 120. mučena.
Solnce: v. 4. u. 2i m. — Z. 7. u. 20 m.
Ltina: v. 4. u. 29 m. — Z. 9. u. 27 m.
16. majnika.
1.	Sv. Janez Nepomučan je bil rojen na Češkem v mestu Nepomuku. Ker ni hotel in ni smel pohotnemu in ljubosumnemu kralju Vaclavu IV. povedati, kar se mu je spovedala bogahoječa in poštena njegova žena, kraljica Zofija, zato ga je dal ponoči leta 1383. vreči v reko Vltavo. ki teče skozi i^-asu. Njegovi ostanki počivajo v srebrni krsti v stolnici sv. Vida v Pragi. Njegovi kipi se pogosto vidijo ob mostovih. Sv. Janez Nep. jo deželni patron na Češkem, zaščitnik spovednikov in varili spovedne molčečnosti.
2.	Sv, Ubald.. škol, je bilo benediktinski redovnik v prvi polovici XII. stoletja in postal v svojem rojstnem kraju v Evgubiju škof. Slovi vsled svoje pohlevnosti in vsestranske blagosrčnosti.
Solnce: v. 4. u. 23 m. - Z. 7. u. 31 m.
Luna: v. 5. u, 9 m. — Z. 10. u. 22 m.
17 majnika.
1.	Sv. Paškal z Bajlona (1540—1592), rodom iz Aragonije na španskem, kmečkih staršev, je bil izprva pastir. Po svoji želji je bil sprejet kot samostanski brat v frančišjtanski red. Zaslovel je po svojem neodoljivem vplivu posebno na najnižje ljudi, ki so popolnoma pro-pali — takih je veliko rešil za nebesa. Papež Aleksander VIII. ga je leta 1690. prištet k svetnikom.
2.	Sv. Andi-onik., sorodnik in sodelavec sv. ap. Pavla, škof v Sremju.
3.	Sv. Maksima, devica.
Solnce: v. 4. u. 21 m. — Z. 7. uu. 32 m.
Lena: v. G. u. — m. — Z. 11 u. 8. m.
18.	majnika.
1.	Sv. Veunncij (iz latinske besede, ki pomeni: lovec), mučencc izza časa cesarja Dcaja v III. stoletju.
2.	Sv. Teodot, mučenik, je bil gostilničar v Ankiri. Razuzdanosti ni trpel, temveč je smatral svojo hišo kot zavetišče potrebnih in revnih. Umrl mučentške smrti leta 304.
3.	Sv. Erik, kralj.
Solnce v. 4. u, 20 m. — Z. 7. u. 33 m.
Luna v, 6. u. 59 m. — Z. 11 ti. 45 m.
19.	majnika.
1.	Sv. Petor Celestin. papež, puščavnik. Rojen leta 1215 iz kmečkega rodu v napoljskem ozemlju. Ko je bil v mašnika posvečen, se je nastanil v neki votlini na muroskem vrhu kot puščavnik in čim se je 'k njemu pridružilo pozneje več tovarišev, ustvarili so vsi ti strogi puščavniki red »Celestincev«. Celestin je bil kot 79letni starček prisiljen sprejeti papeško čast, toda, ko je spoznal, da bi bil le igrača neapeljskega kralja Karola II., se je prostovoljno odpovedal papeški časti (edini slučaj v zgodovini) ter se vrnil zopet v pustinjo.
2.	Sv. Ivo, župnik, spozn. Njegova mat mu je še otroku večkrat dejala: »Ivo, ti moraš postati svetnik!« Ivo je postal mašnik in predsednik dtihovskega sodišča, ki pa je takrat cdločcvato tudi v posvetnih zadevah. V tem poslu je bil pravični zavetnik sirot ini vdov. Ljudstvo ga je imenovalo v obče »sveti duhovnik«. Umrl leta 1347. in je patron pravnikov in odvetnikov.
3.	S ve' a Pudencijana, devica.
Solnce v. 4. u. 19 m, — Z. 7. u. 35 m
Luna v. 8. u. 46 m. — Z. — u. — m.
20. majnika.
1. Sv. Bernardin Sijev ski, spoznavalec, duhovnik frančiškanskega reda, je bil ob svo-
_____gfev. 10
jem času sloveči misijonar. Njegovo ge.-U, j, bilo: »Vse z Marijo dosežemo!« Umrl i\A 2. Sveta Bazlla, devica, mučenica. Solnce v. 4. u. 18 m. — Z. 7. u. 3li m Luna v. U. u. 17 m, — Z. — u. 13 m/
Tisočerim je že pomagal Fellerjev fluid iz rastlinskih esenc z znamko Eiza-fluid« pri nastopu revmatičnih, protinskih in nevralgičnih bolečin, bodenju, trganju gorečici, slabosti udov, trdem vratu. 12 steklenic pošlje prosto poštnine E. V Fel-ler, Stubica, Elzatrg št. 16 (Hrvatska) za 6 kron. — Istočasno se pa lahko naroče tudi Fellerjeve odvajajoče kroghice z znamko »Elza-krogljice«; 4 krone 40 vin, stane 6 škatljic.
Najnovejše vesti.
AVSTRIJSKO UBADNu POROČILO.
(C. kr. korespondenčni urad razglasil ob 5. uri 50 minut popoldne, )
Dunaj, 10. maja. Uradno se razglaša: S težkimi izgubami iz zahodne Galicije in iz Karpatov nazaj vržena ruska III. armada se je udala pritisku od obeh strani in se nahaja stisnjena z glavno silo v prostoru pri Sanoku la pri Lisku. Proti tej množici prodirajo združene armade uspešno naprej in so si z zahoda sem priborile prehod čez Wislok, z juga so pa dosegle črto Dvornik—Baligrod—Bukowsko. Na sever-nem krilu zahodne gališke bojne črte so osvojile z naskokom včeraj zgori, je-avstrijske, solnograške in tirolske čete več krajev vzhodno in severnovzbo .no od Bebice. Število ujetnikov v zahodni Galiciji seje po višalo na 8 0.0 U 0 ; piišteti se mora še nad 2 0.0 00 ujetnikov, ki so bili ujeti med zasledovan njem v Karpatih. Ruska III. armada, ki so jo sestavljali 5. zbor, 9., 10.. 12., 24. in 8. kavkaška kakor tudi več rezervnih divizij, je torej izgubila sama približno 10 0.0 00 ujeti h m o ž. če priračunamo še število mrtvih in ranjencev, lahko smatramo skupno izgubo z vsaj 1 5 0.0 0 0 možmi. Od dozda^ še nepregledne množine voj-uaga materijala smo našteli d o? daj 60 topov in 200 strojnih pušk.
Boji v južnovzhodni Galiciji še trajajo. S protinapadom je bila na vrhovih se\r@movzhodno od Ottnya vržena nazaj močna sovražnikova skupina. Namestnik načelnika general, štaba pl. Hofer, fml.
XXX
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Zvezne čete dosegle spodnji Vislok.
Berolin, 10. maja. Veliki glavni stan: Na vzhodnem bojišču je položaj neizpremenjen.
Kljub vsem poizkusom sovražnika, da bi z novimi silami, katere je kar najhitreje spravil skupaj po železnici ali peš, ustavil naše zasledovanje, so vrgle zvezne čete generalnega polkovnika pl. Mackensen tudi včeraj sovražnika od postojanke do postojanke 'lR"
Zaj in so mu vzele 12.000 ujetnikov pole, mnogega materijaln. število samo o(! te vojne skupine od 2. maja naprej u dih Rusov je s tem narastlo na nad 80 000 mož.
Naše prednje čete so se bližale odseku Stebnica in dosefll« Br^er nk? kakor tudi spodnji Vislok. Zasledovanj' napreduje dalje.
Najvišje armadno vodstvo.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 5. maja: 78. 58. 87. 88. 79. Dunaj, 8. maja: 13. 36. 50. 5. 27.
je ./rok mnogim boleznim. Toda dandanes, ko po vsi.d izhajajo časopisi, so isti najboljše sredstvo za po.-peševanje omike in znanosti. Tako vsak list ob-vuruje svoje bralce pred marsikatero nevarnostjo in jim daje pojasnila in dobre nasvete. — V se-(I njem času pogosto nastopajo preblajenja, revmatične bolečine, bodenje, tiščanje v prsih, kratka in t. /ka sapa in dr., za odstranjenje teh je najboljše zdravilo Fellerjev btagodišeči liuid iz rastlinskih i -'iic z zn. „Elza-fluid". Ta fluid olajša bolečine, P -peši redno odvajanje in nčini dihalne organe In ij odporne. 12 steklenic pošlie poštnine prosto lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 16 (Hrvatska) in znaša cena 6 kron.	niaos.
n
prodaj je srednje veliko posestvo
hm katerem so že vsa pomladanska dela izvršena. Kdor želi kupiti, naj si isto ogleda. Franc Fajfar, V.ba št. 15, pošta Žirovnica, Gorenjsko. 1037
Semensko reno in korenfe
kakor tudi fižol, suhe gobe in predivo kupuje vedno po najvišjih cenah Franc Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta 36, nasproti mitnice.	1031
Aptirajte za „Domol uba"l!
Zahtevajte
zastonj in poštnine prosto moj glavni cenik s 4000 slikami ur, zlatnine in srebrnine, glasbil, predmetov iz usnja in jekla, potrebščin za gospodinjstvo in toaleto, orožja, municije itd.
Prva tovarna ur
c.inkr.tlvnr-», ni založnik
Nikelnaste Roskopt-ure K 3 90, 4 20, 5'—, Srebrne K 8'40, 9-50. — Nikelnaste budilko K 2'90. Budilke z dvojnim zvoncem K 4-—.
IrniLTN Mol
Pošilja se po povzetju. — Zamena je dovoljena ali
Nikak rizikol denar nazaj!
Izurjenega četici®
sprejmem v trajno delo. Alojz.j Fnbian, čevljarski mojster v Črnomlju.	1031 j
Senzacijska novost!

95)
z najfinejšimi, optično brušenimi,
prvovrstnimi lečami.
flfi optičnih lW predmetov
ki SO VSI SpO)CDl v enega se popoln, skup zlože, zavoljo toga zelo pripravni za nositi v žepu.
Vojno kukalo „rdeal" jo porab-no za: operno kukalo. vojno kukalo, kukalo za turiste,
za vsako oko, proiskavanje oči, vratu, nosu, mikroskop k objektivnim nosilcem za najmanjša živa bitja itd., kompas ki dobro kaže. eitanje, povečalno steklo, dvojno lupo za preiskovanje, daljnogled pripraven za vsako oko. stereoskop, panoramo razglednic, iotograiij itd., zrcalo ki jo vedno uri roki. Doslej ni bil šo nobeuon aparat . tako mnogostransno uporaben. Cena kosu s popisom 3 K, 3 kosi 8 K. Prodaja po povzetju izvoz novosti
M. S wob oda, Dunaj III/2, Hiessg.13-404.
w®
ovčje, oprane in neoprano ljupim vsa-l?o množino po najnižji coni proti takojšnem plačilu, {er plačam voinjo sam. Tpeleirgorina Iv. S t e r m e c k i. Goljo štev. 16, Štajersko.	513
Najboljša kosa
se dobi samo
pri prvi gorenjski razpošiljahiici
Ivan Savnik
Kranj št. 151 (Gorenj.)
Gorenjska kosa
65, 6'/2,
70, 7,
75,	80 c m
71/2,	8 pesti
stane samo kron 2-—, 2'20, 2'40,	2'60
za katero se garantira. Kdor naroči deset kosov skupaj, se mu
pošlje poštnine prosto! Zahtevajte krasni, liustrovani cenik zastonj)
Domačo deteljo in locerno
Kakor tudi druga poljska semena priporoča Franc Pogačnik v Ljubljani, Dunajska cesti šl. 36, nasproti mitnice. Kupuje žilo, fižol, suhe gobe, predivo, fežice, vinski kamen (IVcinstcin) in vse druge deželne pridelke vedno po najvišji ceni.	794 5
je naprodaj —
z živino, žitom, orodjem itd., redi se 12 glav živine, nekaj svinj, en ali dva konja; tudi nekaj lesa jo še naprodaj. — Kmetija sloji v ravnini, hiša je lepo zidana, hlevi obokani. — Več pove upravništvo .,Domoljuba pod št. 903. (Znamka za odgovor.)
Olje za stroje Olje za cilinder Zgoščena mast
1 VOZGVB M. Elfer
Dunaj, /.,
Krugersfr. 3 n.
rWT	nove0a blaga ™ obleke, izgotovljeno perilo
yJO I /\1>1b\1 jn najnovejše svilnate rute so došli na zalogo. Ostanki prodajajo se vsako sredo in soboto za skoro polovične cene na zalogi pri podjetju „HERMES" bratov Vokač, v Ljubljani v Selenburgovi ulici št. 5, v prvem nadstropju, nasproti pošte. — Ostanke pošiljamo s pošto vsak dan, takoj ko dobimo naročilo,—Zahtevajte cenik od ostankov, perila in rut, Naslov za pisma zadostuje:
Podjetje „HERMES" Ljubljana
820	šelenburgova ulica št. 5/D.

Nevarnost okuženja J0fSpo55
Mrčes prenaša največ nalezljivih bolezni!
SANT0LYT
pokonča zanesljivo vsak mrčes v hiši in v hlevu. — Najboljše osušenje in razkuženje mokrih ali okuženih zidov, sten, kleti, barak. — Trajen belež za fasade, hodnike, bolnice, tovarne in stanovanja.
»t	v J •• za vse zdravstvene zavode,
NfiflOPTfiŠIlIV za sP'°šno stavbeno obrt,
industrijo in poljedelstvo.
M. ELFER, DUNAJ, L, Krngerstrasse štev. I
Posebno Iclos jc veliko ležeče na dobrem poljskem orodju, da se delo z lahkoto in hitro opravi, vsled le«.! n.v vsak koso naroči le pri gospodu	1-
»iltlfi ® U	a
i. :i i-c več let razp^ilja priznano najboljSe, garantirano dobre
rs^
URŠKE KOSE
v dolgosti no_61 67 cm	2_7'S 1:1 r"
po	K 1 l'0	K 2110
Pil naročilu 11.1 10 komadov skupaj poštnine prosto na vsako postajo. 1 'repi o ajalei dobe primeren popust.
Kdor ima irca prodaj
kakršnekoli
nnlifilvA MHIIMIH
M
:er drugo blago domačega izdelka, dobi dobrega kupca, če pišo na
„Prvo ljubljansko delavsko konzumno društvo v Ljubljani"
posebno se iščejo vsakovrstna žita, ajda. krompir drva itd.
Cene po dogovoru. Plačilo takoj! Društvo ima svoje prodajalne na Kongresnem trgu štev. 2 in Zaloški cesti štev. 15 ter na Gline,-ih št. 214.	t!35
r
Preti eKuženju
se moramo tembolj zavarovati, ker nastopajo zdaj z večjo močjo bolezni, kakor škrlatico, ošpice, koze, kolera, tifus. Zato naj se uporablja povsod, kjer so take bolezni, razkuževalno sredstvo, ki mora biti v vsakem gospodinjstvu. Najbolj priljubljeno razkuževalno sredstvo sedanjosti je neoporečno
»^ P I j>M M
ki se dobi lirez duha, nestrupeno 111 poceni v vsaki lekarni in drožeriji po !I0 vin. Učinek L.vsofornia ie hiter 111 potov, radi česar ga priporočajo zdravniki za razkuževanje na bolniški postelji, za izpiranje ran, oteklin, za antisep-tične obvoze.	LHsoform-milo
je prijetno toaletno milo, "ki vsebuje 1 °0 Ly-soforma 111 učinkuje antiseptično; lahko so rabi za najobčutnejšo kožo. Naredi kožo mehko in prožno. Zanaprej boste rabili samo to izborno milo, ki je le navidezno drago, n je uporaba prav ekonomična, ker milo dolgo traja. Komad stane k i-20. ^sotorm s poprovo meto je močna antiseptična ustna voda, ki slab duh iz ust takoj in gotovo odstrani in zobe beli in ohrani, l.ahko sc tudi rabi na zdravnikovo odredbo pri katarih v grlu, kašljanju in nahodu za grgranje. Par kapljic zadostuje na eno kupico vode. Originalna steklenica stane 1K60 vin. Zanimivo knjigo z naslovom „Zdravje in razkuževanje" pošlje na željo zastonj in poštnine prosto kemik Hubmann, Dunaj XX, Petraschg. 4.
Varstvena znamka,
Vse gospodinje navdušeno hvalijo
staroslovito, domačo čajno znamko
Pekarek - ov čaf
Dobiva se le v izvirnih zavitkih z varstveno znamko »Kitajski deček« v
vseh zadevnih trgovinah.	310
Zastopnik za Kranjsko:
Grummer & Co., Ljubljana.
Kmetovalcem posestnike
Vsled veliko zaloge oddajam
po znižanih cenah
Ih
brez zarezo in z zarezo tudi v po-
^-----dolgasti obliki, ki prekaša po svoji
910	lf	•ia trpe/.nosti vsako drugo opeko in so
zanjo prevzame vsako garancijo.
Tovarna cemenlnin Ivan Jelačin, Ljubljana. — — " — ■ — —-—
VuLEzmo mo s KINO jlehrnaija PICCOLI-ja v Lj u b I j a n I
1 Vrcfta nvj\oVr\nc ,r\er\iowt tu cs\*i\coseVio
W t sfe&sEesiica
Ceniki zastonj
Vsebuje navedeno množino železa.
karjepr! stičnih rinili malo kd ji
2 ikresaii.
in franko.
iiiiiiiuiiNiiiiiiiiuimiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiHiiiiiiii^ , ,. | Toplo priporočamo vsem rodbina'^""'
1 krasne ostanke blstia
E	za obleke, suknje, bluze, srajce itd E Novih lepih vzorcev
E	5 kg zavoj K 15'—, lepša vrsta zavoj
|	K 20-—, najlepša vrsta zavoj K 25
tianko po povzetju pošilja:
lOelineH, I. oešHa tftililea i nnume (M:.ravaL
| Zelo toplo priporočeno. Kdor poskusi, hupi v::o»i{, ' |	Obleče so lahko cela rodbina!
"itit;r • timniNimiutmiiinnRiiiimmtiuiii::.!!:!!:-,:!,-!
Vse blago sc po sfar-ft, znižanih cenah prodaja
um birmanski in li
Največja in najbogatejša zaloga ur, verižic, : • anov,
zapestnic, prstanov in briljantov. Ure za na roko z usr.jctim fermenčkom, tudi
ponoči vidi nanjo, K	Navadne nikelj,
tire lioljše vrsto K !>•—. Vljudno vabim na obilni obisk
F. ČUDEN, Ljubljana
nasproti Frančiškanske cerkve
delničar tovarn za Union ure.
Naročite novi vojni spominski cenik s koledni r.nn, tudi po pošti zastonj.
Pri naročilih od 20 kron dobi vsak iep vojni spomin za dar.
sprejema zavarovanja na dožive je in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna lii jamstvena zavarovanja.
Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke j■ i■■inijf>. Udeležba na dividendah pri živlienski zavarov!
že po prvem letu. Stanje zavarovanj koncem lillii K 170,217 limit, Stanje gar. londov koncem 1913 K 4:i,4_'l ,17 V letu 1913 se je izplačalo zavarovancem na dividendah I čistega dobička . . . . K 432.232-66 j Kdor namerava življenjsko zavarovanje, n i m- v { lastno korist obrne do gori imenovane potli i. oe. j Prospekti z,-.s onj in poštnine prosto. Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji.
./jSMte^
3EBBK®gB8BSSBK.,81SaB9aS4®S!i
It

Priporočamo
BHEBBESgg
Rolinsko kav in o primes v Rorisf o6mejnim ^Slovencem/
m


824^
M
cio uolno
I ,	M
^ vsake vrste, oprano in neoprano ^
| kupim po najvišji Geni! |
m
Prevzamem vsako množino	^
gj proti gotovini. Vožnino po	g železnici ali pošti plačam sam.
. Grobelnik	■
m Ljubljana
Mestni trg št. 22.
♦
p. n.
pne 12. marca t. 1. je umrl moj dolgoletni družabnik v ivrdki jVIihael ^aslner v £jub~ Ijani, gospod Gustav l^astner. Sedaj nameravam trgovino, ki sya jo nad 20 let skupno vodila z gospodom Gustavom ^astnerjem pod tvrdko jMihael V^aslner, nadalje voditi pod lastnim imenom
Uulius Slbert
O lem si dovoljujem slavno p. n. občinstvo s prošnjo obvestiti, naj se odslej dopisi, ki so namenjeni za doslej pod hrrdko JVIihael V^aslner obstoječo specerijsko, kolonijalno, materialno ier trgovino z deželnimi pridelki, glavno zalogo naravnih mineralnih yoda, zalogo soli in petroleja, ne pošiljajo več pod naslovom JVUhael jCastner, marveč pod mojim imenom JulitlS fitbect.
Ker bom tvrdko jVIihael l(aslner dal izbrisati y trgovinskem registru, prosim, da se izogne vračanju pisem, prav natančne pozornosti na ta novi naslov.
Vslespoštovanjsm
3ulius Slbert, sedaj edini javni družabnik tvrdke JY(ihael J{astner.
■z-acs
i
t
Stanje vlog čez 22 milijonov kž*on.

POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo	6
Ljubljana, Miklošičeva cesta sttv. 6. pritličje, v lastni hiši nasproti hotela ..Union" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni ^	zadružniki, temveč
tudi cela dežela Kranjska
4%%
in jih obrestuje po
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto.
Za nalaganje po pošti so poštnohranil nične položnice brezplačno na razpolago.
Fran
bo rt! sestnik
posestnik v Ljubljani" Fra'„ Leskovic, h,ni =tnlk
ISSH
=J
csiiEjes
Ameriška štedilna kava, lepo dišeča, izdatna in
ii. ;li v:i 5 kiyvr©ča zapo-skušnjo K 11'- pošt. prosto jh> povzetju. Vo\ kilograma prvovrstnega finega čaja^a K 2-20 pošlje A. Scliapira 473, izvoz kave in taja. Gft-lanta.
OROŽJE ln KOLESA
na obroke. Posamezni deli najceneje ^ , II. ceniki zastonj.
F. Dušek, tovarna orožja, koles, Šivalnih strojev. Opočno ob c!rž. žel. 2125, Češko. 3357
Naročajte .Slovenca«



\ SANATORIUM - EMONA
1 ZA ■ NOTRANJE -IN-KIRURG ICNE -BOLEZNI.
• PORODNIŠNICA. 1 LiXJBL JANA • KOMENSKEGA-ULICA-4
FR. DERGANG
m C^L
in razr.o blago pošilja po najnižjih cenah Jugoslovanska razpošiljalna
R. STERMECKI v Celju štev. 305,
Štajersko.
Zahtevajte zastonj cenik s slikami čez tisoče stvari. Pri naročilih iz Ameriko, Kom-< ije in Balkana treba denar naprej poslati.

Razširjajte ..DOMOLJUBA"!
Velika svota denarja
se zamore naključiti vsakomur, ki postane nas naročnik. — Brezplačna pojasnila pošilja; Srcčkovno zastopstvo 12, Ljubljana,
Ustanovljeno leta 1893.
Ustanovljeno leta 1803.
• 1 H o	(
H
registrovann zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rentni davek plačuje iz svojega. f^^. C j ljanje denarja na razpolago Urez-Zunanjim vlagateljem so za pošt- Srjgp Ijj plačno položnice postne hraniln.ee.
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 V2, 15 ali 22 '/z let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila i roti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu,
Prospekti ca razpolago. Društveno lastno premoženje znaša čez CGC.OCC K. Deležnikov je bilo končen. leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,788.340 K,
Načelstvo :
Predsednik: Andrej Knlnc, prelnt in stolni kanonik v Ljubljani I. podpredsedniki	" podpredsednik:
Ivan SuSnlk, stolni kanonik v Ljubljani.	Karol Pollak ml., tovarnar v Ljubljun.
I lani: Fran Borštnik, o. kr. prolosor v p. v Ljubljani; Dr. Ferdo Celini, stoln. kanonik v Ljubljni.;- Ivan Dolenc, <-.. kr protesor v l.jnbliani dr. Jožef Gruden, stolni kam.rul, v l.jubljnm- Anton Koblar,	v
Kranju: dr. Jakob Moliorid, odvetniški kandidat v Ljubljani; dr. Fran Papež, odvetnik v l.iubliain E..., aeo, ravnatelj trR. šole v Ljulilinni: Anton Sušnik, r. kr. einin. prolesor t l.iul.ljuni: dr. Viljem Sohweitzer, vetnik v Ljubljani; dr. Aleš Uaenlčnili, prot. bogoslovja v Ljubljani; Fran Verblo, c. kr Kimn prot. v i
Nadzorstvo:
rredsednik: Anton Krži«, c. kr. prolesor in kanonik v Ljubljani. - Člani: Anton Catležj kateln • bljnni; Ivan Mlakar, protesor v Ljubljani: K.Gruber, c kr lin raii. olloijal v Ljubljani. AvjjuBttn Zaje
ra<i. revident in posestnik v Ljubljani.
1.julij-
petek,
{ la ničvredna „Bazar'Mira, katero sem kupil šele pred nekaj tedni. Ni yP j|ye/jy| čuda! Pokrov se zapira slabo, tako, da uhaja vedno prah v notrnni t. IIU UtJlUlI. Kolesje teče na medenih ploščah, mesto na rubinih; pri navijali mi .ie pero že dvakrat počilo, ker nobene opore nima. Spirala izkoči pri vsakem i <>-tresljaju, ako je toplo, gre ura prehitro, ako je pa mrzlo, zaostaja, tako, da nikoli ne pridem ob pravem času, kratko, to je grozno. V tem oziru res zavidam sm- t-ga brata za njegovo lino uro; ista se dobro zapira, teče na rubinih, ne da se previti, gre natančno pri sekundi, da ima res pravo veselje ž njo. Zadosti sem se že jezil! Se danes si naročim dobro uro pri svetovni tvrdki II. Suttner, Ljubljana št. 1.
st. št. St. št.
št.
št.
št.
št. št.
1\ rono
Nikolnasta ura lloskopi, 3G ur idoča	410
.Srebrna remontoir-nra............7 80
Srebrna remontoir-uru, (l kamnov .	1150 Srebrna eilinder-remontoir-ura, s o kamni in z močnim pokrovom . .	11 70 Srebrna remontoir-ura, (i kamnov, gravirano kolesje, močen pokrov .	rj — Srebrna remontoir-ura, dvojni pokrov ..........................13'M
Srebrna „IKO"-ura, 15 kamnov, zelo
natančno idoča..................10 —
Srebrna Itoskopf-ura, dvojni pokrov	12 80 Srebrna Kavalfr-ura, dvojni pokrov,
posebno tanka pložča, 15 kamnov .	10 50
St. 701. Srebrna tulaltoskopi-ura, dvojni pokrov ............ .
Št. 38. Amerikanska double zlata verižica,
modoma inzonn........
St. 805. Nikolnasta vorižica . .....
St. 125. Amorikanska doublo zlata zavratna
vorižica, 45 cm dolga.....
Št. 1023. Srebrni rožnivenoc, zelo lepo izdelan ............
Št. 180. 11 karatni zlat prstan s kamnom .
Novo zlato, prstan s kamnom St. 1580. 11 karatni zlati uhani ?. lepimi kamni............
.v 00 P—
1-80 7 80 380
Za lie-
Razpošilja se po povzetju ali pa se denar v naprej pošlje.
ugajajoče stvari se denar nazaj pošlje.
Bogato ilustrovani cenik s tisoč podobami zahtevajte zastonj in
poštnine prosto.
razDUHiiica n_ umiiini \ Največja Specijalna trgovina xa boljše ure.
Odgovorni urednik Jožef Gostinčar, državni poslancc	Tiskala Katoliška tiskarna.