//letnik 21, številka 04, december 2015 Puščavski tekalec (Cursorius cursor) je pri nas izjemen gost. Prvi podatek o pojavljanju vrste na ozemlju Slove- nije sega v konec 19. stoletja. Dr. Othmar Reiser je v svo- jem delu Die Vogel von Marburg an der Drau (1925) za- pisal, da je lovec Franz Bernhaut novembra 1892 ustrelil puščavskega tekalca na Dravskem polju pri Sv. Janezu ob Ptujski cesti, to je v današnjih Staršah. Primerek so shranili v Muzeju Joanneum v Gradcu. V tem obdobju so bili posamezni puščavski tekalci opazovani tudi v Nemčiji in Angliji. Nekaj desetletij kasneje, 3. oktobra 1976, je vrsto pri nas ponovno opazoval Alojz Šmuc v Sečoveljskih solinah. V ornitološki zbirki Prirodoslov- nega muzeja Slovenije pa je shranjen še tretji puščavski tekalec, ki po vsej verjetnosti izvira z ozemlja Slovenije. Dobro ohranjena dermoplastika puščavskega tekalca pod inventarno številko 5311 (stara inventarna številka 434) je eden najstarejših preparatov v zbirki, a žal brez natančnejšega nahajališča. Samica je bila najdena, ver- jetno ustreljena, januarja 1847 na Kranjskem, takrat še v Vojvodini Kranjski znotraj Habsburške monarhije. Voj- vodina Kranjska je segala tudi prek meja Slovenije tja do Kvarnerja, zato kraj uplenitve ptice ni bil zanesljivo v Sloveniji. Preparat je bil 5. oktobra istega leta razstavljen v Kranjskem deželnem muzeju, katerega kustos je bil botanik, zoolog, paleontolog, kartograf in tudi prepara- tor Henrik Freyer – prvi kustos, ki je v muzeju ostal več kot dvajset let. Ustanovnima zbirkama (Zoisova zbirka mineralov in zbirka konhilij grofa Franza Hohenwarta) je dodal še zbirko vretenčarjev. foto: Ciril Mlinar - Cic IZ ZBIRK PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA SLOVENIJE Puščavski tekalec // Urška Kačar ja, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, v višini 2,25 milijona evrov. Operacija je potekala v okviru Opera - tivnega programa krepitve regionalnih razvojnih potenci - alov za obdobje 2007-2013 (razvojne prioritete Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, prednostne usmeritve Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva). Za DOPPS je zaključek urejanja Škocjanskega zatoka po njegovem zavarovanju v 90. letih prejšnjega stoletja ena največjih in najlepših zgodb o uspehu. Resničnost je lah - ko postala zaradi naše vztrajnosti, predanosti in ljubezni do narave. Skozi proces načrtovanja in obnove ter doslej pridobljenimi izkušnjami pri upravljanju smo zrasli ne le na strokovnem področju, marveč tudi v javnosti: kot tisti akter v družbi, ki zna uresničiti pozitivne zgodbe, ter v sodelovanju z javnim sektorjem in gospodarstvom spremeniti smetišče v raj za ptice in ljudi. To je vsekakor presežek, na katerega bomo lahko še dolgo ponosni. • 9 RAZPIS ZA NAGRADO ZLATI LEGAT 2014 Zlati legat je nagrada, ki jo DOPPS podeljuje sloven- skim ornitologom za najboljše delo s področja ornito- logije, objavljeno doma ali na tujem. Nagrado sesta- vljata pisno priznanje in denarna nagrada. Za nagrado lahko kandidirajo dela, katerih prvo navedeni avtor je državljan Republike Slovenije ali zamejski Slovenec. V poštev za izbor za nagrado pridejo strokovna in znanstvena dela s področja ornitologije, ki so bila objavljena v letu 2014. Žirija bo izbirala med vsemi objavljenimi deli v tem letu. Avtorje prosi- mo, da kopije svojih del pošljejo na naslov DOPPS, p.p. 2990, 1001 Ljubljana ali dopps@dopps.si, s pripisom »za nagrado Zlati Legat«, do 1. februarja 2016. Sveča- na razglasitev zmagovalca in podelitev nagrade bo na zboru članov DOPPS 2016.