Hud, pa zdrav tobak.
CV^E^ludno to, da imajo mestni učenci nekak strah, lmwtg$5 a" ^ ^' re^> spoštovanje do krepkih kme-»BflJlK ^kih vsoučcncev.
MKgsfps           Še jaz, mislite si, ki sem doma pod slam-
«^P^3 nato streho, sem v prvi latinski šoli v Ljub-Ijani svoji materi pokazal na ulici součenca Petelina z besedami: ,,Mama, glejte, ta-le je najmočnejši v naši šolil"
Najmočnejši, to je imelo veljavo, ne najmarlji-vejši, ne najbolj nadarjeni. Prav seveda ni tako, a je bilo tako v naših drieh.
Kaj čuda torej, da je bil mali, bledi Julče, sinčelc cesarskega logarja, posebno ponosen na to, da je bil ž njirh prijazcn in dober — Pohlinov Polde.
Dobro je bilo to prijateljstvo! Ko je Polde v Šoli
—   23   —
to je zaleglo   mnogo.   Ni   mu   bilo   ugodno,   kdor je prišel Poldetu pod pesti.
Po potu v šolo in iz šole je obvladal Polde vse.
Le bolj od daleč se mu je upal kdo ziniti katero, da jo je potem tem hitreje odkuril.
Pretepač je bil Polde, da ga je poznalo sedem vasi. V petih minutah jih je zdelal petindvajset, ako so mu nagajali. Samo Julčetu se ni bilo treba bati. Kaj ponosno je korakal ob Poldetovi strani in prezir-ljivo je gledal po svojih tovariših, češ: kaj bote vi? Jaz in Polde, mi dva sva za kaj!
To-le prijateljstvo Julčetovo pa tudi ni bilo za-stonj. Kar je premogla logarjeva jedilna shramba, od vsega je moral imeti Polde.
,,Ti Julče, kruha mi prinesi jutri; veš belega imam jaz kaj rad!"
,,Imate li pri vas že kaj jabolk? Kaj pa orehov?"
,,Kdaj boš pa kaj sladkarij prinesel?"
,Jutri pa prinesi ono malo svojo puško, bova streljala."
Tako je prosil Polde, tako vprašcval, tako zapo-vedoval svojemu varovancu. In Julče je ubogal.
Toda Polde še ni bil pri kraju.
,,Še tisto pipo očetovo, s tisto dolgo cevko, pri-nesi enkrat!   In tobaka tudi;   ga bova naredila eno."
Eh, tudi potegniti ga je znal Polde, ko še niti prvih hlač ni imel. Vseh muh je bil poln. Vse slabo in nepotrebno ga je veselilo.
Prinesel je res oni dan Julček pipo in tobak tudi.
,,Po šoli bova", reče Polde. ln prišla sta iz šole, prav vesela. ln naredila sta ga eno. ln prižgal jo je Polde in potegnil je kakih petkrat, da se je kar svetilo v pipi, in mtfgočni dimi so se dvjgali iz nje.
,,to fi je tobak! Na, Julče, potegni še ti!"
,,No, še enkrat!"
nNo, šel"
nNo!"
Nekako zasukalo se je Julčetu pfed očnii invse je zaplesalo okolu njega. Megla je stopila predenj in Juiče je zdrsnil po dolgem po stolu. Vroče mu je bilo
/p                                       ,,To ti je tobak!  Na, Julče, potegni še ti!"                                       _
—   26   —
in zeblo ga je hkrati.   Zavrtelo se mu je nekaj v že-lodcu ...
*
nŠest  bo že,  pa ga še ni!  Tako dolga.ye.ndar. ni  zaprt.   Bog  pomagaj vendar tudi,   kam se je neki utaknil ?"   Tako   so   govorili   Julčetova   mati   rnrmraje sami s seboj.                                      ,
,,Bog nas varuj, če je kam padel", so si zmislili in udrli so jo skozi duri.
,,Ali ste ga kaj videii, našega?" seustavijo pred Pohlinovo hišo.
,,Saj je notri, toda — umrl bi skoraj."
Polde  zasliši  Julčetovo mater.   Namah jo ubere pri zadnjih durih na plano.
Materi  je  bilo v hipu   vse jasno.   Zeleno - bledi Julček nezavesten, poleg njegapa napolpolna pipa...
»Kadila sta!" —
,,Bog obvaruj še kdaj ž njim!" sta niu zažugala drugi dan oče in mati.
In ni več.
Ugleden učitelj je danes.   Polde je pa v prisilni. delavnici.
Morda bi bila oba, ako bi ne bilo one — pipe
tobaka.                                                       Ferdo Gregorec   .