268 Ocene in (inročila o publik.ieijnh in razstnv.-ih ARHIVI XX 1!»7 gradivo, ki so ga ti arhivi zhraii. Nc moramo si predstavljati. kako bi razdelili t» gradivu med sedflM samoupravne lokalne skupnosti, niti kako bi tolikšno Število lokalnih ski'pncsti zagotavljalo delovanje regionalnega arhiva. Ni pa ločna, da arhivski zakon nc daje pravice pokrajinam (če hodo ustanovljene), jla ustanovijo svoje pokrajinske arhive. 7 člen zakona določa: Arhi-sko ,avno služhci opravljajo Arhiv R Slovenije, regionalni arhivi in arhivi lokalnih samoupravnih skupnosti, po Ustavi pa so pokrajine .širše samoupravne lokalne skupnost. Naslednji očilek jc ta. da nevi zakon pmdpisuje pogoje za ustanovitev arhivov le, čc so ustanovitelji lokalne skupnosti ali druge javnopravne osebe, nc pa tudi. krdar jc ustanoviteljica država V primeru ko ^e ustanoviteljica arhiva država, izdaja ustanoviteljski akt vlada R Slovenije, pogoje za ustanovitev arhiva pa bf predpisoval minister. Pač pa vsebuje 6. člen arhivskega zakona dolžnost glede materialnega varstva, ki jih mora izpolnjevat arhiv, kar pa jc bistveno. Poročile nadalje navaja, da je zakon v temelju spremenjen glede odnosa do arhivskega gradiva v zasebni lasti (v primerjavi z zakonom p naravni in kulturni dediščini). To jc točno, ker tudi sedania Ustava drugače obravnava zasebno lastnino ket Ustava, na kaleri je temeljil zakon o naravni in kulturni dediščini. Sicer pa samo Porodilo v nadaljnjem poglavju navaja, | daje treba spoštovati pravno varsivo lastnikov spomenikov, ki se jim zaradi j?v-nega interesa omejujejej pravice", tc pa pri pisanem gradivu velja še toliko bolj. RazJiČcn način obravnavanja javnega interesa do različnih vrst kulturnih spomenikov pa izhaja iz. narave stvari, ki je predmei varstva. To poglavje rsebuje tudi vrsto labcl Za tab:l«4. 9 pa jc treba povedati, da ni vir Ministrstvo za kulturo, marveč jo jc sc.c1avil mag. Brane Kozina na podlagi podatkov, ki so jih posredovali posamezni arhivi. V nadaljevanju ohravnava Poročilo ključna vpra Sanja kullume politike v Sloveniji. V poglavju Varsivo kulturne dediščine oh/.aluje, da jc propadla rešitev, po kateri naj bi sc razvil enoten sistem varstva vseh vrst aediščine, nc uvidi pa, da jc enoten sistem zarati narave stvari nemogoč Nadalje ptavilno ugotavlja, da sc je pokazala kol neustrezna delitev na kuliumn dediščino in kulturne ..pomenike, kar da jc tudi neprimerljivo z drugimi evropskimi ureditvami. Nc moremo pa sc strinjati z oceno, da b hi!o to posledica pomanjkanj, popisovanja in vrednotenja kuilume dediščine, marveč je posledica nerealne zahteve po enotnem sistemu varstva kulturne dediščine. Med cilji, ki na i hi spremeni!' sedanje razmere, navaja Poročilo, da jc potrebno uveljaviti enotne evi-denre dediščine enotno inventarizarijo in valorizacijo dediščine. Ali jc treba tc razumeti kot poziv, da opustimo mednarodne standarde za popisovanje arhivske ga gradiva? Poročilo nadalie poziva ria sc]eku"nosl pri varovanju dediščine, nič pa ne omenja nujnega sodelovanja s pristojnimi ministrstvi pri ustvarjanju pogojev za valorizacijo dokumentarnega gradiva (npr. usklajevanje s podzakonskimi akti, ki jib izdajajo druga ministrstva, pa zadevajo tedi arhivsko gradivo, zagotavljanje hrambo dokumentarnega gradi ra, k. ga pcitrehujejo občani za uveljavljanje pravic, pa ni ar liivsko gradivo itd,). Med cilji so izpuščeni nujni ukrepi države pri zagotavljanju varstva javnega arhivskega gradiva ob privatizaciji in reorganizacijah poc' jelij. V nadaljevanju je med cilji navedeno zagotavljanje i le lovni h razmer inštitiieijam s področja kulturne dediščine - iz, česar se lahko ali pa ne razume tudi zagotavljanje prostorskih kapacitet za iir^mbo arhivskega gradiva, kar je v tuukciji vzdrževanja spomenikov, ne pa zagotavljanja delovnih pobojev. Iti splošnih usmeritvah za pripravo naconalnega kul-lurnega programa upamo, cia je treba kol slovensko ustvarjalnost, ki ji je ircha zagotoviti možnost za arhivi.anje, razumeti Udi arhivsko gradivo, ker si hrez zagotavljanja potrebnih prostoiskiti kapacitet za arhive nacionalnega kulturnega programa nt moremo zamišljali. J o le '/j m Idr Priročnik za strokovno obdelavo arhivskega gradiva pravosodnih organov od srede 13. stoletja do leta 1991, 1. del, Izbor zakonov in predpisov Avtorji: M Adamič (Arhiv Republike Slovenije), H. Arislovnik (Zgodovinski arhiv v Celju), Ž. Bizjak (Zgodovinski arluv Ljuhlj.ina), M, Buko.šck (Zgodcinski arhiv v Celju), M Čanipa D, Darovcc (Pokrajinski arhiv Koper), M Pujs (Pokrajinski muzej Merska Sohola), M. Gombač (Arhiv Republike Slovenije), B. Ilolcman (Pokrajinski arhiv Maribor), B. Kozina (Arhiv Repirblikc Slovenije), D. Krnel-Umck, (Pokrajinski arhiv Koper). A. I^cskovce, L. Vierih-Lavrenčič (Pokrajinski arhiv v Novi Oorici), T. Mrgole-Jukič (Zgodovinski arhiv v Ptuju), P, Ogrizek (Pokrajinski arhiv Maribor), N. Troha (Arlnv Republike Slovenije) J Zomar (Arniv Republike Slovenije); Redakrija in nrcdništvo1. B Kozina Ž. Bizjak, B Ilolcman, II. Urnck, Ljuhljana: Arhiv Republike Slovenije. 1997, 279 strani Ker je pravosodje praviloma eno ml najbolj dejavni!: področij onlasti, za delom pravosodnih organov ostaja kopica gradiva, kar predstavlja trd oreh pred vsem za arhivi ste, pa ludi zgodovinarje in ostale poznejše uporabnike. Problematiko urejanja pravosodnih fondov pri nas dodatno zapleta še zgodovinska spe-eiTika, saj so deli slovenskega ozemlja lekom stoletij pripadali različnim državnim in s tem tudi pravnim utcditvim. Krt vcm:>, spadajo zgledno urejeni arhivi med Icmcljnc atrihute sodohne države. Pot do urejenosti pa vodi pteko lislcmatikc, ki ra :ionalizira in poenoti strokovno obdelavo fondov. K temu naj hi prispeval ludi Širok projekt izdelave priročnika ¿a strokovno obdelavo arhivskega gradiva pravosodnih organov, ki bo v celoto povezal i/.ku.injc praktičnega I ARHIVI XX 19d prirejeni, kar pa m najboljša rešitev Nekaterim predpisom so dodane £c opombe, ki koristno pojasnjujejo posamezne norme. Pabiikaeijo zaključuicjo stvarno .n krajevno kazalo, tci seznam kratic uporabljenih virov. Knjiga je rezultat zglednega skupinskega dela, saj je njena .široka zasnova tako po teritorialni, kol po časovni stiani zalfcvala sodelovanje strokovnjakov, povečini delavcev v arhivih pa tudi zunanjih Lod :-iavcev, iz vse Slovenija Osnovno kvaliteto pričujoče publikacije naidenio predvsem v njenem praktičnem značaju Zato bo kljub nckateri.n nedoslednostim gc- 270 Ocene in poročila 11 puhlikacijali ir razslavali ARHIVI XX covo nud' ¡1 solidno osnove naslednjim delom priročnika za strokovno obdelavo arhivskrga gradiva pravosodja in arhjflstaRi "»lajšal, i njihovo delo. S tem pa j j prvi del tudi dosegel svoj osnovni namen. Poleg lega je pomembno, da publikacija določa enotne standarde za navajanje virov, kr.jti samo strokovne in enotne smcrnicc vodije k sistematični in strokovni obdelavi arhivskega grauiva. Nenazadnje pa sc knjige lahko razveseli lodi opo rahmk arhivskega gradiva, saj ni mso vendarle nastopili zlati časi za slovensko historiografijo, po sebno ker oblastni organi ležko rešijo nekatere notranje in zunanje pioblcnie brez pomoči zgodovinarjev. Odgovor kljub temu ni pritrdilen saj obstajajo številne ovire, ki otežujejo strokovni! rekonstrukcijo preteklosti. I:na ml njih je arhivsko gradivo, ;aj šc vedno ni v celoti dostopno in evidentirano, pa tudi šc ne do kraja prevzelo in urejeno oziroma strokovno obdelano. Arhiv Republike Slovenije, ki hrani Ton de rennb liškili političnih, oblastnih in drugih teles, si v zadnjih letih prizadeva, da b? bilo gradivo, nastalo v času po drugi svetovni vojni, čim [*ej urejeno in strokovni javnosti v celoti dostopno. S tem namenom jc Arhiv zaposlil in vzgojil nove strokovne delavce, izpopolnil opremo, pridobil d.jdatne prostore t^r se dejavno vključil v pripravo nove arhivske zakon«daje 1-oti) pa se jc tudi ohscžne in premišljene založniške dejavnosti. Poleg razstavnih katalogov, invcnlr.rjev ter vi rov kot stalnih izdaj je ta vadi I na arhivska ustanova nn Slovenskem začela izdajali tudi magistrska naloge svojih tlclavccv Zadnja med mimi je magistrsko delu Braneta Kozine z naslovom: Republiški upravni organi LRS od 19^5 do 1953. Kol pove naslov, jc mag. liranc Kozina svoje raziskovalne napore osredotočil na obdobje t.i. admini siraiivnega socializma, sc pravi na čas. ki je po (/c preživetil pcnodizaciji trajal od leta |045 do leta 1952 oziroma 19.^3 1-otil se jc Kirej enega najholj razgi banih in liiimih ohdoliij iz časa druge jugoslovan;ke države, ki se ]e začel« z odšli anjevanjem političniti nasprotnikov in pmlržavljanjcin zasehnega premoženj", nrdalicvalo z udejanjanjem sovjetske oblike organiziranja družbenega, puli ličnega in gospodarskega ž.vljenji', krnČalo pa z. novim gospodarskim sistemom, (zača ;nr,) omejilvijo partijskegi monopola in centrali-zixnski): zvezne države. Kot arhiv i.si z več k« l dcsc tletnim stažem (v letih 1988 do 1992 jc bil vodja odseka za upravo po letu 1945, sedaj pa jc svetovalec direktorja za arhivska strokovna vprašanja! je «srednjo pozornost namenil razviijn republiških upravnih organov, ki so v letih 1945-51 «oživeli številne reorganizacije, preimenovanja in spremembe pristojnosti Za tako izhodišče se je odločil zaradi polreh arhivske stroke. Struktura in viakokraine pristojnosti repuli-liskih upravnih organov v letih 1945-53 namreč še niso raziskane, zal o i maju arhivski delavci velike težave pri strokovni obdelavi neurejenega gradiva. Uvudimia je avtor opozoril na nekaiere okoliščine, dogodke in procese, ki po njegovi oceni najliolj nznačiijejii čas od kunea druge svetovne vojne du ustavnih .spremenili; zanimivi sta primerjavi pristojnosti med zveznimi in republiškimi inimslrslvi ter sovjetske ustave iz. leta I93fi z jugoslovanski! iz. leta 1946 in slovensko iz. leta 1947. V nadaljevanji! jc avtor (icenil stopnjo ohranjene iti in glavne značilnosti arhivskega gradiva v obravnavanih letih. Opozorimo naj na njegova utemeljena ugotovitev, da uradna politika arhivski problematiki ni bila naklonjena zato arhivske u stanu ve na prve večje prevzeme gradivu niso bile pripravljene, niti prostorsko niti kadrovsko. Sledi pnglavje, v katerem je na podlagi zapletenih pravnih teorij razmejil puime uprava, državna uprava in javna uprava Osrednji in najobsežnejši del knjige je namenil ¡m:ilizi organizacijskega razvoja republiških upravnih organov Najprej jc obdelal republiško vlado in njeno predsedstvo, na tu pa republiške organe za posamezna upravna področja. Organe je razvrstil po kronološkem naecln, to je po ustanovitvenem datumu. Če na primeril Narodne vlade Slovenije (oziroma Vlade l.RS) sledimo njegovemu kronološkemu načelu, to pomeni, da je začel z i ilano vit vijo prve slovenske vlade 5. maja 1945 ii Carinarnico Rakek Izvezno ministrstvo za ("iiiancc je 2 avgusta udo briio njeno usian o vi te v), zaključil pa z. reorganizacijo sveiov vlade 1J