Praznični i^ažipot
Bliža sc najbolj vcscL obdanwanj in običajev poln nicscc dccembcr. M i K L A V Z , BO'hCEK. DEDEK MRAZ. dnvvj vesolja in lihih pričakovanj...
Svojih najbližjih se 5.poninim<i z ilarili. Pripravljamo sc na praz-iK>vanja. [upo okrasimo dom...
Da bodo vaše praznične priprav« hilrejSe in cnoslavncjse, vam danes prydsiavljamo nekaj moi^nosii.
Stran
o
Pomagaite naiti
pogrešanega
sina!
10.000 DEM nagrade za informacijo, na osnovi katere bo pogrešani najden!
Stran
o
Pred dvema letoma so se v Gorenju odločiti za postavitev nove sodobne tovarne hladilno zamrzovalnih aparatov, v fiatero so prese/f7/ že precejšen dei proizvodnje. Jutri bo ta stekla že na tretji od petih predvidenih montažnih Unij. Računajo, da bodo naložbo v celoti sklenili príhodnyo pomlad.
__foeo; hj
Stran
o
Zadolženi za enoletni proračun
stran

Vrste za itredite, za
K^/.pisyji	v n^cionuÊni staiiiivai\jskisiiumí Je tu*
dt v (trupli pritisnil veliko vArči^valccv. pov.si>d \ui Sloveniji so r»/.pisflnc kvoic bitro porabili. Na naSem |)odročiu jc bilo mo-pKV pii^ofMH' skleniti i Banko Veler^je, ki je dovoljeno kvoto
telefone
ixpolnila pm dan dopoldne. Sklenili ao 341 pogodb za petletno in Stl |H>^odb /m tleH*Uetno varC^vanJv.
Največja gneča jç bila ua eentralni cnoliria Rudarski v Velenju. kjer bi po besedah vodje Melodije Llajlovac lahko sklenili še viaj dvakrat (oliko pn-godb. Veiina lisUh. ki pogob niso mogli sklenili je odšla hudo nezadovoljna. Žal pa jim ne preostane mO drugega kot da poêakajo na na.slednji razpis, ki naj bi bil objavljen maja pri-h<idnje leto.
Dolge kolone Čakajočih se te diii vijejo tudi pred mobiteliwi-miposlovalnicami,.saj jetudi tistih. ki menijo, da se nakup mobilnega telefona za dva tolarja "spraCa** od ponudbe.
■ mz, foto vos
d.d.
ZAVAROVALNICA MARIBOR
PREDSTAVNIŠTVO v poštovném centru v otarem Velenju tel.: 03/5869-361
m
STFiOPNtK IGOR s.p. CaL: 03/5869^88 GSM- 041/599-836
Gorenje Velenju - Velenje Gorenju
Tako mišTim
V	Corcfiju radi ffravijo, dû so
sIovef7ske raz'ficrc prc-ifiajhni 2d eim)pske. Eno prvih naših proizv^nih podjetij so i/îli, ki so se s(H»čaliz
neizfíTOStJO tujo koiikiírenco, zàjj pu je ée dolgo Eiropu }jjihov matični trg.
V	zadnjih letih so prerasli sami sebe. Ko so pred duema lecojud noiwarjem postregli z ambiciozfiimi načrti o sk/>kn' 'ni prodaji, jim mnogi niso verjeli toda plaftska pričakovanja so lani celo presegli. Tako bo kiH vse kaze tudi lelns in to kljnh vsem težuvam povezanim s pffgnrelo (ialťano.
V	prihiidnost stopajo še s smelejšimi načrti. Rasi proizvodnje bn še naprej skokovita, leta 100.S naj bi prišlo iz njih(n'ih proizitninih trakíjvíe tn milijon v in pol velikifj gospodinjskih aptiratov. To pa seveda pomeni, da Ui potrebna nadaljnja vladanja in Širitev proizvodnih zmogljivosti. Gorenje torej potrebuje pros' ioTzd gradttjo - takoj tn po razum nt ceni, v občim Velenje ali kje drugje. Ce torej mestna občina želi nova delovna mesta in rast Gorenja tukaj, bo pač morah ukrepati hitro.
Tixia Grrrenje ne piitrvbnje samo dotlaten prostor, ûm-pak t ltd i mnogo boljše prt imet ne p<weziJtfe. Že proizvodnja 2 J milijona gospodinjskih aparatov je ogromna, mimogrede, z njo hi v celoti prekrili mestno občino Velenje, v naslednjih letih pa naj bi ta proizvodnja narasla na tri in pol jndij<tne. Si predstavljale, ko-liko vagonov in koliko toifonijakov je to!^ In koliko zapletov, ie proizvxinjo prevajajo po laki:nih cestah. kol }ih ire7wtno imamo proti Arji vasi ali Slovenj Cradaiř
(i oren je torej Velenju odstira nove možnosti, f^eveda pa oh tem upravičeno pričakitje^ da se b<i vodstvo mestne občine sposobno dot/c/lj hitro in učinkoi'ito odzvali, tako bo očitno možno preprečiti, da naš gigant ne bo del proizvodnje /«) nepotrebnem selil v dntga. primernejša" okolja.
■ Mira Zakošek
DOGODKI
30. novembra 2000
n ONOVitEC
Prednostno rešiti tranzitni promet v mestu
VLLENJIi • Mťstnii ot)čín(i Velťi\jť je /»Cel» s pni-jeklom Iraj Mostnega m/vujii • l^tkiilno	21. V Ve.
lenju M ta prujekt skrímo prípniNilí in edini v Sloveniji vključili v»nj javncisu v prt>)>ri)m pu poleg varsiva okolja vključili ludi dru^l)eno-i;ospo<larskj mAoJ.
Pred Icilnam Jni jcpotckcjlu irclja (/adnjli) delavnica, na kalcri so predstavniki javnosti presojali migracijc, komunalno infra« ru klu iclckoniuiiikacijc.v/^ojo. izobraževanje, zdravslvo, kuUura, šport in socialo. Dr. Marta Sveli-na je povedala, da so udckžcnci dclavnict menili, da je trchi prednostno rc^ii tranzitni promel v mestu, omogočiti internet vsakemu domu,/gradili ambulanto za odvisnike, nameni ti sredstva za obmwo kuliurncga doma in knjii^ni-cc 1er zgraditi ha/cn.
mz
Tisoč novih možnosti
UUBNO OH SAVINJI • Zn lx»pe /^poslovanje je ministrstvo (leto olKinam ponudilo ni/pls /. naslovom ^'ttiOO novih možnohli." io ponieiii> da nadomeMi slroi^ke	delovneg;) niesC) m ol)dol>je Ireh let: pr-
vo leto přispěnu 80« dniuo 50 in Irelje 25 odslolko^' plaće na /aposlene^i^
To priložnost so v občini Ljubno v.saj maložc izkoristili in prijavili dve delovni mesti. Prva jc že doslej preko centra za socialno delo zaposlena delavbi za pomoč na domu. iz javnih del pa so redno zaposlili komunalnega dc-lavca. Ob icm seveda ližejo šc nove možnosti /a takáno zaposlitev.
miP
Konferenca o inovativni naravnanosti in oltolju
VLI.MNJ1Î • DruUvo /a kjikovoslin ra^Ttar^je/okoljem 1er Območna Sa>injsko-i^aleisk;i ^ospodarska /Iximica sla oruani/aloija danai^T^je konference o iiiovativin naravnanosti In okolju, ki Im) polekala ves dan v Molelu l^aka v Velenju.
/.vrsi Ili se bodo referati Sicvilnih slovenskih strokovnjakov. uvodne nagovore pa bodo pripravili župan mestne občine Velenje Srečko Meh. predsednik Gospodarske zbornice Skivenije mag. jožko Ćuk. predsednik uprave Gorenja Jo/C Stanič in prcdscdnica uprave Clkroja Marija Vr-lačnik.
■ m2
Izstopili iz združenja
CELIC -Celjska mostna otičina je izstopila ix združenja slovenskih me&l in občin, saj po njenem mnenju združenje ni storilo ničesar za boljši položaj lokalnih skupntwti. s prihranjeno članarina 6íH).0l){J tolarjev na leto, pa bo f^itče val a pravno pomix^ ob sodnih sp^irih z državo.
■
Novi register avtošoi
LIUBUANA - SI. decembrom ho začel veljali novi register slovenskih avtoSi^I, ki naj bi dvignil kaktwost in učinko-viuwt âfilanja bodočih voznikw; v njem je vpisanih 198 avto&^l. 6 so jih zavrnili, pa jih vlog ni poslalo; od 1. januarja naprej bodo izpitne komisije sprejemale le kandidaie avtosol, vpisanih v register.
Era odpira Supermarket
ZREĆIi -Prefl časom smo pisallo tem. da sta Em i/Velenja in Dravinjski dom Slovenskih Konjic v/ela v najem /.a dolM) peiih lel Supermarket v Zreča li.
Ocenili so, da jc la osrednja trgovina v turistlčno-zdrav-iliskem kraju zanimiva za delniško družbo, in da se vključuje v njihovo Íilozíífijo bližnjega oskrbovalca. Ibkral so tudi napovedali, da bodo trgovino uredili po svojih merilih in jo kmalu tudi odprli.
Priložnostna otvoritvena slovesnost bo danes (v četrtek) dopoldan.	■
Kulturi vse tanjša rezina proračunske pogače
Velenjski festival da ali ne?
Pred tťdnom dni seje sestal Odlmrza kulturo prí ^panu MO Velenje. Ůlani odhoni so se tokrat srečali dnij^il:. Odbor sestavljajo predvsem vodilni predstavniki kiihurnlh ust^mov v mestUv ki najlM^tj ohcutijo poto^itj kullurniki^v in l)odo z^* losveto\'a)ni or^an županu Srečku Mehu.Tokral so sepo^o->at:jall o morelMlni uslanonlvi tako imenovanji Velei\jske-feslivala, ki In s svojimi prireditvami lahko prispeval k kulturni prepit/navnosli Velenja liidi nav/ven. Ideja seje po* rodila oi^ani/atoijem vse bolj odmevne}>a festivala Kuni-^unda.
Festival naj ne bi bil nova inslitucija. v njem pa naj bi sodelovale vse mestne ustanove, ki že delujejo na področju kulture in pripravljajo različne kulturne dt^godke. Ena od idej je bila. da bi vsaka prispevala po eno priredite\', ki bi jih "zaokrožili" v nov festival, /aradi vedno bolj perečega problema pomanjkanja denarja za prireditve v vseh kulturnih ustanovah v mestu. so bili nekateri do ideje skeptični. Predvsem zato, ker bi lahko 5e.stim alisedmimže delujočim kulturnim "revežem" do-
dali fic enega. Številke namreč kažejo, da mesto namenja za kulturno prireditve vsako leto manj denarja. Vzrok naj bi bil v rastočih osebnih dohodkih in materialnih stroških, kar lahko, če sc bo ta^nd nadaljeval, pripelje do tega, da bodo uslužbenci javnih z^ivodov. kise ukvarjajo« kuhuro, počasi dobili le Se sredstva za plače, za pa")gram pa jili bo zmanjkalo. Ob tem pa so se vsi strinjali, da bi z u.stanovitvijo skupnega 1'esti-vala. ki bi v poletnih me.secih popestril kulturni utrip v Dolini in jo predstavil tudi Širíi javnosti, edino lahko pridobUi à» kaj dr/avncga denarja iz ra/licnih razpisov, Država bo namreč vse bolj podpirala večje nacitmalne projekte. manjIU; institucije pa vse manj. Na koncu seje sa imenovali ožji odbor, v katerem so ravnatelj velenjske glasbene Sole FKK mag. Ivan Marin, ravnatelj Kulturnega centra Ivana Napi»lnika Vlado Vr-bič in direktor Mladinskega centra Velenje Aleš <)jsterik;k. Ta t^o sedaj pripravil delovno gradivo za morebitno ustanovitev veleiijskcga festivala.
■ M
Ka! bo	krtflina fúndaeljďf
Ustanovitveni Icapitai neprodane knjige
Velenjski svetniki so na noveml>rskj seji med drugim sprejeli tudi sklep o začetku p(»stopka /a ustanovitev ustanove, ki /aenknu nosi delovni naslov 'Velenjska knjižna fundacijah Ver;)etno pa ImkIo skJep <» ustanovitvi olira^ navidi že na naslednji seji 19, decembra lelos. Oh lem se rnno^i sprai^ujejo, kaj naj bi Io sploh bilo.
S lokratnlm sklepom so (orej svetniki dali le zeleno luč za ustanovitev knjižne fundacije, katere ustanoviteljica in soustanoviteljica bo Mestna občina Velenje, računajo pa. da se bodo kot soustani'^viteljl pridružili tudi drugi. Predvsem gtwpo-darstvcniki. ki so podpisali tudi pismo o nameri u-stanovitve knjižne luntfacije. Med podpisniki smo slišali imena: Drago Ba-hun (Gorenje). Frane AvbcrSck (ERK'-o). Borut Meh (Petrol) dr, Malja/ Kmecl. dr. Andrej Rozman ...
Namen nove ustanove bo, kot navaja gradivo "nuđenje moralne in denarne podpore razvoju In porastu knjižne kulture v velenjskem prcxstoru", hkrati pa fc večja finančna podpora knjižnim natisi'jm domačih avtorjev. "Že dolga leta je kulturniški naboj v dolini velik", jc ob razlagi, zakaj ustanovili knjižno fundacijo, poudaril podžupan Dra«o Marlinî^ek. Naj spomnimo, da je bilo v zadnjih leilb izdanih vsaj 50 naslovov razhčnih knjig, večinoma velenjskih avtoijcv, iúi pa govorijo o področju Šaleške doline. Mjčina jih je izJla pri založništvu Pozoj in Studiu Reliernik.
Pobudnik za astanovhcv fundacijo jc bil publicist Ivo Slrop» nik. kiže nekaj let dela tudi kot urednik založništva Pozoj. zaposlen pa je pri KC IN Velenje. Ol>čina mu za delo nudisvo-
Kontič predseduje komisiji za poslovnik
IJUUUANA. Državni /lM»r jo na seji 21. novembra izvolil de-lovna telesa, med dru^inl tudi Komisijo Državnega /.l)ora Republike Slovenije za poslovnik. Predseduj«* jI velenjski poslanec Uojan Kontič.
V skladu s koalicijskim dogovorom mora koalicija v pctinšti-rideseiih dneh i)d pi>dpisakoalicijske ptigodbe pripraviti nwo besedilo p^nkwnika državnega zK^ra. Izhodišče za pripravo novega poslovnika bo Komisiji za poslovnik besedilo, ki ga je pred dvema letoma pripravila skupina strokovnjakov.
■	mz
Štorman ni več svetnik
VKUÎNJE- Adolf Štorman od zadaje seje sveta MO Velei^je ni več sTelnikin član tlelovTilh leles vvelenjskent meslnemsve« lu. Sej se ta nekaj mesecev ni več udeleževal, odstopno i/javo pa je poslal iz Nemčye, Kí^^r trenutno ^ivi.
In 10 kar dvakrat, saj jc pr^a prišla na ime Stormann. Sedaj bo občiaska komisija za mandatna vpra&inja. volilve in imenovanja morala imenovali nadonicslnega člana sveta. To bo verjetno naslednji Iz liste Republikancev Slovenije Darko Zupan, o imenoviinju pa bodo .svetniki odločali na decembrski .seji .sveta.
■	bi
je prostore, delo pa opravlja na svojem računalniku. Nckate-riso namigovah. da mu z ustanavljanjem fundacije urejajo (po finančnih težavah v Studiu Rebcmlk. s katerim je Založništvo Pozoj tesnih sodelovalo pri izdajanju knjig) novo delovno mesto. In da bodo prav zalo za ustanovitveni kapital fundacije namenili neprodane izvode lani ob4()-leinici mesta izdane knjige o zgodovini Velenja, Ustanovitveni deleŽ naj bi tako7na<al 15 milijonov tolarjev, ki jih občina nima in ravno zato ponuja tako reéitev. Sredstva za uresničevanje namena dejavnosti naj bi fundacija pridobivala tudi z gospodarjenjem z ustanovitvenim premoženjem, opravljanjem dejavnosti, darili in iz drugih virov. Mcî^tni proračun pa naj bi za delovanje (zaenkrai) namenjal toliko, kot je na postavki "založništvo" že divilej. V letu2iH)l naj bi to bilo 8521 isi>č SIT Med drugim se je zdelo svetnikom pomembno, da bo lahko fundacija sodelovala tudi na republiških javnih razpisih na knjižno-založniškem področju, priziidevalipa si bodo tudiza pridobivanje donalorskili prispevkov iz gospodarstva.
Nekaj pomislek(W st» v razpravi o ustanovitvi fundacije Imeli tudi svetniki. Vinka Smajsa je zanimalo, kaj se je sploh zgodilo y Z<'íložnij»fvom Pozoj? Ob izidu njegove zadnje knjige "Grenka roža" gaje namreč presenetilo, daje založnik Studio Rebernik.o Pozoju pa nič... Idejo je sicer p(idprl. Tudi Franc Severni bil proil.a je menil, daje nejasniisti veliko. Kako bodo izbirali avtorje, kdo bo lahko Izdajal, bodo resv pomoč samo domačinom?...
mbé
Po občinah
Na Ljubnem proračun 368 ...
OlKinskJ svel na Ljubnem je prvi med šestimi v Z^or* nji Savinjski In Zadrečki dolini otiravnaval proračunske /fldeve M letos in prihodnje leto. Za letos so sprva v proračunski vreči predvidevali 304 milyone tolarjev, z uspešnostjo na različnih razpisih pa so ^tenlko povečali na preko 370 milijonov;
Občinski svetniki so prejšnji teden tako že sprejeli popravek letoi^njcga proračuna, hkrati pasookavnavall ludi osnutek proračuna za leto 2001. Zanj načrtujejo 368 milijonov, ki pa jih bodo obogatili z dodatnimi six;dstvi, ki sc jih zopet nadejajo na razpisih in na podlagi drugih virov.
•••V Qornjem Oradu 313 milijonov
v tem tednu bodooproračun.skih sredstvih spregovorili tudi gornjcgrajskl občinski svetniki, Rebalaas proračuna kaže. da se bo letos nabralo milijonov lolaijev, osnutek proračuna za prihodnje lelo pa jili predvideva 31?. /a želje in potrebe je to seveda znatno premalo.zato bodo z vso vnemo iskali dodatne vire zagotavljanja .sredstev.
JP
BiSWCd3ja:Ôasopi$BKal(tfB)tkalflnTV družba, d.9.0. Velmje itfaia cl 6B(rDil>>. Cm^ oouffiezrte^A irvcds i» f90 SÍT, mesečna rwobwa 67&SÍT, ttunes«(na naročnina 1690 SIT. cdiRna nsoůnma 3 eso srr let» nvefnn» 7 ?0G ST.
UrednilCvo: Bcts ZakoSek (ûlnKor in Qi^vnl urednk}. Star« Vovk (CH3Qovorn urodn4;) Uii&na KrsQà-F^ninc ipomoCn^ ursdniKa). Janez PtesníK, Ta^i^ Podgoršek, Špegel (novinafji). Mira (urednica radijs) Janja Ko^uta-špcgei OôhrvCni urednik), [partir §mld (oDlfkovalec). Propaganda: Nina Jus (vodja
propagande). Sašo KonećniK. Jure Bentruk (propa^ndista} Sed82 urednlćiva la uprave; 3320 Velení«. Kidrićdva 2a, p. p. 89, t^fOD 1063) 89617 SO. teletai (063) 897 46 43. Žiro račun |vl APP Velenje, številka 52800^03-3848^ E mail: res cas@siol.net
ObUkovarjela graf. priprava: Naà tas d.o.û
T»sk In oOpfema: Oelo, d d .ftskar^ko Ljutii^. Dureêha
NenaroteBlh lotagralîj In rrt^scv ne vrsčamol
Pc zakonu o DDV ^ Wias' lAirlien mM p/oFzvode informâtivne^
TtàÈdfi za katen sa plaCuie dsvek po zni^nl $top(|.
Kaj sprašujejo in predlagajo velenjski svetniki
O predvolilnih obljubah in zgrešenih projektih
Na novembrski seji sveta so veienjski svetniki med obsežnim gradivom za novembrsko sejo dobi U tudi odgovore na vprašanja in pobude^ ki so jih poda// na oktobrski seji. Kaj so spraševan tokrat in kakšne odgovore so jim pripravni v občinskih strokovnih siužbah na vprašanja, zastavljena pred mesecem dni?
Prav na vsaki seji svclnlki t)a/cnov po ntwili evropskih
poslavljajo otigovornim v ubC i ni številna vpra^nja. ludi manj prijema, lakojc Vranca Seveija (SDS) /animait), /jkaj so parkiriSCa precJ Nakupovalnim centrom po volin'ah spel /aprîa. Izvedel jc. da je upnivnikNakupcwalne^dccn-ira 7aCei zapirali parklri^a pontičl /atn. kor so jih v veliki meri zasediii bližnji stanovalci, dopoldne, ko ccnicr odpre vra la, pa obiskovalci nlsi^ imeli kje parkirati. Ib naj hi bila le zaCasna rcšilcv do uvedbo modrih con. ko bo močno spremenjen rc/im parkiranja v mcfslu.
M;tj<lci C^HlKr^ťk (DeSUS) je zanimalo, ali podjelje Ali-nint» ivs prodaja stekleno skwnostavbovccnlrxí mesta. Cc jc to res, je predlagala, da jo (^bcina odkupi za knjiAnictv ki jo že nekaj let (are prostorska sllska.
V odgovoru i/vemo. da podjelje Afining slavlx.' ne prt>-daja. ampak jo daje v najem.
/.al pa tíbčina nI sposobna plačevati predla^ne najemnine. Ilidi Ce bi bila stavba naprodaj. obCina kraiki^roCno ni spcksobna zagotovili p<îtrcb-nih sredstev za nakup, saj gre za nekaj milijonov nemških mark. Razen. Če bi svei sprejel sklep, da sc obCina zadolži. Ton« de Cost» (SDS)je na prejšnji scjl predlagal, kb bi lelnl plavalni bavcn uredili, kjer je bil nekoč. Menil je, da jc lokacija zelo primerna. N»ljáa kol ob jezeru, kjer naj bi enknii v prihodm^sii zgradili nove bazene, ki jih mladi zelo pogrevajo.
Na občni pravijo, da bi bila /a prenovo obstoječih leinih bazenov ptiircbna ogromna sredstvu, kijih občina nima. U)icacija naj bi Iňla utesnjena. ^oU^^kc razmere zeloslalx? in Adlo neprimerne za urediie'v
standardih, /alo 5e vedno oslaja aktualna ideja, da ob Velenjskem jezeru s pomočjo gospodarstva zgl adijo vodni zabavL^ni park. Neznanka pa
PonjeUiwem na.stopuso svci-niki res bolj pa/ili. kako govorijo in so sc mu ob nepravil-n<i izbranih lx*sedah ves čas opravičevali, ob Eem je večina pri.stunih prav zabavala.
Franca Sev^rja je lokral zanimalo, kdo Ima nadzt^r nad deli, ki jih opravlja Komunalno pi^djelje Velenje na področju gradnje in obnove in-
krilcrije za razdeljevanje denarja pi>sameznim krajevnim skupnostim. Krajevna skupnost (iorica sskoraj pel tisoč prebivalci, kar jc dovolj za majhno občino, se namreč poCnU prikraj.^ano. Ni pa edina.
()po/i>ril je tudi da plaza za stanovanjskimi bloki na Cîo-riSki cesii. ki nekaj let čakala na obnovo, po zadnjem
Marjan Saiobir je zmagovatcem na zadnjih državnozborskih volitvah predlaga!, da dokažejo, da obnova Kardeljevega ttga ni bila le predvoHlna obljuba. In že ob koncu tedna so gradl>eni stroji zabmeli na nadvozu med poito in trgom
oslaja. kdaj naj bi do gradnje i^loh priSlo.
Svetniki In lepa siovensčina
Na novembrski seji so .svetniki postavili precej novih vpra.^inj. Tudi pobud ni manjkalo. med njimi je bila tudi pobuda profesorja Vinka ftmajsH (T)eSU.S). da svetniki več pozorno.sli posvetijo svojemu govoru, javnemu nastopu in lepi sloven^ini. ki naj bi bila med razpravami v svetu velikokrat pozabljena. Predvsem na račun tujk.
Vinsko Smajsje, polcm ko jc .svetnikom poslovcnQ nekaj najptigostcje uporabljenih jkvnjihovlh razj-^avah v mcvSt-nem s-vutu, predlagal, da bi na eni izmed naslednjih sej več čflsa posvcUii prav vpra.^anju retorike in javnih nas lopov.
fraslrukiurnih pridobitev? Benč Stri»z.ak (LDS) je pred-lagal, da občina najde denar, da ogradi oirt>5ki vrtcc Tinkara in Kekce v gozdu pod .Sianeiovo cesto. V bližini se namreč zbirajo mladi narkomani. na^li pa so menda ludi fc odvržene injekcijske igle. Slrošek naj ne bi bil lako velik. ker bo treba vriee ograditi le iz dveh strani. Potem seje oglasil Murko J^raj (SLS-I-SKD), kije s-stiu predlagal. da več pozornosti nameni preprečevanju zasvojenosti med mladimi in hkraii razmisli o ustanovitvi lako imenovanega kriznega i>taba po vzoru večjih skwenskih mesl. kjerii delujejo. Predlagal jc. da slab imenujejo po hitrem jxvstopku.
Tone de Cosla je predlagal, da postavijo nova merila Ln
Velenjski letni bazeni sicer niso ostali neizkoriščeni • za odlično progo za trening jih uporabljajo skaterji. A kaj, ko si Velenjčani želijo tudi letnih bazenov. Pobuda, da bi vendarle še enkrat preučili možnost obnove obstoječih, naj ne bi bila realna. Zaradi stisnjene lokacije in neprimerne geološke sestave tal. Počakati bo treba na gradnjo
vodnega parka ob velenjskih jezerih.
deževnem c»bdobju spel grozJ-la z naravno nesrečo. Zanimalo ga jc. kdaj bo občina pri-dofiila republiška srcdslva za odpravo večjili plazov?
Miwijan Salubir (Nova SIfK vtnija) je zmagovalce na zadnjih volitvah vprasiil. alist'» bile obljube o obnovi Kardeljevega In Slantctovcga irga le predvolilne obljulx: in nič več. Tik pred njimi naj bi prebarvali Ic (epe slike osnov-nofloleev na l)clonskih ograjah. brez da bi jih vpra^li, čc smejo. Pri Kardeljem spomeniku niii niso končali obnove ilakovcev, mosi, ki vodi od poŠte do Irga pa se krepko poseda. "Projeklant je lo zaračunal. ker pa .slabo izračunal, sc sedaj p<iseda.Kdo bo lo popravil." ga jc zanimalo. Oh icm jc zmagovitim strankam predlapL da volivcem, ki st^ jih lako .številčno pi)dprli dokažejo, da obnova lega področja ni bila le predvolilna obljuba. Mimogrede, ob koncu ledna so omenjeni ml^sl že na novo preplastili, A le polovico.
Na lose je navezalo vprašanje Karla Stropnika (LDS). Opozoril je na propadanje stanovanjskih blokov v naselju Salek, ki so bili grajeni po načrlih, pripravljenih za Primorsko. kjer imajo mile zime in manj de/^a. Slcnc no sedaj črne, marsikje vlažne. Zalo ga je zanimalo, kdaj bopri.^la na vrsio obnova tega naselja, pa ludi lo.ali bo tisli. kije dovoli) neprimerne projekte, za lo odgovarjal?
■ Bojana Špegel.
foto: vos
POSLOVNI
Transakcijski račun
s prenosom vašega računa vam poleg vodenja poslovnega računa, v banki nudimo 5e:
-	polog in dvig gotovine na bančnih okencih in preko dnevno nočnega trezofja
•	klasični limit na poslovnem računu
-	depozit na poslovnem računu
-	opravljanje plačilnega pn^meta s tujino in dokumentarno poslovanje
-	izdaja poslovnih čekov
•	premostitveni kredit za imetnike okvirnih kreditov, ki prenašajo račun iz APP na banko,
želimo vam veliko uspehov pri
poslovanju.
0
/O j banka Velenje
Banks Velenje d.d.. Vtíenfe,
bančna skupina Novů Ljubijansk« banke
Vodja velenjskega TfC-a odgovarja:
Zakaí evropskega denaria ne bo v Velenje?
Pn>jekl "Računalniško podprl Turistično infoimacijski si* stem" za obmučje 16 slavenskih obmejnih občin, ki bi le In-ťonnacyskf» pove/al med setmj, je i^e leta I99K pripravil uhU ja Turi.sliCiio • intonnacijskc^a ccnlm Velenje Aluj/ Mudiirin. Projekt je uspešno kandidiral na razpisu /a evropsk«i sredstva PH.AUK. Sklafl mu je dodelil /.ajelno\soio denaija, 230 lisočekujev; ki naj bi jih popr>'ih informacijah naki^/iiK v Ve* lerýe. Zajeta so hila (udi v pn>rHČun /a lelo 2(M)0. Prav velenjski TIC naj hi namreč projekt vodil. Na oktobrski svela pa srn(t izvMieli, da evropskih sr^Jstev v Velenje ne ho, <» čemer smo nn kralko í.e ponnali.
Kaj .seje pravzaprav zgodilo, nam je razložil Alojz Hudarin: "Nc drzi Cisto, da Velenje ne bo dobilo sredstev za la projcki. Nekaj jih bomo vseeno dobili. Dejstvo pa je, da je bilo Je ob prijavi na razpis jasno, da bodo teh sredstev delei^ne vse občine, ki so .^e prijavile za projekt. Lcicxs. ko je marca projekt dobil zeleno luč, so imenovali projektni tim. V njem so predstavniki Minislrsiva za drtibno gosp*>darsivo in turizem 1er naw občine, ki jc koordinator med lokalnimi .skupnostmi In nosilec projekta. Vse alciivnosii je predpisal Bruselj, ki pa je glavni nosilcc projekta. Zalo jc imenoval svojo inženiring podjetje i2 Belgije. Njihov pogodbeni partner na razpisu pa je paslala ùrma. ki ima že nekaj izkušenj na podobnih podroijih. lo jc UCS iz Tr/ina. Na podobnih projektih jc namreč z Brusljem 9c delala. Mislim, da smo imeli srečo, da so izbrali slovensko podjetje, saj bi lahko tudi tujega, lako bo komunikacija vseeno lažja. Ministrstvo za malogosjiodarstvojc imenovalo tudi nacionalnega koordinatorja, lo pa je mag. .lane/ Sir^e
V MO Velenje smo ravnali tako. kol smo imeli navodila, zate» jc bila to dobra i/kušnja /a nas. Projekt smo namreč prijavili že lela sedaj pa dve leii izpolnjevali Sc dodamo za-hievane formularjc. Doslej iz Cvropc nismo prcjclišc nobenih sredsles'. nav{îdlla pa nam narekovala odprtje posebnega žiro računa. / ntTvimi navodili je bilo to nepotrebno. Velenje bo iz lega projekta vseeno imelo koristi. Štiri občine so izbrane kol pilotne» med njimi sla tudi Velenje in Mozirje, kar bo prineslo kar nekaj prednosti pri dodeljevanju Unkov in izobraževanju na.^ib kadrov "
Projekt mora bili zaključen do marca 2001. Ker pa se pojavljajo pobude, da bi se povezali vsi 11C-I v Sloveniji. J ludarin meni, da bo tudi lu Velenje imelo veliko prednosti.
■ bš
v SREDISCU POZORNOSTI
'"^CAS 30. novembra 2000
Območna obrtna zbornica Velenje
Še vedno nismo enakovreden sogovornik
Tiikokot vseosUilť|)a'voz-nikts imetniki' licenc opr<iv» lj<inje prevu/<»v slv^ii lťrf»sel) v noU'2)njem in Dic'dniimlnejii pnimelu. Uidi nosilce leh de-J^ivnosli v	Velenje.
So^liinj in Šmartno oh Paki čak;^ sredi prihiKli^eu^i leta i/polnltev določil» ^lede urejenih parkirii^c. Zukonskim predpisom lx)flo /iidoslili le t is (i, katerih parkirí^ái ImkIo imela tudi uporahno dovođenje.
Nil ObmoCni abrlni zbornici Vilcnjesi") nam pc^vtJaLda pomeni uresničevanje ich predpistw/aradj množicc malih pro/ivnikav in poJjeini-kov (nc malih po obsegu) v ŠtUcSki dolini poiskati približno 128 razHCnlh parkirnih
mesî. Toliko jc namreC nosiJ-ct'v dcjavnasli, Del Ich parki-rl^ bodo potrebovali tudi pre-vozniki, ki se združujejo pri gospodarski zbornici. "Ker smo se takrat, koje postala /:ahteva :iklualna, zavedali resnosti teca vpral>aiua.jes^-cija //ň pr<»met pri na^i <»l)* moćni ohrtni /l)oniici svojim poslancem predlagala, da vložijo pristojnim državnim or^aiKmi ]>ol)iido»i spremem-lM>tei>i( predpisa. Vnjem smo se MvieW /a Kk da hi imele l<v kat ne .skupnosti prlslojniKst in doUnosi, da s pn»storskimi načrti določijo, kje naj hi Í>ila ta parkirii^a. Če l>i re.^eval vprašaTi[|e vsak pre\<»znik /a» se, l)i l)il pnistor- po na^em ntnei\iu • preveč <»hr^mei^en s
temi pnrkin^i. Priâikujemo, d>i IhhJo na ustre/ni nivni pri* sluhnili utemeljeni jH»lHi(li. Po mi^ih inlormacyah nuj bi se/it taksen predlog zav/eli tudi tanu iH\ kmler pričakujemo reSitev," jc povedala Sonja Jamnikar, sekretarka velenjske obmi^fK' obrtne /Ivrni-ec.
Občutka, da hi v občinah Šaleške doline pristopili k reSevanju težav^ na omenjeni zbornici nimajo. Edine d(ibre Jiigovore/ obCinomi so imeli. Irdi Jamnikarjeva. doslej le ^lede zagotavljanja parkirnih mest oziroma postajališč za laksi prevoze. "Zelo me ciidl, d2k nas kot n<»silce <»/iroma oi^ani/acijo, ki /družuje 128 prevoznikom • nosilcev obrti.
ne obravnavajo enakopravno. Tako prek .sredstev javnega ohve^anja t/venuK da sa na lo temo v Mestni ol>čini Velenje pripn^vili okroulo mi/o. Menim. da bi hik» v l)o<loče prav; úií nas vvamejo /it svojega res-nti»a softovomika "
Pa so lokalne skupnosti doL^ne poskrbeli za parkirišča / uporabnimi dovoljenji? "Vsekiikor. ()l>čine s» tiste, ki omogočajo uresničitev nai>ih potreb po prostoru. Če ie vťCkrat fíovoriji» <» omejenih pristojnostih na marsikate* rem podntčju. imajo pri tem p ms te roke."
Tone Brmlnik. načelnik Urada za gospodarske javne službe pri Mostni občini Velenje jc bil nad izjavo Jamnikar-
jeve presenečen. "Ne drži da ^lede tepi nisna> ničesiir naredili. I'revo/nikom so na vo^jo kar tri taka parkiK^ča, in al-cer eno začasno prí hivišem podjelu HPH.dnigi dve p^ir-kiri^či pa .sta pri Intereuropi In pri APS-u. Na T\|lh pa seveda lahko parkirajo le proti plačilu. Če tega noč^o. to nI na i a težava."
V občini Šaitanj za zdaj par-kiri.^' z uporabnim dovoljenjem nimajo. Po besedah Sonje Novak, svetovalke za okolje In prostor na oličinski upravi, .so o temi govorili pred časom v razpravi o ureditvenem načrtu Prologe, kjer je bila predvidena ureditev tega parkiriáía pri 'liisu. Ker.sona-lo začeli urejali parkirBča pri
Esu. so aktivnosti proneliali.
pa je tudi. da smo d<»lso-ročnt plan ol>čine f^ele sprejeli in ohmoCje od .^o^tanja <lo Metleč \wn\o pristopili k pripravi urlianističnih /;isnov prihodnje leto. Tu Imrno pred-videli cone za opra^ |jai\je dejavnosti in najbrž tudi parki* rii^ča /. uporabnimi dovoljenji."
Tajnik občine Šmartno oh Riki Janko KopuiUirpa nanije povedal, da občina sama ne bo urejala lakSnih parkiri.^, ampak si ga b<"> moral zanj vsak sam. Mesia so na voljo, potrebno jih bi^ primemo urediti. / novimi prostorskcî-ured-iivcnimi načrti bo mo:^mfttj za kaj takega 5e več.
■ tp
Zgornja Savinjska dolina
Bodo avtoprevozniki sprejeli izziv?
Pravilniko minimalnih tehničnih in druuih iw^ojih parkirišča in mesta /a v/drževur^e vo/JI. ki temelji na /iikonu o prevo/ih v cestnem pnm)etu.jehil sprejet?«
21. junija 1996. Po petletnem "moratorijuj* ki je bil namenjen predvsem pre« vo/nikom.d«i Iz^lnijo A^htev-ne in ostre |x»ijoje. Im pravllnil stopil v veljavo 21. junija 2001. To je torej končni mk, do k;i-tereua monijfi avioprevo/niki. Če hoč^o prídoÍHtí licence m sv<»jo (lejav nost. /Jidostitl vsem pobojem /a parkirna mesta in Zid v/drževai\je vozil. Ixtdisi sami« lH»disi t najemnimi ra/-metji. Rokse hiiro bli>.a. prevozniki pa večinoma čakajt». Vprašanje je zakaj, saj so "pra» vila igre" znana íje nek^ij let: morda pričakujejo omilitev ^a-res i»strili zahtev, k^ij dru^e^a hi (ežko prišlo v p4>i^tev.
Za Zgornjo Savinjsko dolino je na eni strani značilna zelo velika številčnost avtopre-voznikov, na drugi pa
manjkanje astre/nega prt>s-tora za parkirL^a. pretiranega razburjenja med prevozniki pa vodno ni. Upravna enota Mozirje je vsa lela nenehno opozarjala lokalne skupnt«ii in prevoznike Siime na pismen pravilnika, vendiir pravega odziva daslej ni bilo, Ra/en v enem primeru, ki pa jc kOiko bolj dohrctdojk-l. Na Prihtwi namreč zasebnik gradi in ureja parkirišča, ustrezno delavnice za vzdrževanje vozil in sodobno pralnico. Na začetku bo prostora za 40 vlačilcev in prikoiičoijev ter 2i) navadnili tiwornjakov, po potrebi ostaja tudi mo^nusl povečanja številu parkirišč. To naj bi p<f mnenju prislojncga organa upravne enoto zadoi^alo (vsaj) za začetek. Čc bodo seveda prevozniki pripravljeni skleniti in plačali najemno razmerje z njim. /aenkral obeli nlsc^ prav rožnati
/iisebni avtoprcvoznik.ki se jc lotil zajeme naložbe, jc Franc Pfeifer. "(jradim in urejam njij-
Franc Pfe/fer
sodobnejc oprcniljen center za vzdrževanje in parkiranje tovornih vozil, kakršnega ni daleč naokrog.v na.si dolini pa sploh ne. lix:niHno .so seveda najbolj pomcmlma parkirišča, glede na bli?^jočo se uveljavitev vsem znanega pravilnika, pa sem z obrtno zbornico pod-pisal pogodbo, ki vključuje 60 parkirnih mest, z možnostjo ptwečanja za 30 do 40. Žago-tíwljenopí^ celovito vzdrževanje vcrzil. kamor šlcjemt» servis vozila, menjavo olja. vulkani-
zerstvo, avtt>električarstvo in pranje v najs(^dobnej?^i pralnici Skratka vse. karvozniki potrebujejo. Usluge bodo veljale za vse prevoznike, nc glede na 50. ali bodo imeli parkiriiče (Ti meni. ali ne. Za tisto, ki bc^do sklenili najemno pogodbo za parkiranje. Ivido urejeni prostori z garderoba mi. sanitarijami. za prehrano, tudi za druženje po napt^mi voj^nji. ali prvd njo. Parkirišče bt^iovanv vali varnostniki, tudi z najbolj sodobnimi video napravami. Pralnica bo narcd že v teh
dneh, ostali prostori pa najkasneje do konca lega leta. prednost pa bodo imeli pre-vivjiiki. ki Ixîdt pogodtx) sklenili do februarja. Vložek za ureditev tega cxnira, bav kupnine gozdnemu gospodarstvu, bo okrog 2 milijona nomi>kih mark." pravi Franc Pfcifcr.
Dodaja tudi. da pravega odziva med prevozniki zaenkrat nI i;qenia je ie mozirsko komunalno podjelje. In kaj, če odziva ne bo? "Trenutno res nc vem. kako bo. ni pa nobene panike. V center K^m pač pri-
peljal 15 s'vojih tovomjakw, za katere siecrže imam urejen in ustrezno opremljen prastor. Sicer pa počakajmo, kmalu VsSc ja.sno. saj čas liitro Ixži." je povedal Franc Pfeifer.
Ob lom mu načriov ludi ne manjka in nekaj jih jeie skrivnost. NÎ pa skrhoii'tsi, da bo ure-dil primeren gaslinski lokal za vscstranke.željapa je tudi da bi s tlrmo MAN uredil .servis za tovornjake te znamke, ki bi bil seveda namenjen previvjiikt^m Širšega področja. Vbian imajo torej v R^kah provozjiiki.
m jp
Center na Príhovi bo urejen in pripravljen še tetos
Gornji Grad
Lepo priznanie družinskemu podietju
v garnjet^rajski galeriji je hili» prejšnji četrtek sl<»vesno in prijetno hkrati. D<m)ače in olieneni celjsko podjetje Interdent je namreč na priložnostni slovesnosti prejelo certifikat ISO 9001. Zunanjo presojo so u.spe.^no opravili že v septembru, l<» priznanje pa podjetju, ki Že več kot dve desetle^i izdeluje medicinske pripomočke za zdravstvo in jih izvaža v 26 dr^av na treh celinah, trdna opora pri novih razvojnih usmeritvah.
'Certifikat 1S()9001 pt'.me-ni za naso firmo veliko pridobi lev v.smislu pojilovne kakovosti. Zlasliv veliko pomoč
nam bo bo pri registraciji naáih izdelkov pri domačih 'uradnikih" in predvsem pri registraciji v tujini. Nekateri na^i izdelki imajo namreč status metlicinskili pripomc^čkov, zato morajo hiti ustrezno označeni. tudi z znakom kakovosti. kar je pogoj za registracijo v vseh državah, v katere izvažamo." je vesel ob podelil-vi povedal direktor družinskega podjetja IztokZagožen.
Po i>glcdu proizvtidnih prostorov je eeriifikat podelila Barbara Krivic, samostojna svetiwalka Gt^spodarskc zbornice Slovenije, v imenu slo-muiolo.^ke stroke je čestital asistent mag. Milan Kuhar 2
ljubljanske .stomatok>žkc kli- izrekel tudi gomjegrajski župnike. čc.slilkc in darilo pa jc an "Ioni Rifelj. družini in vsem zaposlenim	■ Jp
*pefa, Barbara in tztok Zagožen s priznanji Proizvodni def firme Je na Dotu pri Gornjem Gradu
Certifikat kalcovosti za ceijski Zavod
CIlUIE , 22. novťnihra - Na priložnostni slovesnosti v Celjskem domu jedirektor slovenskega instituta /i\ kiiko-vost l^or Likar izničil direktorju Zavoda za /<lravstveno viirstv<» Celje ma^. Ivanu k/enu certilikjit kakt»vosti ISO 94HM. Celjski zavod je pole^ kranjskeua e<lini s piKln)čja /hinavstva, kije prejel priznar\|e kakfivosti /a vse svoje dejavnosti.
To pa so dejavnosti s ptidročja epidemiologije, higiene, mikrobiologije, zdravstvene ekologije in socialne medici-ne. Deluje na območju v upravnih enotah Celje, Laško, Mi'szirje. Slovenske Konjice, Senijur. Šmarje pri JelSah, Sevnica. Brežice. Velenje in /alec. kjer živi Šestina slovanskega prebivalstva, torej več kol 300 lisoč ljudi.
Mag. Ivan Ržen je priznanje označil kot zaupanje v njihovo delo." CHavni cilji delovanja lU6zaj')oslenih v prihodnjo bodo .slrok<wna neoporečnost, neodv(snt>st uslanovc in zadovoij.sivo uporabnikov," jc mod drugim podčrtal mag. Ivan Ržen.
■ ep
Šoštanjski župan Milan Kopušar /e zdaj tudi posianec državnega zbora
Kako bo usklajeval delo?
Mesťc dní |>o pnrlHmen-t:)rnih volilvďh, na katerih J« kandidiral in l>íi ludi i/-voljt^n v dr^iHvni /hor, ^o^lanjski žups^n Milaii Kupui>ar, smo tu« /»prosili za pii}»ovor l'rtdvstm nas je zanimalii, kako bu usklajeval ciťlo na <\\tih tako po-memhnih področjih, kijih je pr«\7e[ - opravdanje naloge župana in poslanca. Sploh, ker v občini Šo.<itanj
Srohlemov ne (x)nianjk2i. t Ho sio fo ti voje skupaj'^ MILAN KOPUŠAR: '*Ditflcj vclikili i^bvc/nosii v dri^avncm /boru Sc ni hilo. Bili Sla dve seji. rodna in izredna, lako da sem bil veČino času sem pri.soicn v obCini. ludi za vn:tpa*j jc domenjeno,da naj Krpani. ki smo ludi poslanci, imeli ved Ousa za delovanje na ravni ohcinc. Nekaj pri-siojnosli pa sem prenesel na občinska upravo." ^ Bo imel podtupoft Siarko hompan z<iaj več pristoje nosti. mu hosie iiodtUli skrb za kakšno področje? MILAN KOPUŠAR: "O lerm .sva se >e pogovarjala. Pri doloCcnih prajcklih bo vsekakor imelvećjc pristoj-
nosti kol doslej." ^ Vue se vr/i okffii denarja. Kako kaže proračunu občine za Uto 20f)l ?
MILAN KOPUŠAkj * /. njim bo Se vedno ircba pokrivali naložbe, ki so i^.c končane in novih "boji.^" ne homo ino^li odpirati- Izjema je gradnja osnovne Sole, če bom<^ /anjo pridobili zemljiSča v pravem času. Nič pa ne kaže. da bi lahko namenili denarje za kaki^no drugo večjo stvar." 9 H' se, da je Boniu-fa že iZ' delala revizijo poslovanja občine za kto Í999skisie jo naročili vi, ko ste na.Wh piti mandai župana. Kaj je pokazala?
MILAN KOPUŠAR: Ne bi želel preluicvali zadev, V ponedeljek (27. novembra. op. avtorja) na izredni seji svela lo poročilo tudi predstavljeno. Seja bo za javnost zaprta, po njej pa bo n^A'inarska konferenca, na kalcri bosle lahko zvedeli vse, kar vas zanima".
^ Niti na kratko, v nekaj .vmr*í/í s..?
MILAN KOPUŠAR: Ob
revi7iji Ieial9y9 sose stva-
ri pokarale še veliko i;loh-Ijc kot smo pričakovali, tako da je bila la dejansko opravljena za vso tïbdobje
Milan Kopuéar: ''Uspešno 2apiramo dolgove
od nastanka ot^incSoSianj naprej. Doig je bistveno večji, kol smo pričakovali. So pa Se druye stvari, ki so neurejene: od poslovanja, do evidenc
9 là hip najbolj penč pro^ blem občine? MILAN KOPUŠAR: Več je lakih. Predvsem Sola, Pa tudi 10. da jc mesto Šosinnj
demografsko ogroženo, se ne sli§i prav lepo. Gradnja komunalne infrastrukture je sploh problem: z vodoos-krbo je treba pokrili vse dele občine, ker vseh Se vedno nimamo priključenih na javni vodovod, čaka nas nadaljevanje i/gradnje daljinskega ogrevaiija» kanalizacije, ceiiie ... (Jdpriih
Srobicmov je šc in I I*riNiin/> leto dni iupa-njujete ^stanju. Kaj pa si v tem času štejete za swj največji uspeh? MILAN K0PUŠ.4R: "Za ol>Čino jc to gotovo sprejem prostorskega plana, vendar tega ne morem pripisovati sebi. Velik uspeh je kadrovska utrditev oWin-ske uprave in usmerjeno delovanje. Vesel sem, da uspcžno zapiramo in saniramo dolgove, in da bomo z naslednjim proračunom že bliže zx'leni veji, na katero želimo. Poiem bodo stvari lahko šle naprej s tempom, ki smo ga obljubili volivcem,"
■ Milena Krstič • Planine
Velenje
Srečanje pripadnikov intervencijskega voda
Velenje- Območno /druženje veleranovvojne /a Slovenijo Neler^e Ih> prihodnje lel<» Ih»);hío oheležih» 10 letnico ustanovitve.
Z aktivnostmi ob obletnici past) pričeli že prejšnji leden. V petek so pripravili srečanje intervcneijskcga voda Območnega štaba teritorialne obrambe Wlenje. VsproSČen-em pt^govaru so obudil: za slovensko osamostvojitev zelo pomembne čase. Člani intervencijskega voda sov njih imeli piimembno vlogo.
^ ■ bi
..-S-V




GD ffečfCd ob Sav>
Kar 35 t
(«asilskodrufitvo Rečkaoh Sanj\ji je pripravilo leùij za gasili », ki se udeležuje 35 članov domačei>a društva in s4»sednjih dnj^lev s Pobrežij in (yru^ovelj.
lěčajniki imajo enajst prcd-meiov, ki jhi bodo opravili v 70 urah in tečaj sklenili 16. decembra. Namen tečaja seveda je. da dobijo mladi galici potrebno strokovno znanje za gaSenje. za vedenje na požarih, v gasilskih domovih in tudi .sicer v vsakodnevnem življenju.
■ JP

Svetniki seznanjeni s preteklim poslovanjem Občine Šoštanj
Zadolženi za enoletni proračun
ŠOŠTANJ. 27. novembra - Pt> pi »nedelj ko vi i/,re<lni seji Sve> ta olK'ine Š(»$tanj, na kateri so pivd sTelnike razgrnili p<m)čil(» o revi/ijipi»slovHnJa Občine Šoi>tanj /a čas med letoma 95 in 99, jc župan Šo^tiinja Milan Kopuiiar na tiskovni konferenci tudi /ii javnost rHz^rnil nekžitere poudarke iz te^a pošlo» vai\ja. Poničilo je izdelala revizijska hi^i l^»nitetn pi» nan>Čilu župana, ki .ni je ^elel oh nastopu funkcije naliti čiste^^a vina In priti do dna nekiterim nera/.umljivim /adoli^Jtvain ol)čine.
Kopušar je najprej |x>jasniL zakaj zamuda s poročilom, ki je bilo obljubljeno Ťc /a konec letošnjega maja: "Zaradi subjektivnih težav je bilo poročilo izdelano v avgustu. To pa jc bil h predvolilni čas. v katerem nisem Želel zadev predstavljati jav-
Pomoč Logu pod Mangartom in Solčavi
Na izredni seji so SoStanjski svetniki sprejeli šc dva sklepa: svet in župan se iz naslova dveh sejnin odpovedujejo po lO.OOfJ tolarjev kol pi^močza prizadele prebivalec Loga piHl Manganom in Solčave. Občina Š^'>§tanj pa bo iz pR'sraćuna <^bcma krajema prispevala vsakemu po .^(H).IXXJ tolarjev.
nosli. saj bi bil kol kandidat na teh volitvah lahko takoj deležen očitkov, da gre za predvolilno propagando. Ib liko bolj. ker je bivii župan pripadal drugi politični opciji, /ato sem pt^čaka-li na čas po volitvah. V občinski upravi pa že posku^mo zadeve spraviti na tisle osnove, na katerih bo lahko občina normal n<^ delovala."
Revizija je pt^kazala pomanjkljivo notranjo kontrolo vobčin-ski upravi, pomanjkanje knjigcwodskih evidenc, nepravilnosti pri knjiženju, prekoračitve proračunov od leta 1995 do leta l^/.'y, napake pri i/vajanju naložb, kršitve Zakon o javnih naročilih ... Izkazalo se jc, da jc dolg oličine ob vstopu v lelo 2000 znaSal enoletni ol^inski proračun (približno 920 milijonov tolarjev).
Ta denar pa je bil. to je KopuSar posebej podčrtal, porabljen v dobro ol^inov in nI bil potroi^n nenamensko,
Naj spi^mnimo, katere so bile lisle naložbe, ki so krepko presegle načrtovana .«iredsiva: obnova šoStanjskcgn kulturnega doma, nakup stanovanj, vročevod Lokovica 1er urejanje vodovodne in kanallziicijske infrastrukture v različnih delih občine Šoštanj.
Zaključke izredne in za javnost zapne seje. bi lahko strnili v cn stavek: stanje jc treba uredili čim prej. kar pa v občini SoSianj v letošnjem letu že usjxíno počno.
■ Milena Krstič • Pianinc
Vse za večjo strokovno usposobljenost, so dejali mladi gasilci, predavatelji in vodstvo
tečaja
Kmetijsko gozdarska zbornica
V	nedeljo na volitve
Slovenski kmetje so y. ustanovitvij<» kmetijsko - ^r/iïnr-ske zbornice dobili pravno podlago zii enotno nastopanje do lokalnih sku|mosti in države, preko nie<inarodnih stanovskih povez^iv pa tudi do Evropske skupn(»sti. ZI>or-nica je spoštovanja vredna nevladna oi^anizacija, ki je dohn» petini» sU»venskej>a prebivalstva, saj s(» vanjo vkfjučeni kn)eti, lastniki kmetyskih zemUiSć in gozdov ter kmetijski p<Kljetniki, podjetja in z.adruge.
V	teh dneh tečejo zadnje priprave na volilve v svete območnih enoi In odbore izp<wlav območnih enot. Fiz.iČne osebe bodo svoje predstavnike volile v nedeljo. 3. decembra, volilve predstavnikov zadrug in kmetijskih podjetij pa bodo od 4. do 8. decembra.
Predstavnik Zgornje Savinjske doline v svetu republiške zbornice je Stank<^ Zagožen z Ljubnega, ki posebej poudarja pomen ohranitve slovenskega podeželja, kar pa mogoče samo z zagouwitvijo normalnih razmer In pogojev' za kmeîcwanje.
Sem najprej sodi ohranitev cen in zagolovitev odkupa kmelijiikih pridelkov, uredili pa bo ireba tudi s^vialno varnost. Vse te naloge bo gotovo lažje uresničili s pomočjo zbomicc. saj tako močno združenje lahko pomembno vpliva na oblikovanje kmetijske politike v Sloveniji
mjp
GOSPODARSTVO
30. novembra 2000
3. regijsko srečanje gospodarstva
i ■i
Vse na enem mestu - za danes in jutri
VÍLljÍN.|E.í)dl^.(lo25-no. vemhra - "Menimo, da jc srečanje doseglo osnovni cilj o/j roma /adasliio namenu: da sc na enem niesiu v isiem ircnuiku predstavila ler j/-meiijam ;5onudba in povpra-^avHnje mulih Ut vt^likih in sklepajo posli za danes ter ju-tri." To je l>ih) po^hivilnH uuoto^ itiv organizatorjev 3. srečanj;^ ^osptKjsirslv» Savinjsko -šaleške regije: Savinjsko »šalcsk^i obmoCna ra/* vojna a^eneija, Ohmoěna Savinjskd-salci^bi gospodar-ska >:bornit» Velenje ter Ob-moěni obrini /i)omici Velenje 1er Mo/irje na novinarski konicrenci minuli petek. Srečanje je liito vsebinsko Imi-j^atcjho \ primcr|flvi z lanskim, 4KJ<^ivi udeležencev pa naj l>i narekovaji potrebo po lakšni obliki medselHijne^a spo/.na>anja malih in lutli v prihodnje. Nadalje so Še UKotuvljHli, da je prireditev /^radi pi»(reb tuk^ijsnje-ga g<Mpo<larstva j>rcnisla re-j^ijskc <]kvirc, zalo jo je potrebno odpreti v širili slovenski prostor. Z i/javo, da bodo s podanimi pripombami in usmeritvami udelewn-cev nadgrHdili dosedanja srečanja, so or^juni/atorji na]>uvedj)li 4. s reći nje gospodarstva.
Tako kol lani so ludj Icios srcčajijc razdelili na dva dela. V veliki dvorani hotela Paka v Velenju jc prihlii^no l(JO udeleřoin.^?v plenarnega dela pozorncwi namenilo poloJtaju malega in drobnega gi>spi>-darstva šaleške in Zgornje Savinjske dtiline. njiiioví prl-
hodnosii. V RdeCi dvorani pa jc od lirika sobote približno 6M razslavljalecv predstavljalo ^iri^i javnosti svoje izdelke, /a razliko od lanske je bila letošnja ra/sla* va ludi prodajna.
Prilcížni>si za inkanjc smernic povezovanja
Pobuda za organiziranje srečanja gospodarslva se je porodila na Ohmoćni obrini zbornici Velenje, in sicer na iwnovi izdelane strategije razvoja malega gaspodarstva. Kol je v uvodnem nagovoru dejal maj«. Bo/o I.cdnik. di-rektor Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije, so na prvem srečanju irra/jli potrebo po večjem soJeUwanju
in malih med seboj.
Podpredsednik (nwpodar-skc zbornice Slovenije mag. Samo Hribarje; nKnil. da je sodelovanja med enimi in drugimi pri nas premalo. 'ITcanje tesnejših poslovnih vezi na lakšcn način pu je nujno, saj so močnejši listi, ki daneis delajo v večjih skupinah.
Tudi Marjan Ravnik, vodja slu?l)c za evropske mlevc pri Obrtni zbornici Slovenije je poudaril pomen združevanja malih invclikilivprix'esupribliže vanj a Slovenije Evropski uniji. Pcwlovno srečanje JC - po njegovem mnenju -priloi^nost /xi iskanje smernic privezovanja. Za obr I bi bilo
Povezovanje in skupni nastopi, so ugotavljali, so osnova za uspehe posameznit) gospodarskih družb, obrtnikov in podjetnikov ne glede na njihovo lokacijo in velikost
vključi v usivarjLinj«^ pogojev za ohranjanje dobrih kazalcev gospodarjenja s sprejemanjem proslorskili aktov, opremljanjem zemlji^ In s sodelovanjem pri najemanju
kr«idilov. *'Poircbno bo sc pi)č«ikali> dograjevati sistem, da ]>omo zastavljene cilje dosegli. Imamo kadre in Ic je pota'l)R(k zdru/jli in izkoristiti," je med drugim Še podčrtal
Na razstavnem prostoru Območne obrtne zbornice Velenje so se predstavljali tudi dijaki Šolskega centra
Velenje.
g()spodarsiva znoiraj regjje, tenio lanskega so razširili na vprašanje regijskega razvoja» na lokralnem srečanju pa so naglasili potrebo po vključevanju malih in srednjih pt^djeiij v velike sisteme
najp ri me r nejie ko ope raci j-sko povezovanje, sicer bo na 38ti milijonske trgu tci:ko nastopila.
Občina se lahko - po mnenju župana mesine občine Velenje Srećka Meha -
Poslovno-prodajno razstavo v velenjski Rdeči dvorani je odprt Srečko Meh. "Naše danosti so velike družbe, kadri, ki so sposobni izdelati razvojne projekte, ideje. Sna od naiog. M bi jo veijato vključiti v ta srečanja, pa so možnosti za njihovo uresničitev. "
Nazorni svet Premogovnika Velenje ocenil poslovanje
Izguba se zmanjšuie
V>:UNJEJ7.no>vmbra-Nad/i rni svci Premoi^ovni-ka Velenje Je wenil. da jc devetmesečno poslovanje polekalo skladno /. letnim načrtom, "f/^uba, ki jo izka-/i^jepiM^ctjc po devetih n)e-sccih.je bila načrtovana. Z ustreznimi mstriimcnti po* slovar^ja velek(rog4n^p4Hlar-slvu .Slovenije, na primer / rebalansom ovrcdnotenv e I e k t roen er^e tske b il a n ce. bi sc ta i/^uba dala morebi* ti celo izj)ičili.**je pt^seji povedal predsednik nadzornega sveia Matjaž Cerovac.
Premogcwîîik je konec sep-tcmbra izkazal izgubo v vušini milijonov lolarjev. medtem ko so jo nneli ob polletju 745 milijonov tolarjev. "Večjih odstopanj *h\ načrti^ ni bilo, razen, da se z.2ira<li manj.^e pombe v 1er* moelektrarni ^štanj /sdoua premct^a veća. To je lahko
yjiskrbljujočť, če se Ix) lak ia*nd nadaljeval do konca leta", je poudaril predsednik nadzornega sNVta.
Direktor premogovnika dr. hVanc Žerdin je povedal, da je poraba prenuiga v 'ler-nu^leklrarni Ša<ianj skozi loto tekla nomoieno. tako kot so načrtovali. Do spre-
memb je pT^lo oktobra in novembra, ko se je poraba premoga v lermoelekirarni /manjšala zaradi obilnih padavin in Ronumcrno toplega vremena za la letni čas. "Večino |H»lrebne eteklríčne energije Slovenija sedaj d«»-biva il hidroetuktram in nuklearne elektrarne Krško.
Ker ima tlo^olj vode tudi cela Evn)pa, enersue ne mi>re. mo veliko lAva^ti. Zato seje zelo po>X'čala količina premoga na depcmiji, kjer je bilo srcfli novembra 670.mm ton premog,'* je povedal dr. Že rdi n.
■ mkp
Oktobra in novembra se je deponija premoga povečala, (foto: vos)
Meh.
Alenka Avberšek, direktorica Območne .Savinjsko - šaleške gospodarske zbornico Velenje je seznanila ude-leience srečanja z lanskimi re/ultatj gospodarskih družb, samostojnih podjeinikov Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Pri tem je še posebej naglasila, da je lukaj.snjc go-spodars:vn uspe.^no (sploh, če izdvojijo težave elektrogospodarstva), tudi izvozno
naravnano, da iisivarj;< izvozne preseřJce, ki st^ sicer maJijši od kori->Ske regije, a bistveno večji od slovenskega povprečja- /.a Avberškcwo je zanimiv podatek- da je Savinjsko - Šaleška regija Uk pod slwenskim povprečjem glede produktivnosti, po strošku dela pa je za indeksno ločko nad slovenskim povprečjem (skoraj cniiko kot zasavska, precej nad ccljsko in mariborsko 1er koro.^ko regijo). V primerjavi s slovenskim povprečjem pa je prenizek delež storitvenih dejavnosti ter malega in srednjega gospodarstva.
Območna obrtna zbornica Mozirje združuje danes .506 obrtnikov» opravljajo 11)23 dejavnosti, kar je manj kot
pretekla lotu. I'rane i K<itnik. podpredsednik zbornice jc vzroke za lo pripisal neugodnim raznicram za raz\'oj oi>rl-ništva. Na to opozarjajo pri njih J^e nekaj tel, a do bistvenih zasukov Je ni prišlo. Izrazil jc upanje, da bo srečanje pripomoglo k uresničitvi ciljev, med katerimi je hitrejši in učinkovitejši razvoj savinjsko-šaleškega partnerstva.
Sonja Jumnibir, sekretarka velenjske Območne obrtne /hornice je udeleî:ene« srcČ£inja med drugim seznanila. kaj pričakuje mak* gospt> darstvo od okolja. Med drugim je pozvala velike sisteme, da v svoje programe še bt>lj kol doslej vključujejo malo gospodarstvo in obrt.
Guru slovenskej^a podjel* ništva dr. Aleš Vahčič Je menil, da hi velika podjetja mo-rala začeti vtajsati v kooperante, izdelati jasno sira legijo njihove^^t usposabljanja. '*Vsi gťiitwo ne sposobni izpolnjevati določenih normative in standardov. Izdelki listih, ki bodo iwtaii. pa bodo kiikovostnej-Si in konk-urcnčnejSi."
Boi^o Marovi s Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo Slovenije pa je pred* slavil pet projektov, s katerimi |mskusaJo spodbujati povezovanje malih in srednjih podjetij ter njihov ramjJ.
V muhiijcvanjii plenu rnega dela srečanja so udeleženci srečanja lahko prisluhnili konkretnim primerom usj>c^-ne}»a vključevanja malqra gospodarstva v velike sistem, Predstavili sojih l£ra Koplas« fîSH hi^ni aparati Na/.jirje. podjetje Jan&Plorjan ter HTZ • hčerinsko podjetje Premt^nvnika Velenje.
Drugi dan sR)Čan a so organizatorji povabili v goste predstavnike Zavarovalnice 'Iriglav (I) so predstavili pokojninski steber- proskivolj-no dodatno pokojninsko zavarovanje) ter banke 1 lypo -Alpe - Adria - Bank, ki so spregovorili o tem, kaj prinaša reforma plačilnega prometa.
■ tp
30. novembra 2000 «»^CAS
GOSPOUARTSVO
Gorenje dosega dobre rezultate
Se za polov̀0 veiie Gorenie
v prvjh septembrskih <jn«h, koje do i'M po^o^ehl (»nlvanaf «den iiajvilalj-nejMh <ie]o\ Gorenj», kjer so U^i IvanÍ/Írali in i/(le](»va]j se-slavne dele z-n vse programe, so mno^i napovedovali temu kolektivu slahe Case. Pa so se /motili.
Gorcnjčani sc pać "niso dali", v dobrum mcsccu ao organizirali nadomcjilno proizvodnjo, poiskali uslrc/nt; dobavilcîjc in proizvodnjo iz dneva v dan Ixilj normalizirali, Tcřav siccr ni manjkalo, predvsem pa je bil marsi-kakšcn delovni proccs bolj /apiciťn in Uolgoirajen, pa vendar so uspeli v prejšnjem mcsccu doseCi rekordne dnevne in rekordno mesečno proizvodnjo. / enakimi Iren-di so nadaljevaii ludi la me-scc in bodo ludi prihodnjega.
Konec prejšnjega ledna je pripravila uprava Cîorcnja novinarsko konfcrenco, na kateri so predstavili ^ospo-
Ns mnogih mestih v Gorenju so organizirsti nadomestno pro;zvodnjo dehv, ki so jih prej sestavljali v Gaivani. Potrebno je bilo veliko f'mprov/zaciye in dodatnih naporov, Na sliki: proizvodnja žičnatih poti zde lkov~
Nova Gatvana že stoji. V prvih decembrskih dneh bodo začeli vanjo nameščati opre/no, naioži>o naj bi sklenili do aprila prihodnje teto. V celoti bodo obnovili tudi
čistilno napravo.
Z novinarske /conference.* Drago Bahun, delavski direktor, Franc Kosec, izvršni direktor za proizvodnjo, Jože Stanič, predsednik uprave, Marija Miheljak, članica uprave za konomiko poslovanja in Valerija Debeljak, stiki z javnostmi (od leve proti desni).
darska gibanja v lcioj>njcm develmcscčju. Tb so spodbudna, saj so dosegli za 95.4 milijarde lolarjcv konsolidiranih čisUh prihodkov, kar je ISodslolkovveć kot lani v enakem Cajoi in 5 odsloikov vcl^. kol so načriovali. Pose-l^cj so zadovoljni s prodajo izdelkov. Do konca seplcm-bra so jih namreč preieî'no na zahievnc evropske Irge prodali milijon 7íK) lisoč. kar je K) odsiotkov več kol lani v enakem Času. Že posebej spodbudno pa jc.da jc slruk-lura prodaje ugodnejša, prihodki od prodaje so namrcC narasli/a 18.8 odstotka, /al dobiček ne bo rasel s takšnimi od.sioiki, ker je na poslovanje mi'ïCno vplivala rasi cen naftnih deri v a lov. ameriškega dolarja in domaČe visoke inflacije. Kljub vsemu računajo. da bo dobiček dosegel planska pričakovanja in da bodo lahko izpolnili obljubo do delničarjev. Že iri leta namreč izkazujejo dobiček, ki so ga v celoii namenjali posodobitvi proizvodnje, na laaski skuj^ŠČini pa so obljubili, da bodo del dobička lela 2nno namenili za dividende.
Lcioánje dcvetmesečjc je bilo ludi naložbeno zelo bc^-gato. Poleg lega. da končujejo izgradnjo nove lovarne hladilno zamrzovalnih apa-ralov, že gradijo novoCîalva-
no (ta jc?c pod.sircho,v ich dneh bo začela prihajali oprema, v celoti pa naj bi bila naložba sklenjena aprila), intenzivno pa so vlagali ludi v posodobitve proizvodov. Uvedli .s<i redno proizvodnjo nove gcneracije áiedilnikov širine 5i)0 mm. v vse programe pa linijo Pininfarina, ki jo odlikuje vrhunski dizajn. Ponosni so ludi na pralno pomivalne aparate Prological. elektronsko podprte, slovijo pa ludi po visoki kvaliteti.
Vodslvo Gorenja jc predstavilo tudi svoje piane. Proizvodnja naj bi ludi v prihodnje skokovito naraščala. leta 2(}()5 naj bi proiy\'edli tri
milijone in pol velikih gospodinjskih aparatov. Dinamika naraščanja vseh ostalih programov. ki predstavljajo danes v .strukturi prodaje Gorenja le U) odsloikov, pa naj bi bila še veliko hitrejša. Za uresničitev teh ciljev bo potrebna nadaljnja posodobitev in razširitev proizvodnje, (zorenje potrebuje prostor za gradnjo, potrebuje pa tudi boljše prometne povezave. Cc vodstvo Mestne občine Velenje tega nebo zagotovilo, bodo prisiljeni za dodatne zmogljivosti prostor iskati drugje.
■ Mira ZakoŠek, fotografije Hinko Jerčič
Jožefu Staniiu nagrada za izjemne dosežke
I^ORIOKOŽ - Na dru^i poslovni konferenci, kije l)i-la konec prej^nje^a ledna v Portorožu, je častnik Vi» nance podelil na^niili» /a i/jemne <]4»sežke v ^osfMKlarsr\ll preflse<lnikii upntve <H)renja Jožetu Slanicu.
Vulcmeljitviso zapisali, da sodi Stanič i^e vrsto let med vodiljie slovenske menedi^erje, ki so s svojo osebno širino ter konccptom dela in vodenja podjetja ?c zdavnaj presegli okvire slovenskega podjetništva. Med pr\'imj je dojel bistvo in širino vseh sprcmcml% ki jih je prinesla tranzicija, se nanje odzval in jih uveljavil. Pokazal pa seje tudi kot odličen krizni mcnedi^er. saj dosega Gorenje tudi po hudi nesreči, ki jih je prizadela septembra, do tal jim jc pogorela Galvana, dobre rc/ullate.
mz
Vlaganja v Telekomovo omrežje buri duhove
Možnosti za vračilo je malo
I^rivatizacija lelekoma. enega zadnjih velikih podjetij, nad katerim dr^.i roko drŽava, se bliža končnemu dejanju. Vse ulasiKjŠe in vse večje pa so ludi zahteve nekaterih državljanov o vrnitvi dela denarja, ki so}>a pred približno 10 leti plačali za iztiradnjo telefonskega priključka o/inmia omrežja. Med tovrstnimi rekorderji v Sloveniji so hill nekateri krajani Tabora v Savinjski dolini, ki so /a priključek plačali tUdI več kot KKIH) nemških mark.
Kako daleč jc pobuda, zahteva nekaterih državljanov Slovenije po vračanju tega denarja oziroma po priznanju tega v|oi>ka v obliki last-
ninskega dclc^.a/ Kakšne so moî^nosti. da v svojih zahtevah uspejo," smo povprašali Borisa Ziherla, svetovalca za odnose z javnostmi pri Telekomu .Slovenije :^Novega /akona o telekomunlksf-c^ah, ki naj bi reševal tovrstna vprašanja. Še ni, .saj je predlog, ki gaje pripravilo republiško ministrstvo za promet in zveze, mvr-nil fAž matični odbor za infrastruk« turo. Veljavni /akon o telekomunikacgah iz leta 1997 pa v 64. členu določa, da se hodo vla« galija lokalnih skupnosti in posameznikov vračala na način in pod pogi>ji, kot bo to določal poseben zakon, ki pa ga poslanci
drt^ivnega zbora ttidi še niso spre* jeli."
Na vprašanje, kakšen je bil predlog omenjenega mini.strslva.da ga jc zjvmil že niiitični odbor za inlra-sirukturo. je ZiherI pt^jasnil. da naj bi od leta 1975 do leta 1W3 plačala vlo/ck naročnikov telefonskega priključka drŽava (zanjo bi to pomenilo več kot 25 milijard tolarjev), Telekom pa naj bi vračal denar od leta 1993 do kar bi ga slaJo približno 2 milijardi SI T. Seveda naj bi vračali denar občanom le na osnovi pisnili dokazil o vlaganjlhv omrežje. •^Dvomim, da bo parla* ment sprejel l2)ki^en /akon. ki bo lahko reševal zagate 25 let na-
zaj. Sploh ob dejstvu, da s<» krajani pogodba, ki so jih sklenili pred leti Se s tedanjim PTT, podpisali /n vložke i nep(»vrat-nimi sredstvi. Telekom torej nima pravne osnove m vračanje vložene^^a denarja, k temu ga ne zave/uje niti podpisana pogodba. Vložek lokalnih skupnosti in olûinov je že upoštevan
v	lastniškem deležu, ki ga Ima drži^va. Ta pa je v tem trenutku nekaj več kot 64-odstoten. Pra*
vi	naslon /a /jthteve ol>čanov je tor^idržava,*'jcSc podčrtal Boris /.ilierl.
Glede na lo, da naj bi iitdi nova koalicija ne bila naklonjena naročnikom, ki čakajo na pravico. stí torej motnosti o vračilu vložkov v obliki denarja ali delnic vse bolj v oblakih.
■ tp
Zapolniti obrtno cono
IJUBNO OB S.AVIN.ÍI Na IJub-nem ob Savinji so že pred leti zi)sno» vali obrtno in podjetniško cono. Ne-kitj pcKljety in Ziisebnikov je v njej že na^lo svoj prostor in nove ra/\'ojne možnosti, l^e vedno |)a je na voljo 9000 kTadratnlh metrov zemljUča. Zato so sc minuli petek na posebni delavnici /brali direktoiji firm in podjetniki. predstavniki območne raz* vojne agcncijc in projcktani. da bi skupno oblikovali bod^>čo vsebino na ^ možnem priwtoru, torej poiskali odgovor na vpra.sanjc. kaj na razpoložljiv prostor 5e sodi. To jc gotovo l'Kimcmbûoza razvojne možnosti te občine, na podlagi ugotovitev pa bodo na Ljubnem objavili javni n«-pLs.
■ jp
Pozor:
Slovenija polzi vse nižje
K(im{ij .so s'ic praJsHiv/iiki iiownskrli ohčin, zdniženih r Skupno'!! slovenskih ohčin. razbit in zapustili Vuhnja, in jc priškt iz Cefjff ni/poved, da l7o (a rnestn<f občina zapustila I o ílníščino. Vskii/mosfi že doslej niso hile vse občine, le J07 od 192. zdaj se bodo vrsic očitno èe razredčile. Nekatere v.skupnost ni.u> pristopile, dmge, kot zdaj Celje, skupnost zupasčajo. Krivo naj hi bilo razočaranja, ker njihovih predstavnikov niso vključili razna telesa in delcf^adje, ki se rudi po^i'arjiijo s tujimipartne/ji. l.ahko hi rekli, da neke vrste prizadeto.st. Pa vendarle tudi menijo, da ob laki odri njen osir ne morejo uveljaviti svojih sUili.<č tn predlogov. Oh tem pa pride na \Tsto računica: ali za skortjj (M tisočakov, kolikor velja letno članstvo i' tej skupnosti, ni pre\'ečza to, kar od skupnosti dohijo. Odgovor sex'eda najbolje vedo sami. Res pa je, da oh takih odstt)pih .^kitp-nosi slabi In ho Se teže uveljavljala svoje predloge in zahteve v odnosti do držtav.
.Skupno.ït torej slabi, Slovenija pa se niza in vse holj drsi navzdol /.a mnoge planine sicer pravijo, da so vse višje, .saj tudi "phminď tam ptuičajo iw več razne navlake, ire-me pa I'se bolj prispeva k lenm. da se vnara\i uresničuje tista narodna "hribčki ponižajte Narava ne pozablja grehov, ki smo ji jih pnzadejali in se pogosto pnivknito maščuje. Na Jiovskem .^e je r najbolj tragični obliki. Zemlju pa i>olzi i' dolino (udi r Zgumji Savinjski dolini. Nesrečni Macesnikov plaz, ki koi Demoklejev meč .ie dolgo visi nad kmetijami v Podol.^evi, pa tudi nad samo
Solčavo, se je prej.^nji teden znova precej premaknil. Decimeter za decimetrom, meter za metrom. In znova so se slišale kritike nad tem, kako počasi poteka sanacijay pa ttidi, da sanacijska dela, ki .\o jih že opnn'Ul, niso taka. kot bi morala biti. Včasih hi bih pač treba pri.shihniei ittdi kmečkim glavam, ki tam prebivajo že dolgtj let in poznajo maternaraw, saj so od nje Še kako odvisni. 11 se najbolj za\'edajo, da se twd naravo t^egre znašati^ saj se rada maščuje.
Zadnje dni. hi lahko rekli, pa je bila zelo u^fdna klima za ra.\'i certifîkxitov. Ali listih za kakovost, ali za prijazno ravnanje z okoljem. Ptxijetja, ki prejemajo tako potrdila, se kar vrstijo. (Jčitno je, da se vic bolj zavedajo, da se morajo rjidt na ta način vključevati r evropske tokove. O tovrstnih ceni j) kati h .to govorili tudi na konjerenci o kakO' vos ti. ki so jo pripravili i' C^elju. prav tam pa so lahko tisti, ki so take listine že dohih^ izmenjali izkušnje, (isti, ki se zanje še hori jo, povpra.^ali, kaj vse je treha sioriti. da pridejo do fijilh Pri nas je še vedno nekaj takih, ki menijo, da s "poplavo" certijlhitov pada njihova kredihilnost. Vendar listi, ki so sijih že pridobili, še kako vedo. kako naporno je do njih priii in da ni nič podarjenega. Prav kakovost pa je.s-eveda U^ta. ki nas ho Še holj kol do.slcj, uveljavljala v evropskem prostoru. Tisti, ki raàmajo, da se bodo lahko z manj kakovostnimi izdelki znova pojavljali na manj zalit exmi h X'zhodnili tr0h, ki se znova odpirajo, se lahko hudo opečejo.	■ (k}
Priznani slovenski pediatři obiskaii Zdravstveni dom Veienje
Bolezni odvisnosti že v najzgodnejšem obdobju
V Zilmvslvenein domu Ve* («nje nadšiji^ejo re<lne intern*? strokovne nadzore po« sHine/nih iKldelkov. Tokj'at Ml |>04l (lrol>no}i)e<l vyelí |>e-dÍHlríjo. (Jepniv hi si lahko pomagali / nolnir^jinu ocenjevalci. so ludi tokrnl svo* Je delo nije piist^vili prefi oči sln)km7tjakov od /unuj,
OhískHlí s» Jih direktor Pe-dmtríěne klinike LjubU^na. prof. Ciril Krži^nik. dr. meó., prim. Mi^rjana Ku-har. dr. me<l. (znana aler*
^ok^inja s le klinike) in ona Brcar.dr. med..zlni>li-lula la vanivanje zdravja.
Direktor Zdravstvenega doma Velenje jože 7m-pancić« dr. med., ugaiavlju. da imajo interni strokovni nadzorivećjotežo. êesipo-magajo pri oceni z zunanji-mi strokovnjaki. Nadzor opravijo z vseh zornih kotov: od lega. ali so dovolj sirokcATii. orgiini/acij.sko dobro pripravljeni, pa do lega, da pomagajo svetovati.
kje bi delo lahko še izboljšali. Računajo, da bodo njihova mnenja pripomogla k temu, da \\túo lam. kjer st» slahi. svoje delo še i/boljšiili.
Obisk direktorja Pedia-iriCne klinike prof. Kr/iSni-kii. pa smo izkoristili za kra-tekpogovnr z njim. ^ iz prve roke, ko ko teče gradnja pediatrične klini' ke?
PROKCIRILKRŽIŠNIKr "Gradnjo pričnemo naslednje leto. Trenutno odkupu-
Med pogovorom z vefenjskimi pediatři: Polona Brcar, dr. med, prof. Cirii Kržiinik, dr. med in prim. Marjana Kuhan dr med. (foto: Jože Mikiavc)
jemo zemlji^', hkrati pa selimo prebivalce, ki se doslej i>e niso preselili v nova stanovanja. To je pogoj, da pridobimo ustrezna dovolje-
^ leiiko se pedia/ri pofiovar' jaJe o paJot<^iji oirok. Kaj je danes t/ru^otV. kot je lo?,
PROF CIRIL KRZIŠNIK:
"Marsikatere bolezni so v pf^rastu, recimo alergija, a.si-ma ... je bilo leta ]97i) denimo Ic 5 odsiotkw pi^pu-lacijc aiergiOnc. jo je danc.s ski^raj 31) odstotkov. Veliko veC jc raznih psihosociatnih stisk, velik problem postajajo lîolezni odvisnosti v najzgodnejšem obdobju." 0 Kaj pa prihninost zdravstvenega varstva oirok^ Kaj se ohela?
PROP. CIRIL KtólíiNIK: "Glede na nizko nataliteto jc to varstvo izredno pomembno. Prepričani smo, da je v interesu Slovenije, da ga okrepi in intenzivira. Pri tem je zelo pomembno sodelovanje primarne pediatrične mre?.e v kombinaciji s sekundarnim nivojem in tudi terciarnimi ustanovami. kot je pediatrična klinika."
■ Mitena Hrstič' Planine
WQ
Drugačnih deset tolarjev
V soboto sera sc mudil na slovenskem Kort^Skem, na oni strani meje. v deželi, ki bi morda lahko bila na^a. V Tinjah seje imel zgodili neki seminar o novinarstvu v službi človeka in kraljestva.
Hnje so pač katoliški center koroških Slovencev, z velikim in svetlim domom, kol nekakšen cenlcr prosve-le zbirajo in družijo zamejske Slovence, No. včasih jih tudi razdružijo, ampak v tej zgodbi to sploh ni pomembno. Vsobotoje.^minaržal odpadel, bilo je premalo prijavljenih, da pa poi \y. matice vseeno ne bi bila zaman, je prijazen duhovnik odprl svojo hišo in naju s prijateljem popeljal po prostorih prosvetnega doma. Tinjski dom je poln r<izliOnih slik, nekdo jih je pazljivo zbiral in razstavljal, a slike niso bik lisie. ki so prebudile zavest. Malo pred vhodom v kapelo, sobo za meditacijo, kakor so jo lam poimenovali, je bila za steklom razstavljena debela, stara knjiga Bila je Dalmatinova Bil>lija.ena od prvih slovenskih knjig- Duhovnik je ponosno pokazal nanjo. "Ja, tudi to imamo, prvi prevod svetega pisma v slovenski jezik, tudi ta knjiga je lukaj", A Dalmatin ni bila edina knjiga, ki mi je v zadnjih dneh prekrižala Jtudent.ski čas. Pred dnevi se je v Slovenijo píwrnita zgodovina. Avstrijski NUK je Slovencem za nekaj časa posodil še eno pomembno knjigo. Po več kot 400 letih je v Ljubljano prispela originalen Trubarjev Abecednik. Prva .«iloveaska knjiga tokrat ni prečkala meje v vinskih zabojih, skrita pred očmi drugače mislečih, tokrat je v Slovenijo prispela kar z vlakom. v velikem le.vncm kovčku in dobro zavarovana. Kot nekakšno svetinjo slovenskega naroda so jo z belimi rokavicami p<^stavil na ogled v hram slovenske kulture. 'Ib. da je v Sloveniji ni, jc seveda pomemben podatek, a zanimivejše vprai^anje je gotwo. kdo so bili listi, ki so tako rekoč ustvarili na^ nar\>d. naš jezik in na^o kulturo? Ib niso bili le protestanti, zavedni narodnjaki ali umetniki svojega časa. Bili so predvsem drugače misleči ljudje, posamezniki, ki so hoteli spremenit C'dS okoli sebe.
In seveda jim je to uspelo. Prav tako kol lahko nove in drugačne ideje prevetrijo tudi današnji čas. A dru-gačncxst nikoli ni bila priljubljena, motila in ogmžala je splošno priznane norme, ki «i uiirile svet. S sabo je prinašala moralno paniko ali i>c huje, odnašala je sveta brez vpraSanj. In zalo imajo vsi drugačni ležave. pa naj bodo drugačni tako na zunaj aH na znotraj, ali po tem, kako izgledajo, ali pt> tem, kaj govorijo, mislijo, molijo in ljubijo, S tem seveda ne trdim, da je vsaku drugačnost dobra in da vsak odmik prestavlja ludi premik v novi krasni svel. trdim le. da je v našem svetu lista, ki daje okus Vsakdanjosti, Gotovo je težko sprejeti, razumeti in na koncu tudi objeti to drugačnost, toleranca nikoli ni bila prevladujoča drža človeškega rodu. A vsaka toleranca ni represivna, vodilo sobivanja z drugim še ne omejuje naSe svobode in varnosti. Se ne sega pti naSih ženah in možeh. Seveda obstaja tudi tak-^na, represivna toleranca, ki kol tiha pasivnost potrjuje napačen svet in istega {ne drugačnega!) posameznika uvršča med krivce, A v osnovi pa je toleranca vseeno nekaj druge-ga.
In kdo so ti posamezniki, ki presegajo vsakdan? Ali so med Studenti to lisi i. ki na množični veselici rajajo na Vesele Stajerke in si izmenjujejo od bambusa izzno-jene poljube, ali pa morda oni. ki v wjsedni hali poslušajo progresiven rock in družbeno angažirana besedila ? Nobeden in hkrati vsi izmed teh dveh skupini. Prava drugačnost ni podana le z glasbo, zabavo, govorom, obleko, vero in spolom, /grajena je tudi na drugih temeljih. Drugačno misleči so tudi tisti, ki v fragmentu vsakonočnega študentskega življenja ne vidij(^ le kulturnega boja ali pa čislo navadne zabave. Vidijo svet okoli sebe. se ga zavedajo, spoznajo in ga želijo spremeniti, na kakršen koli način pač Že. /iveti aktivno pomeni (prc)obHkovali svet okoli sebe. Konformi-zem ne poraja novega sveta, porajala ga toleranca in ak-tivnost posameznika. In ta drugačnost je lahko predsedniški kandidat, ki je na Floridi ukradel Goro-ve glasove, ali pa le jezen srednješolce, ki je ustavil ne-rgaskega profesorja. Oba in v.vi so odprli oči,
■ Jure Trampuš
6. Ex Tempore Mozirski gaj 2000
Raznolika izrazna moč
Kulturno <lnti>tv() Jurij i/ Mo/íij^ in mo/irski ZHvod m kuluirosl» Mds i/\Ml]2i ^^6.<lru^eiiJe2ik2t(lcniKkih in (ju-hilťijskíh slíkiiijev lix'lem pore. I/vse Sloven se je te« l>a prijeine^H in uslv^rj^ilneq» dnii^eiUH ucleležiln 20 sli-luirjev. Seplenihrd .so uslvi^rjali v Mo/irskem smli kraji« in v Šmlhelu, kjer so tudi Imair. Svojo ustviiij^l*
Orgsnizator Jure Repen še k Je posebej omenil umetnika Staneta Jarma, kije s svojimi skufpturami v lesu dodatno popestril že sicer ramoUko razstavo, Zanimivo pa je, da je njegovo osnovno orodje • motoma žaga
nost so nte<J clru/eiu«ni ilopolnili s prHiitvanji in strokovnim ter teoretičnim izobraževanjem, 5 tem pii znova ol>o» UHlili svoje /n^nje.
Svoja dela do i. dcccmi^ni razstavljajo v galeriji mozir-skcgu kuliurncga doma, vsak od udcici^cnccv jc pri.sjK-val iri ali šiiri sivarilvc. razslavo pa so odprli minuli pel-ck. Tudi oh lej priliki so najprej pripravili okroglo n\uo, na kiiieri jc ,v>deIovaI vsakoletni menlor Jrui^cnja dr. Jože Muiiovič. siccr doccnt za likovno teorijo, ki jc tudi lokrai ra/grnil novo likovno problematiko. Dela jc predstavil akademski slikar Lojze Zavokwíek. ki je posebej po-udaril raznolikost avtorjev, zanimive tehnike in pc^sebno izr;i7no moć slikarjev, nedvomno pa jc tudi ta razstava nov in lep ulrinck iz icga dela di>linc. ki ga /^.clijo organizalor-|i predstaviti tudi drugod
■ jp
"Hočem, torej zmorem"
VKLILNJE- Kot vsako leto so uvťuci sedmih In osmih razredov osnovnih itol ludl letos dohili priložnost, da na liiko imenovanem otn)Škcm p^trlamcnlu predstavijo svoje |Hij>le<lc in sla-li.^ĆH na ra/lićna področja njihovega iKfra^anja.
Lelo^nja icma oiroSkcga parlamenta jo bila "Hočem, torej zmorem!". Medobčinski olroški parlamenl so pripravili včeraj dopoldne v pri'islorili sejne dvorane MC) Velenje, na njem pa so «•^delovali predsiavniki vseh osnovnih Sol iz Saležke doline.
■ bi
Osnovna šola Šalek
Med izbranimi šolami
VELlilN.IE - Republiiiku ministrstvo za .šolstvo in î>port je let<is spomladi ol)javllo razpis za vpis v ciruui kro^ pi»skus< iiQ^a uvajanja devetletnega programu. Nanj se je od testih v mestni olxíní Velenje pr^avila <)sm>vmi ^oU Salek Velenje.
Minuli |x:tek jo je omenjeno minisirsivo obvesiilo. daje med 71 í;íbranimi kalami, ki se bodo lahkt^ vključile v poskusno izvajanje, seveda če bo do 31. marca prihodnje lelo vlogo dopolnila iez nekaterimi sogdasji.
Med daigim mora predk^žili podatke o številu prijavljenih učcnccv ozir^^ma soglasja njihovih sîarêev. sklep sveta Šole tn izjavo aManovilelja, da je okoliš št>]e usklajen s predpisi. Ravnateljica Stîle Salek Irena Poijaa^k - Sivka nam je povedala, da izpolnjujejo vse p^^goje. in da bodo nadaljevali začrtane aktivnosti v sodelovanju z Vrtcem Velenje.
■ tp
Dom kulture Velenje
štirideset let je včeraj slavil
Čeprav so n(»vo mesln<» sre-di^e Velenja svečano otiprli 2ÍI. septernhni 1959, so J)ont kulture ilokončali Šak «lobni leto kžisneje. Prva predstava v novem velenjskem hnimu kulture je hIM 29. novetnhra t96ÍKko so igralci Amaterskega uledali^ SvolMHleVelefûe uprizorili	Hlap-
ca Jerneja.
Na otvt^riiveni svečanosfi je sodelovalo Se veO kol 13t) članov različnih sekcij velenjske Svobode. Kmalu po otvoritvi je na novem odru gostoval orkester slovenske filharmonije, koncerte pa so imeli tudi m<^ki.žcaskiin mladinski pevski zbor Svobode in mladinska rudarska g<Klba- Dom kulture jc lorcj ^c takoj p(» otvorilvi pt\stal pravo sredl^x kulturnega i^ivljcnja Šale.^ke doline in verjetno ni Šalceana.
Dom ^u/ture po štiridesetih letih {fotografija: arhiv velenjskega muzeja)
ki v teh letih ni bil v^aj enkrat ncsljivo izpolnil in upravičil vo gosloljuhnc^l znali vrniti. njeg(W g(xsi. D(»m je svoje po- svoj obstoj, veliko vpraSanje	■ OK
slaastvo v štiridesetih letih /a- pa je ali smo mu ljudje njego-
Muzej premogovništva bo zaprl vrata 23. decembra
Decembrska novost - nočni ogled
VELENJE- Muzej premo, ^omi^tva Slovenije na sla-rem ja^ku hodo zaradi vz* drAe\*alnili del 2.^. decemhrsi za nelutj časa zaprli. Z le-toi>njini obiskom so /adovolj-nt, ogledalo si je več kol 24.iH)t) (»hisk<»valcev. V struk« turi j^ostov Sit tudi lujci, in to iz k^irM dr^av. 'fúdi iz Tasmanije.
"Ogled traja približno od ure in pol do dveh. Odvisen JC od zanimanja pc^samcznih skupin. Obiskovalce pi) muzeju popeljejo vodiči," pravi vodja muzeja Peter Puî^nik. Če sodite med tiste, ki jih morda zanima nekoliko drugačen ogled, bo za to priložnost }c 21- dcccmhra, ko pripravljajo nočni ogled muzeja. "la ogled smi^si zamislili tako, da bo šlo v njem za pravo podo?ivlj an je nočnega delavnika rudarjev. Začeli bt)-mo ob urj. Vse obiskovalec pa bo to noć v jami obiskal tledek Mraz." pravi PiiSnik. Prcdvides'ajo. da bodo to nt>č v podzemlje popeljali deset
skupin obiskovalcev. Pn'1 so že napovedani. priSli btfdo iz Ljubljane, za ni>ćni ogled pa se zanimajo tudi skupine z Ciorcnjskc.
''UsiL kiso njtb obiskali pivd 7. julijem letos, pa morajo pn-li /daj k nam §c enkral. Po tem datumu je namreč pri nas marsikaj drugače, nove«^ ne-
katere .scene, novo je rudarsko siamn'anje v beli garderobi in nova je ra»(ava o slovenskem premogovništvu. To je predstavljeno na 78 panojih. 351) foUipraJljah. skicah, diagramih ..."
Na ogled podzemnega ogleda muzeja ne spustijo otrok, ki so mlajši od 7 Icl. /a tc bi
bila zgodba tudi prezahtevna, zalo so zanje v beli garden^bi uredili igralnico. V jamo pa ne smejo ludl tisti, ki imajo zdravstvene le?ave. "Varnost je Zelo ptJmembna in lej dajemo v nai^m muzeju prav poseben poudarek."
■ Milena Krstič • Planine, foto: vos
Večer ljudskih pesmi in viž
SoS lANJ, 25. novembra-V dv orani kulturnega doma v Šoštanju sla Ohnu^čna Iz-|M)Stava Sklada RS za (juhi-teljske kulturne dejavnosti in Zve/Ji kulturnih društev ^ale^ke doline pripravila večer (judskih pesmi in vi2 / naslovom lino pesem peti m.
Sodelovalo je deset vokalnih oziroma glaslwnlh skupin in dve posameznici. Pozornost obiiinstva pa so vzbudili Prit rko va Ici" iz Ro-gatea, ljudski pcvcl Iz Luč ter
trio Stari Ravenčani.
Skupfna gfasbenikov z Gneča nad Gorenjem (foto: Jm)
10
PRAZNIČNI KAŽIPOT
"'IH^AS 30. novembra 2000
v v
BOŽIČNE DEKORACIJE
(3)
lahko namestite svečo na ploščico, kateri naredite nizke nogice (npr. pritrdite del plutastega zamaška). Okoli sveče naložite okras (glej sliko 2). Na sliki je sveča s štirimi tafti. Lahko pa na krožnik
naložite tudi štiri sveče in jim vznožje okrasite z zelenjem in
arašidi, krhlji posušeni
okraski (bunkice, storži, jabolka, ih
m pomaranč, orehi...;
■ Nataša Dolejši, dipl. ing. agronomije
Zanimiv božični okrasje aranžirana sveča. Prednost tovrstnega okrasja je, da zanj ne potrebu emo veliko materiala, vendar kljub temu v prostoru pričara božično novoletni čas.
V članku vam bom opisala dva načina okraševanja sveče, tako da boste zlahka na ta način okrasili svoje domove in pisarne.
1.	Svečo namestimo v zanimivo vazo. Vazo napolnimo z aranžérsko gobo in nanjo namestimo svečo. Če sveča popolnoma ne zapolni odprtine vaze, v gobo ob vznožju sveče namestimo okras (novoletne bunkice, zvončke, storže, zelenje, angelske laske...). V primeru, da sveča popolnoma zakrije odprtino vaze, pa lahko okrasimo vazo (glej sliko 1, kjer vazo krasijo evkaliptusovi plodovi).
2.	Pri drugem načinu krašenja sveče položimo svečo na krožnik. Če je sveča štirioglate oblike, jo položimo na štirioglati krožnik. Okroglo svečo položimo na okrogel krožnik Če nimate štirioglatega krožnika,
ZA MIKLAVŽEVO IN BOZICKOVO VREČKO PRESENEČENJ VAM NUDIMO:
gotovinski POPUST
Naj Vam bodo nakupi v prazničnem decembru v veselje^
Boutique Nitka Velenje * Prodajalno Utok Velenje PE Nitka Blagovnica Metro Celje
Svetovanje in prodaja ortopedskih pripomočkov
D
Kocbekova 4, Celje * Nova tel. št: 03 / 544 33 95
Bogata Miklavževa in Božično-novoletna ponudba DOBRIH DARIL - za ZDRAVO ŽIVUENJE! Razveselite svoje najbližje s pravim darilom!
5.12.1990-5.12-2000 PROSANA - ŽE 10 LET ZA VAS!
NOV DELOVNI CAS!
ValiíinD vas vsak dan od g. do 19., i soboto ad S. do 13. aro z VELIKO UlIRO:
•	MHRSKEGA BLAGA-HAJMOVEJil SVEČANI MATERIALI
•	guiiiliBV,sukincn, zadrg...
•	modno svelonnje in Šivanje po meri
Tovarniška pot 2b, Šoštanj, Tel:03/5881-029
řUKGA
trgovina z metrskim blagom


Kozmetični talon - Urška Hudarin s.f. Rudarsica 1, Veienje HOTEL PAKA Tb(.:03/5864-460, eSM:041/697-267
V PRAZNIČNE DNI Z UREJENIM VIDEZOM
Pridite na lepotilno urof Privošiite si nego obraza, masažo, deptiaeijo, pedikúro, {nanikuro,odpravo eeiuiita, permanentni make up in iičenje za vsako priložnost: dnevno, večerno, ekstravagantno... Pričakujemo vas v ponedeljek, sredo in petek od 8.-t2. In od 16.- 20. ure,v torek In četrtek od 15. - 20. ure.	^
DARILNI BON SALONA URŠKE JE LAHKO TUOI LEPO ^

■
(^rme (^polšica i
NOVOLETNI ZAKUUCKI
Preživite pri nas nekaj prijetnih uric, sl(upaj s svojimi sodelavci, ob živi glasbi in odlični kulinarični ponudbi.
v
če vas ponudba zanima, pokličite: telefon: 03/896-31-00 ali 896-31-02
Vse noše obiskovalce pa obveščamo, da zaradi
popolne prenove savn in gradnje novih zunanjih bazenov, kopanje in uporaba savne v času od 26. novembra do 25. decembra ne bo mogoča. Prosimo za razumevanje!
PUP VELENJE d.d.
Podjetje za urejanje prostore
3320 Veienje, Koroši<a 37/B - tel.: 03/ 898 17 00 fax: 03/ 897 12 40 - e-mail: info@pup.sí - www.pup.
RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK
Glas, ki prevzame
Mťd novimi radijskimi m(Klerut<»rji. ki srni» Jih preizkusili in i^bnili na avdiciji ler izšolali pri Idi Baš, je Ljuh-Ijan^an Aleksander <<oiJa.
^Ái, ko jo prižol k nam. ni liil novo Ime, predvsem pa po-siuj^alcem ne neznan ^las. Pred Icm je delal n^i Radiu Cilas Ljubljana. Tisli. ki sle veliko pred lelevizorji, pa sle ^a ludi najbrž že prepoznali na Kanalu A kol sinhronizalorjado-kumcnUirne serije o/ÍvalÍh-
Njegov glasdobcscdnoprev/ame. Na Radiu Velenje je prevzel ponedeljkove piipoldneve in če ^a doslej Še nisle slLsali» polem ... Ť.c ta ponedeljek je nova prílo:řnosl.
In kaki"» je zašel v Velenje? Preprosto, pravi. Tu je zaradi (íjřLsbene šole Prana Koruna - Ko/eijskegii. kjer pri Dušan-ki Simonovičsludira solo pelje.
■ mkp
Aleksander Oolja v stućiu Raóia Ve/er7/e.
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBUUBUAJO, UUBIJO.
DIVJI KOJOTI
Divji kojoti, ki so maja 1999 pri založbi C^lrnna izdali svoj prvenec s preprosinim na.^lo-vom 1, bodo kniiilu.spet udarili! Tii dni so v RSL studiu v Novem mesiu konCali snemanje svojega drugega albuma, ki ho pod imenom »Dvl^ me gor« prav tako pri Coro-ni. Vlogo lt>askega mojstra in koprodueenta je odlično opravil Tomaž Maras-Moi, pri snemanju pa so pomagali še Tomislav Jovancjvič-Tokac in Toma? Borsan. Na albumu bo 12 avtorskih skladb, ki so po m n e nj u pozn a va 1 cev mefanica ročka, hard ročka, heavy metala, funka in grun-gea 1er vsekakor vredne poslušanja. Drugřtče so pa Divji kojoti celo Iclo sodelovali na koncertih skupine Big fool mama, ob kaleri so si na-luali cei kup dragocenih izkušenj.
WESTLIFE
Irska skupina Wesilifc je brez dvoma najpopularnejša evropska pop skupina. Njihovi predhodni singli in album so z lahkoto mvajali prva mesta Icslvic v Angliji in po večjem delu Evrope. Skupi'
odličnimi vokali in močjo interpretacije. Njihov zadnji singl >»My Love« je hkrati ludi šesta pesem, ki je pristala na vrhu, na prvem mestu! To pa je tudi razlog, da se je skupina zapisala v Ouinessovi knjigi rekordov, /daj je pred nami njihov ncwi album »C!o-ast to coasi«, za katerega upravičeno pričakujemo, da bo nadaljeval uspeh njihovega prvenca.
Naalhumu gostuje tudi Ma-riahCarey vskladtn»Agaiasi Ali Odds«, ponuja pa tudi veliko drugih potencialnih uspešnic, saj je na njem skupno kar osemnajst skladb.
PHIL COLLINS
Briiaaski pop zvezdnik. 49-lelni Pilil C ollinsje nedavno izjavil, da si želi ponovno nastopiti skupaj s člani svoje stare skupine Oenesis. »Odprl sem za sodelovanje s svojimi nekdanjimi kolegi, vpriišanje
Collins svoj največji komercialni uspeh dťwegeí ravno kot solist, koje v začetku iwemdc-setih začel sv(5jo bleščečem kariero s skladbo »In The Air Tonight«-
MADONNA
Ameriška pevka Madonna jev pogovoru za britanski tabloid The Sun razkrila, da se bo prihi>dnjc Iclo poročila s svojim partnerjem, britanskim
na petih fantov se je sicer prcdsiav'ljala z videzom, a ravno tako, ali Se inlenzivneje,z
pa je, če homo skupaj nasti> pili prav pod imenom Genesis«, je dejal (ollias. /.e marca 1996 jc znani glasbenik namreč napovedal, da se bo posvetil le jazi? projektom, filmski glasbi in solo karieri. Pred dvema mesecema je nekdanji trio Že nastopil skupaj, in sicer na na neki zasebni vcčeiji. Zanimivo je. daje Pliil
režiserjem (îuyjem Riichie-jem, in se v prihodnjih dveh letih ustalila v Veliki Britaniji. >Ca Veiiko Britanijo sta se odkKila, ker želita svojemu ^lirimesečnemusinku RtKcu in Madonnini triletni hčerki Lourdes omogočili normalno odraščanje.
»(}uy mc je zaprosil in sem privolila, vendar ^e nisva do* ločila datuma poroke. Sva zelo zaljubljena, zaiose zdi po roka popolnoma naravna-xje o .svoji zaroki z 32-lctRÍm režiserjem dejala 42-letna pevka. Po njenih besedah sla z (Hiyem trenutno zelo zapiv sien a, ona s predstavljanjem svoje najnovejše plo?»če Music, Guy pa s filmom Snatch.
Madonna, ki je svet glasbe in zabave zaznamoviila s taksnimi In drugačnimi skrajnostmi. se je leta 1989 po
kratkem zakonu ločila od amcrii>kcga Igralca Seana Penna. iz razmerja z vaditeljem v j'itnesu C arlosom Leonom pa ima hčerko Lourdes. (Ma)
BRITNEY SPEARS
Ameriška pevka in vzornica najstnic Britney Spears (IH) se je izkazala za veliko občudíívalkc^ irske pop skupine The<'orrs. Britney je namreč odpotovala na koncert irskega kvarteta v Frankfurt na Maini, ob tem pa izpustila zabavo vsvojo ča.st, ki sojo pripravili v Koelnu. Občud<v valka treh sester Corr in njihovega brata je po koncertu skupine prišla za oder, kjer se je zapletla v krajši pogcv vor. Brilney je odpotovala v Frankfurt hre/ telesnih stražarjev, medtem ko jo je v Koelnu, kjer so ji pripravili zabavo, na kateri naj bi preje-
la platinasto ploáčo za pesem Oopsî...l Did It Again, pričakovala množica fotografov, novinajjev in (iboževal-cev. No, zabavo so nato prestavili za en dan, tako da je Britney platinasto ploSčo d<v biia pred svojim zadnjim le-lo.^njim koncertom v Nemčiji, (sta)
■ M/Ć
Student naj bo
Brucovanje - žur do jutranjih ur
/.d vse, ki so pomagali pri pripravi bruccwa-nja.se jc dan, za pravo študente, začel zelo zgodaj- Opraviti jc bilo treba Še veliko deJa, da hi se študenti in bmci čim bolj zabavali. IZkipa. ki je skrbela za izvedbo bructwanja - za novo vodstvo SSK-ja je bil to prvi večji projekt je želela zagotoviti čim večjo udi^bmist.
Zalo so pred vhtxiom v Mladinski center Velenje (MC) po-
stavili ogrevan i o tor. v katerem so prišli na račun predvsem vsi lačni, nekolilc? I<asneje pa tudi listi najbolj utrujeni. Pred MC-jem.váotoru torej, je Imelo brucovanje svoj tok dogajanja. Namizni nogomet je bil neprestano zaseden, kranjske klobase, ki so jih ŠŠK-jevci delili zastonj, «> nasitile prav vsakogar, pa glasíxTso imeli sv^^jo- toda bruci iro morali najprej naravnost v MC. kjer so za začetek
napihnili čoln (brez tlačiike seveda) ter si privoščili nekaj kozarčkov okusnega bruc<>mora. Pijača je opogumila ludr ti&tc najbolj sramežljive, da so se na odru udeležili zanimivih iger. v katerih so dokazali, da jih laiiko sprejmemo med enakopravne študente. Več kot dobro uro dolg program je pt^vezoval priznani voditelj in moderator Vul>\ ki se je v dogajanj« tako vííivci, da mu je na koncu celo primanjkovalo bruccv, predvsem bruck. »The bar isopert.« se je z^drl nekdo iz o/adja In kar naenkrat je bil točilni pult nabito pi)In. saj so vsi želeli preizkusiti, ali ima pijača, kupljena po študentskih cenah, boljši okus. Kljub navalu je no-
vo sestavljeni ekipi >'kelnerjcv« uspelo odbit) vse napade g<^tov. Plesa željni <>o se zavrteli v ritmih glasbe, listali kramljali o tem in onem. Da ne bi bilov denarnicah prevelike su.se, so organizirali Še »srečne urice«, ko je bila pijača skoraj zastonj. MC jc bil vse do poznih nočnih ur nabito poln. tisti najbolj kleni pa so vztrajali v,se do zgodnjih jutranjih ur. Na koncu seje sestala se slrokovna žirija in za kralja bru-covanja enoglasno razglasila A,V,. kije želel ostali anonimen.
V ŠŠK-ju smo tako dobili občutek, da so se vsi odlično zabavali In da bi morali tovrstne žure organizirati večkrat.
■ Mitfa GavrihskI
JOSIPA LISAC
Dom kulture^Velenje
sobota, 25. 11.
Leto in pol po njenem zadnjem velenjskem nastopu v klubu .Max je, prav tako kot tisti majski četrtek zvečer, spel deževalo. Kol da bi bila diva hrvaške glasbene srenje abonirana na dež, ko gre za njene velenjske nastope. A to, podobno kot lani, ni odsTnilo mnoi^ice oboleval-
-r • {
, u
cev njenega petja, da ne bi do^tobra napolnili, zdaj že precej postarane, dvorane osrednjega šaleškega kulturnega hrama.
Čeprav tako intimnega vzdušja, kol ga je mogoče pričarali v majhnem klubu, v st")boio tii bilo čutitije kraljica lirvaškega petja ssvojo karizmo takoj tKarala občinstvo in gji za dobri dve uri priklenila nase. Aplavzi po vsaki skladbi st> vse^tevku dixioi^ra podaljšali koncert, ki je sicer tekel kot mirna reka. Umirjeno,skrivajcČvsebine-znanskt") in skrivnostno moč. ki pri poslušalcu v/buja globok<5 spoštovanje in ga hkrati neustavljivo vleče v njene globine.
Tokrat so Josipih spremljali trije glast'jemki.Nepotešljiva (iojko'lbmijanović (klaviature) In .losipCîrah (imben-ta), kise jima je tokrat pridmžil.^e tolkalist. kar je koncertu, v primerjavi z lanskim, dalo novo dimenzijo. Začeli in kcmčali so enako kot lani. Uvod s karakteristično »Ave Marija« iz opere »Gubec beg« in zaključek z njeno interpretacijo Avscniknve »Skwenij«t, (xJkod lepote tvoje«. Vmes pa vse, kar ste si kdaj želeli slišati ixl .îosipe Lisac, vključno z. »Maglo« in pcm<ivno, tako kol lani, brez »Oluje«. Taje v svoji mikroskopski obliki svoj ples plesala zunaj. Enako kot ga je Josipa Lisac, graciozna kot vedno, elegantna In neposredna, plesala m cxiru kullitrnega doma. Tokrat z malo manj pretirane evfori-je,kl zna sicer zelo hitropreiti v dvomljivo patetiko, kar mi je bilo Še posebej vseč. A v njeno iskrenost kljub temu ne gre dvomiti, čeprav visoka stopnja profesitînalno-sti včasih vzbuja pomislek, da je tudi iskrenost del njenega skrbno načrtovanega nastopa.
■ MiČ
O
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni 7V ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 26. novembra:
1.KMETEC:	Ljubica, lahko noč 9 glasov
2.P0LJANŠEK:	Pivska noć	8 glasov
3.LtP0VSEK:	Od stare polke boljšega ni 5 glasov 3.R0GLA: Furmanska polka 5 glasov 5.R0SA: Pomota	3 glasovi Predlogi za nedeljo, 3. decembra: 1.DV0JČICI V+V: Kuharica
2.1G0R + 11: Pod naso lipo
3.K0VAČI:	Kovaški špricer
4.MLADE	FRAJLE: Brez poguma nič ne bo
5.ŠALEŠKI:	Čez 7 lel vse prav pride
■ VitiGrabner
Skorno: opozorilo županu in predsedniku KS
Najbolj perete vprašanje - cesfe
Na lo, úiXjtí cesti v Skomo uiiiC«»» in vk:)tastrof<tt-nvm so krajami Skomeiia sredi mesec» iipo/d-rili /upana Soi^lanja in predsednika knijevne skupno« sti Skomo - Morjan. V^iko tle>.«vje stanje na cesli !>e p<is|al>^a. PoselHj nevarna, pra\-yo kra|;)ni,Je v zimskem ćasu. ko srie^ in led prekríjela luknje in kanaie.
Krajane jc /aniitiuku kako Uulcc je i/UcIava projck-inc dokumentacijo /a sanacijo tc ccstc in co, ali bo občina v naslednjem Iclu namenila v proraCunu kaj denarja /a obnov(\ VreUnosi projekia /a obnovo eeste v Skorno znoi^ pribltřno 2 milijona tolarjev. Projekt je hi! naroien in i/dclan še lelos, /a sanacijo ccsle ho oKina pivskuiliia priJobiti $A.'dsfva države za demografsko ojrrožena območja. Tako bi bila i/vcdba mo:^na,Oe bo la sredsiva dobila, v ra/merju 6tl proii 41) (drsava: obCina). ( 'e drtavnih srcdsicv ne b<\ pa bodo sanaei-jo i/vajaii poslopno. glede na razpoložljiva r^redslva.
Ni pa bil 10 edini problem, o katerem so v iîkornem pred časom spregovorili. Postavili so sc vrsio vprašanj, med drugim jih je zanimalo ludi. kako bo delala zimska slu?ba. kako bo urejeno plui^enje. kiiko s kal->el-sko lelevi/íjíi tam. kjer la krajane zanima, kuko bo / ua-janjem kanali/acijc. Skralka. problemov, lako kol povstïd drugod, ne zamnjka Uidi v Skomem.
Predsednik krajevne skupnosti Valier PirtovSek. dr. med., pa je povedal, da bodo v krajevni skupniwtí Skorno - Florjan v deecmt>nj pripravili zbor krajanov, na kaicrem bodo spregovorili o vseh težavah, ki peslijo krajane in ludi o lem. kalerim posveiiii asrednjo po-zornosl v prihodnje.
■ mkp
Občina Šmartno ob Paki
Strah pred drsenjem zemlje
Ob obilnejših paclivijiah niiuiýo mimera spanca ludi v obani !\niartno oh P'dki. Ne «imo /uradi ohiusno nanisle s(ru^e reke Pake, »inpak tudi /aradi drsenja /enilje. Od 14 o/:in»iiiř) 15 popisanih ph)/ov dokaj I'edm» spremljajo predvsem tri.
Največji med njimi je pkiz v Skomem. /.anj leios i^e pridobili ptitreben pn>jekt /a sanacijo in ga dali v pres<''jo na uslre/ne republiške organe. Pomanjkljivasi. na kalero jih je pri pregledu opozoril revizor, lx>do poř»kuxili êim pnej ixipra-viîi insprojektom nalouspe.^no kandidirali/a pridobitev republiških sredstev. Po predračuna bo sanacija lega pla/ii stala več kol 25 milijonov tolaijev. za sam projekt pa so odšíelí milijona SIT Cc hi prt^jekl polrdib usireznu rc-[xjbliška komisija- pričakuje jo, da bodo laliko predvidenili del na jem lotili prihodnje leU).
Pt^mladi prihodnje leto ali hkraiis tem phi7i>m naj bisjini-rali Uidi manjši pla/ na cc&ti v M.'iikem Vrhu. ki ogrořn lo-kalnoa'sîo- Približno 2 milijona lolaijev jih hi stala odprava pi)sledic drsenja /cmlje in najbr> bodo niorali /a to zagotovili lastna sredstva. Manj-^i premikanja zemlje so zaznali Se pri .Susterjevih vSlalinah."\'si ostali pla/^vi,'* pravi ,lanko Kopušar, laj nik ol vine, "su nianji^i.	lju-
di, ol:»jeMov ali kakšnih komunalnih dobrin, /^to }M»do počakiili na kasnejši čas,^
Lelosv ol^čini niso .sanirali m^lx^ncga plazu, v zadnjih leiih pa so odpnrvili piv^ilcdice dveh pkizov v Malem Vrhu in dva manjša udora. in sitx;rv Malem Vrhu in v Hudem p^Hoku.
■ t p
V KS Podkraj • Kavče letos precej postorili
Kaj bo s plazovi, ki še niso odpravljeni?
V KS Podkraj • Kavče sicer v letu 2000 niso bili najfH»y zadovoljni .s .sre<lslvt. ki Jim Jih je /H Izboljšanje infra* strukture namenil velenjski občinski proračun. Vendar polled n>i opravljeni» v tem letu pove. da so knijani. tudi s svojim flelom, postorili marsikaj. Poleg tega IhkIo d(» novega letii. ^e jim í>o vreme dopuščalo. poskui>aii končati največjo letošnjo naloMio • obnovo vodovoda v /^lornjem delu Kav^ ob kateri i^ajajo ^e nekatera dru^a i nfnt strukturna dela.
Predsednik svela KS Podkraj - Kavče Oto Brglez nam je povedal, da so ludi letošnje lelo zelo pridno delale Sievil-ne kulturne informe sckcí-
je. Krajevna skupnost jim nudi pr<wsiore, sckeijepa pripravijo bogat program ob krajevnem pra/niku, ki so ga letos praznovali kar vesS mesee junij. Ibkral zadnjici v laki obliki, saj ugotavljajo, da bo boljše, će prireditve pripravljajo skozi vse Icio kot pa Jako "na kupu".
Kar se novih iníraslru ki urnih pridobitev liOe. st^ kljub pomanjkanju denarja i pre-plaslili ee.slo na Rabji kladi v dolžini I20mcirov.hkratipa so lam zgradili transforma-lorsko postajo in električne kable iz zraka "preselili" v zemljo. lsti.Kasno so uredili tudi odloke za meteorne vode. Podkraj je od lelos boga-icji^l za urejeno toplotno pod-
posiajo. kjer imajo sedaj krajani proslor za druženje. Na ccsli pod cerkvico sv. Jakca sozmontirali odbojne ograje, v KavCah pa pri domačiji Cîo-míii^k. V Podkraju je sicer največja pridobitev izgradnja kanalizacije, ki še ni končana in sc bo zavlekla v prihodnje lelo. Z njo bodo Podkraj povezali s centralno ći.siilno napravo v Šoštanju, llkraii pa bodo mestno kanalizacije^ do-bQi ludi krajani zaselka Za brdo. V Kavčah so uredili parkirni prostor ob odbojkarskem igrišču v Ro-prčah 1er uirdili ceslo proli Petelia^ku-
V teh jesenskih mesecih pi^-leka Se nekaj del. V Podkra-ju utrjujejo cesto proli Drtv
Ptazovito pcxiroàje tako v Podkraju kot Kavč ah povzroča skrbi. Eden od mar}jših plazov, ki ie čaka na obnovo, se je pred dvema letoma sprožil ob stari cesti za Kavče, btizu domačije Praprotnik. In le vedno je skoraj tak, kot je bil.

Lani je mestni proračun zagotovi polovico potrebnih sredstev za sanacijo plazu ob križišču za Spodnje in Zgornje Kavće. kije edina cestna povezava z Velenjem, letos naj bi deia nadaljevali v zimskem času, a se krajani l>ojijo. da bo plaz spet začel
drseti. Sploh, če deževje ne bo prenehalo.
!>eřu in odsek krajevne ceste, ki ]X'lje do istirih zasebnih h'à. Največji projekt pa poteka v z^gornjcm delu Kavč. Prvi predračun pravi, da bo obnova vodovoda iz leta 196S. ob hkratni obnovi električnih vodov in razširitvi zelo ozJce krajevne ceste siala I.^milijonov Sn. Pol naj bi [uispcvakv okoli gaspodinjstes' in lastnikiw zemljišč v/gornjih Kavčah v obliki dela in s finančnimi prispevki, pol pa mestni proračun. V ich dneh delavci Komunalnega podjetja Velenje v'e polagajo nove vodovodne cevi. ob cesti pa bodo hkrati pripravili vse potrebno za poslav iiev jasane razsvelljave. Prihodnje leto naj bi namreč celotne Kavče dobile proračunski denarpravza po-.s lavi lev javne raz.svelljave,
Tako v Podkraju koi Kavčah pa imajo v leh deževnih novembrskih dneh vsaj dva razloga za nočne mi^rc. "Će se bo deževje nadaljevalo in zdrsne vedno nesaniran pta/ pfid cerkvico .sv, Jakca v P<»dkraju. l>o ta del kraja pc»-polnoma odre/^n od sveta. Tik piHl plazom so namreč vse napeljave za več k<»t pol kraja. Na ol>čni pravý o. da so projekti izdelani« pa nihče ne /na pttvedafi, kdaj naj l>i dr/ava prispevala <le-nar za sanacgo, ki ho zelo dragit. Drugi ptaz^ ki nam va strsih. je lani do imlovice saniran plaz pri vhodu v Kavče. Ti» je namreč e<]ina cesia pi>vezava zVelenjem m celoten kraj. Obljubljeno nanije bilo, da bo dniga polovica sanacije opravljena le-
tos decembra in januarja 2(NU." Vnjdnittl.sanacijeplazu v Kavčah je l>ila lîecnjcna na 10 milijonov SI'K lani pa so jih v sanacijo 7c vložili 5.
Poleg tega Kavčani želijo, da bi se čim prej naAla reSitev za razSirilev nemogt'xie ozke ceste lakoj po odcepu za Kavče. Prometne nesreče so lam pogoste, saj .se dva avu^-mobila lei^ko srečata že v lepem vremenu, kaj «le pozimi. Zalo so stekli pogovori z lastniki opui^čene domačije pod ccslo za odkup zemljišča, s čimer bi bili dane moî^nosli za širitev ceste, ki vodi v vsak dan bolj naseljen lep kraj na obronku Velenja.
■ Bojana Špegel foto: Stane Vovk
30. novembra 2000 »»^CAS
REPORTAŽA
13
Te/efon TOM, pre/ TtP^ zvoni že 10 let
o kuhanju krompirja, žalosti in seksu
v torek. 7. novvmbni, Jl' minilo na-tanćno HI k*l. »riknrsosc v prostorih Mulohcinskc ^ťJtť príjsucijvv tiilfi<li-m,'Velenje pnić n:) telefon. imeno>nn 1'ir rtcieťon • informacije • ]>oinućh ogliisilí vťlvnjskl NVťlovHkí. Dvtov»-ll jepričel vokviro MZPM Velor^jc in Cvntrsi TiiMK'ialnudvIo Vvleixjc. ki ^e povť7iila //.cljo, dsi ptmmlila otnv kom in iuili odrnslim ni»vo ohliko psihoMHÚlnť iXiniDťi • telefonski ]>(>• govor I nekom, ki j« priprnvljťn po-.slui»ti in pomaljali Vseh de>et let telefon deluje neprck)T\ieno. v ich letih pa je tikupina »vctovalcev |K)ma-gnln mnotum, hre?. <l» In ti sploh i/r vedeli, kdo je tisti, ki jim pomaga raxrv.HÎti r\)ihove stiske »U jmislu^ti odgo>ore na zelo razliCna vpraÁanja.
/jiiiimivojc. daje .strokovno ckipi^ paschcj uspOAtibljcnih svtílovalccv vse do loto> fiOKlavl^jihi ista ekipa IX
suoktivnjakiW ŠitIcSkc <.U>lintf- Tin-cu Kovač, sekretarka M/.PM Vcic-njo. nikoli nt bila i»vcUwaIk;i, Viocno pa vsa Vù Icla skrbi za organizacijska zadeve. Skupaj z lolko ïïiizir. Anko Maiîek (('80)111 Mileno Aiilik (Premogovnik Velcnjc)je sestavljala prvo Jckwno skupino, ki jc poskrbela, daje ideji za/jvela: "/^.elel i smo otrokom. mladostnikom in odrasiiûî po-ni^igaii zrikwim meJijen: • lelefonom, Nanj Sli se obrnili, ko so bii i v slîski, ali ko so h:\cii informacije, ludi po-moCpri iskanju poU do rcliive njihovih te2av. V prvUi leiih smo Imeli posebno lefefonsko številko Ic za naš 'nr teie^n, Od lela m^, ločno 20, novembra, pa na.^i svetovalci in svetovalke ojgiwarjajo na skupno telefonska» itcviikiv, ki velja /a celo Skwe-nijo, saj smo prcSli v nacionalno mje/o. Številk;« je ()W) 1114. ime telefona pa rOM. Sedaj leicťonsko svetovanje ni već namenjenih vsem. ampak le ouoki^im in mladim, klic pa jc bre/pla^n," nam je povedala.
Psihologinja Anka Macîekje poslala strokovni vodja lelclona. kar je bila vse do i^aćeika lela 2I*)C}. Sedaj bo supervi/orka. saj se svelovalei rednih
Ob deseUetnici telefona za pomoč otrokom in mladostnikom smo doigoietne svetovalke • skoraj vse so v skupini vse od začetka • ujeli tudi na posnetku. Da bo ostat še en spomin...
UtîbKajo na poj^worih. imenovanih supervizijc, kjer sirokovno spregtwo-rijo o sviqeni svetovalnem delu. 'Ko smo /aCeli razmiî^ljali o pomoči po lelefonu. jih je za razllki>od danes v siiwenskem prosioru cleliwalo maJo. Omenila hi kri/ni lekfon v Ljubljani, Celju in Mariboiu. Ptîiskali smo stike .s strokovnjaki pri teh telefonih. Od njihove pripravljenosti iii že tokrat /elo aktivnih posameznikov smo dobili veliko koristnih informacij, ki M nam pomagale, da smo lahko zaceli delovali, Začetki si>vednote?ki. vendar nam je uspe k) v iiuši dolhii zbrati 18 ljudi, ki sf» bili pripravljeni sstrcv kovnostjo. znanjem in pripravljenivfijo skupaj dograjevati telefon v lak.^i obliki vse do danes. Poudariti moram, da delujemo prt>stovi>]jno.'
Seveda vsakdo ne nii'>re p<islali sve-Uwalee. saj svetovalnih delo v^ihleva določena pred^anja. Velenjski svetovalci jih imajo. V skupini so namreč ljudje, ki Sil pi> strokovni iw>b-ra^bi psihologi, sociologi, socialni delavci, pedagogi ... "Ker je .weto-vajîje po telefonu specifično, smo mtv rali pripravili dodatna Ízobr:e?,cvanja,
pomagali so nam slovenski .strokovnjaki. oinenila pa bi Darjo B^'ben Barducky. ki nam je priskočila na pomoč na podn^ju realiieine terapije. 1er supervizorki dr. Onjo Grad ie-kavčič in Ankti Zavasnik." .SvcUwal-ccm so pripravljali tudi konkretna iz-obra^-eVanja s področij spolne zlorabe, nasilja n ed vrsiniki. samomora ... lo so naaireč teme. s katerimi se neredko srečujejo pri delu na TOM telefonu.
Po telefonu Je včasih lažje
Prvo leto (takral i^e TIP) telefon V'sakosredo \H. do ure ni brnel zelopogasto, Z vsakim letom delovanja pa je postajal bolj p<>znan in uporabljan, "V začetku so nas praviloma klieali starejši. Sliřke. s katerimi so se obračali na naš telefon, so bile pogosto pove^řane z odnosi s partnerji, težavami v družini, spregovorili so o nasilju in alkoholianu vdruřini. 'lôso st iskc, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju, pa velikokrat ne najdemoM)govomika;ilipaneželimo n lom jnvno spre/cworilÍ Zalo jc v tem primeru telefon primerna oblika.
kjer lažje spregovorimo o /adevah. k) so resnično na.«.ki ikíswIo bremenijo in nam jemljejo tnoč za vsakdanje Življenje. Teleft^n je v takànem primeru oblika. ki ti lahko pokaže pravo poU S pomočjo svctswalca skupaj začneta iskali oblike pomoči. Včasih potrebujejo le spodbudni, da bolj ko-rajžno poižčcjo poi pri institucijah, k i stí človeku pripravljene pcnnagali. leh pa je tudi v.Sloveniji vedno več," nam jc še povedala A;ika Maček in nadaljevala: "Pomembno je.da lako listi, ki pť»kliče, kot svetovalec, osla-nela anonijima. Če želi. lahko klicale Ij piwe. kdo je. ZJasti, kadar želi. da svetovalce zanj kaj postori, Ze od začetka pri de Kovanj u telefona delujejo tudi institucije, ki nudijo pomoč. V prvi vrsli je to Oînler za sivialno delo Velenje . svetovalne služlx; v &olah. Zdravstveni «enter Velenje, policija... Ko .smo delali z (xlr;*slimi. sn}0 velikokrat poirclwali tudis(xle-Uivaiijc Zavixia /a "zap^^sl^rvanje.
In kako naj bi telefon TOM deloval naprej? /. novim letom je vodenje skupine svetovalcev prevzela Irena Vučina. Anka Maček pa je poslala trelja supervizorka. "Letos smo pridiv bili nekaj novih svetovalcev, saj se nekateri dolgoletni svetovalci poslovili, skupina pa seje pomladila, lele-fon bo še naprej deloval lako kol doslej. dve uri tedensko. Veliko pozornosti pa bomo posvečali Uidi izobraževanju svetovalcev In sveuv valk." nam je iren a povedala uvixlo-ma Tudi sama je Že dolgo svetovalka. zalo nas je zanimalo, katero vprašanje jo je nazaduje presenetilo. morda celo spravilo v zadrego. ■Pre-d kralkinJ sem imela pogovor z dvanajstletno deklico, ki me je spta^vala,a]i naj se vxlk'>čí za .spolne odnose s svť«jim fantom. Ob njej je bila ludi prijateljica. Presenetilo me je, koliko sta dekleti že vedeli o spoln^v st). seveda pa lega ni^em pokazala. Znajti se je namreO ifeba tudi v l.ikánih situacijah, brez da bi li.sti, ki išče nasvet ali pomoč, začutil, da siv
zadregi. Zato smi> pravzaprav tudi usposobljeni. Sicer pa so klici zelo razJičfli. Velikosept^goviujamt* z mladimi, ki imajo leřave z nasilnimi vrst-îîiki. pa o težavah vs^ili. prtdv.sem. ko dobijo slabo oceno ..." SveUwaIke pravijo, da se jim velikokrat zdi, da mladi kličejo lud i zalo. ker osamljeni. ali pa si doh-»čenih tem ne upajo zaupali .siari^'m. Nič več pa jih ne preseneti, če jih kaki«n mUult glasek čisto resno vpraša, kako se skuha knjmpir. .Ta. tudi take nasvete i^tjo mladi na telefonu TOM. In li so $c najprcpraslcj^i- Injajopa že tudi nekaj stalnlli "goslov". ki se 04J as ijo skoraj vsako sredo. In prav je tako, le-lefon TOM je namen;cn vsem mladim, ki na«^ pomoč pol rehujejo. Začelni strah, ko kliealelj se lipa, .s
Telefon TOM iniaenolno tele-r<m^ko ^(L'^llko OKO Í2.U. SveC<K volcl v«in leta vmluo statistiko o klicih, kije po svoje tndl /j^ovor-rni. Leta 1991 so zabeležili 9H klicev, naslvdr^e leto 121. letu IWpa 170. ]M»tem 120. pa 160
Vsako lelo je bilo klicev več, Veliko pa je bilo anonimnih, ko ljudje ostanejo tiho in le preizkušajo, kdo je na drugi strani telefonske žiec. Pred tremi leti so zabeležili 184 klicev, leta im žc kliecv. Lani so ixl-govorili že na več kot 4(1) klicev in toi>b enakem časi^vnetn delovanju. Vsako sredo I'd IK ure do 2íJ. ure, kojih laiïko pokličete tudi viî
kom govt^rí. posku.^rno čim prej pregnali. Vedno pa sta skupaj dežurna dva sveiovalea, da se lahko pri svetovanju tudi dop'>lnjujeia.'siiu> Se izvedeli.
■ Bojana Špegel
Krajevni organizaciji RK Šmartno ob Pakl In Gorenje
Sedaj še bolj prepoznavni
ŠMARTNO OU PAKI, 25. novembra - Za 7»9 članov krajevnih oníarízticij RK Sninrtnooh Paki in (iorvnjejv bila minula sobota praznična, Marija Lesnjak. predsednica šmarike^^u RK in ivan Glasenčnrk, predsednik RK (kirct^e. pa ^>lovo nied nsijbnij cKlovoljnimi na slovesnosti v {Ivoranl sniar.škc^a kullurneisa doma. na kiiteri sta organizaciji riizvillsvoj pra|H)r.
"Z nakupom prapora smo uresničiti našo dcigoietno željo. Tisti, ki so nam pri tem pomagali, pa so s tem potrdili, da dobro delamo, ** sta dejaia tvan Glasenčnik in
Marija tesnjak.
"Ze plaketa občine, kisla jo organizaciji prejeli ob leloSnjem i'>bčinskem prazjiiku, je potrdila, da občani eernjo dot^ro<lelo. ptàpoT pa je vnovičen dokaz za trditev." sta podčrtala ob tej pri-li>žiuxsii. " Iako bi^mo sedaj ^ bolj razpoznavni v okolju."
Na prireditvi sta se zahvalila vsem. ki pi'imagali pri izpt^lnil-vi dtîlgoletoe žxije aktivi.stov RK; d^malorjeni, sedmim pripenjal-ccm trakw (prispevali so jih »"ifcčina Šmartno ob Paki. Cemeni-ninarsivo Polak. Zdravstveni dom Velenje. Sindikai Premogjivnika Velenje. Akliv RK Premogovnik Velenje, Ob-nK^no zdniženjc RK Velcnfe), AjUoniji in Tcliksu Zamuda, ki Sla kupila konico za prapor ter 312 kupeem srebniih ler ziaiih žebljičk<iv.
Kot sla se naglasila.«) gcmilna sila pri izvajanju dejavnosti RK aktivisti. Prav njim gre ziiiivahi za uspeisiiodelo na področju krvodajalstva. pri izvajanju ponioCi .sočloveku v stiski, pri osveščan-ju občanov. kaki> naj skrbijo za lastno zdravje, sezjianjanjti in pridobivanju daRwalcevdelov telesa, na srečanju starejših krajanov ali lakral. kadar jih je potrebn^) obi,skali na domu ali v domovih za varsivo starejših. Pohvalila sla tudi delo [podmladka RK na soli. ki ga vckIí Dragica Stojko. Prav slednjemu so zaupali pripravo prisrčnega kulturnega prt^ama. s katerim so ohigatili.slovesnost ob razvitju prapora. Prav vse omenjene prednostne naloge bodo zapisali v .skupn h smernicah za delovanje v prihodnjem letu.
Na slove Sli ost i so pozornost namenili tudi krvodajalce»n svojega okolja. Med dobitniki 31 priznanj velja omenili Milana Matka iz Ciavc in župana občine Ivana Rakuna, ki sla prejela pri-zjianje za 50-krat in Val terja Gok^baza ftf)-krat darovano kri.
■ Tp
Luce ob Savinji
Škode za okoli 200 milijonov
Niira.Mc vodo so v občini LuČc na objektih komunal» ne nHdfžradn,je povzročile /m okoli 20() milijonov (ol»r> jev škode, pri posamezjiik pa /a ckidatnih dcsci, so im nedavni i/redni !«eji ocenili ohčinski svetniki v Luč»h. Voda je v listih dneh z2)lilu25his, porušila pa Je tudi letos /grajeni most preko Savinje proti naselju Ra<luhn.
là mosl je bil lesen, zato bodo v Lučah sedaj zgradili betonskega, ki bolj "upt^tcval" /akonitosli visokili vihI. Za novogradnjo žc pridobivajo potrebno dokumentacijo. nov n\osl pa naj hi zgradili prej kot v letu dni.'R^liko ta&a bo namreč trajala začasna reiiitev, za katero jc presenetljivo hitro poskrbelo ministrstvo za obrambo, gre seveda za montaini most.'lo je gotiwo dobra vest. zelo (jcugiKlno in zj občinske svetnike nc.sprejeniljivo pa jc dejstvo, da zares pretirana odškodninska zahteva lastnice zemljišča, ki za "posojenih" ISH k'vadratiiih metrov zemlje ziilueva kar 2ni) nillijontiv tolarjev.
Posameznikoin so za pomoč najjieniii sredstva prcv račur^ke rezerve, kar je približno desetino occnjcne ccloine Škode, osiala sredstva pa bodo skuSali zagotoviti preko države, čeprav vedo. da so razmere veliko hujJe in potrebe veliko večje v Logu pod Mangartom in na scKšednjeni Solčavskem.
■ jp
Ali pijemo slabo mleko?
"Mi smo že danes v Evropi!"
Ponudba mieka In mfečnih izdelkov Je na prodajnih policah tako pestra kot te mato katera s prehrambenega področja. $ prihodom tuje konkurence nekateri potrošniki menijo, da pijemo Slovenci mleko slabše kakovosti kot v državah Evropske unije, ker vsi proizvajalci ne izpotnjujejo strogih predpisov.
'l<> njihovo prepričanje do- íydcikc na.^o mloKarnc lo dalno spi>dbuj»jo pagofiti liz^'i. Mi smo glede lega že obiski mcdnarotlnili inšpck- danes v Evropi." Po njenem
lorjçv v nekaierih slovenskim mleřnii; obrali h. Dr/ijo mnenja nekaierih ali nc? Kak.ina j« razlika med kako vosij<Mnleka in zakaj prihaja do njc^^ Odgovore na la in ^ nikalera druLja vprašanja smo poiskali v nam najbližji mlekarni Celeia v Arji vasi.
Pravilnik Je naredil $voJe
Alenka Ivan i ck. vodja nabave oiinovne surovine v mlekarn: je prepričanje nekaierih a mleku slabše kakovosti na domačem irgu od-itično zavrnila. *'Menim. da razlike v kakovosti mleka, ki ga pijemo Slovenci in listini. ki ga kupijo potrošniki v državah Evropske unije, ni. Vsaj za mleko in mIcCne
prepričanju izhajajo lovrs!na razmišljanja iz prejšnjih leu ko so mlekarne res sprejemale v predelavo surovino različne kakovosti. Letos pa je vlad;i v 7vc?i s tem sprejela nov pravilnik, ki je naredil red. Prav zaradi slro^jih prepisov imajt) sedaj le 1650 pr^^izvajalcev mleka, lani so jih imeli 2Ui)0. N& vprašanje. ali meni. da je pravilnik glodtj ugotavljanja kakovosti sirogoziroma bi moral bili Se bolj. je IvanŠkova odgovorila: "MÍNlim, da veCji rejci bre^ posebnih ležav izpol-njujejo predpisane siandar-de. Ib pa so do ICK) [\soČ mi-kronrganizmnv in do 400 tisoiî somatskih ccJic v mililitru mleka". Kakovasi surovine. ki jo predelujejo v njihovi mlekarni, naj hi do-
kazoval podalek. da kar y?-odslolkov pripeljanega mleka izpolnjuje omenjena predpisa, za preostale odstoike pa dtv>ežejo uslrez-nt^l s pasterilizacijo. Kot je še povedala Ivanškova je kakovost odvisna od pravilne in higiensko neoporcCne moI?e, Čiščenja molžne opreme in hladilne tehnike.
Nadzoru se nI mogoče Izogniti
Omenjen novi pravilnik je p^K'iSîri) ludi nadzor nad kako-voiijosunwine. Pri proizvajalcih v/orćijo suriwino dv;ikral na mcsce organizatorji odkupa - zadruge (prej^njj leUi le enkrat), scslkral na mej.ec analizirajo surovino iz zbiralnic /a biolť^kivkeiiiij.^Ke «nu-lize. vozniki prevoznih bazenov pa pri vsiiki pri>gi v.sak dan preverijo prisoinosl inko imenovanih zaviralnih snovi (antibiotiki, ostanki Ci.sliJ in podobno). V mlekarno pripeljejo stirovino po J5 progah. od 6.5(Xldo2l.00Ulilrovmlc-ka naenkrat in pred vsakim prevzemom surovine v mlekarni morajo pi>Cak:ili prej na
RTC Golte
Po temeliiti prenovi iakaio na sneg
Novi lastniki in uprav-^avci smucHrskcKJi sredi.^ na Gohcli w šc prv<l zimsku .sezon» uspeli urcsniciti večlni»/^i letos/sestavljenih
n»l<)]4< pri écmcr s» veliko pozorrosti piKsvetili /l»s(i varniisti smučarjev in «»stalili nbiskovalcev.
/araJi zapletenih in dolgotrajnih postopkov jim letos ni uspelo zgradili za-sne?evainega sistema, saj "papir>»" za akumulacijsko jezero dobili prepozno, je pa zato vse pripravljeno za naložbo v prihodnjem letu.
/ares, veliko so postorili in zdaj Čakajo le na rado-darno.si narave. "Pričakujem i> veliko snega, radovctl-ne in kritične nblskovakxN ki IkkIi) nailurndili nni« Irud in nam (hili spodbudo na« slednjťleto," je navzlic vsemu zaJovoljen in optimističen vodja projekta David Senese.
Kaj vic so torej naredili in pridobili?
**NHjp<imcTnl>nejš)iJe vsekakor zamenjava nosilne vrv i in proli ki smo jim v teh dneh dodali sc povsem prenovljeni kiiblni. lemu monim dcxlnti se nov avtomatski sistem ograje na plo^Cadah obeli kabm. torij Ihi nihalloi veclotivarnii. Opravili smo veliko
vzdr/cvalnih ctcl in nadomestili veliko delov na sede Ân ici in vlečnicah. Prklo-bili smo (eptalec in dvojne sne/j)e sanii prav tako sodoben način n«idzor<i smučarskih voz<»vnie."
Vodja projelfta David Senese; "Prićahujemo radodarno zimo ter veJiko zadovoljnih in kritičnih obisi<ovatcev. Id bodo spodbuda za naslednje leto"
To razumljivo velja za ?iCniške naprave, pri kaierih je pi'sebej v zudnjáni času na prvem fticslu varnost. Kako jes tem?
"Vsi n»ši projekti in mate* ríalí so preverjeni in |H>trje-ni v Sloveniji tn vse na* prave smo doliili dovoljenji! inspektorata žićnice " je
i>dloCno povedal vodja prtv jekta.
Seveda pa to ni.so edine novtisti. Se precej jih jc. ki so namenjene dobremu
počutju vseh obiskovalcev
in sevxjda dobremu delu vseh zapiïilcnih- Najprcjve-IJa omeniti nov sistem za askrbo .s pitno vodo, saj so za te potrebe zgradili novo črpališče in položili 7(K) me-lr<iv novih cevi. Prenovili so strehi) in stopniSCe na zgornji piï^raji. prav tako leseni steni na zgornji in ívpodnji piv>iaji. veČino objektov pa so prebarvali in jih s tem zai^iiilj in polepšali. PaioSe ni vse.
''Temeljilo smo obnovili in delno /jimenjali o^revul-ni sistem, novi s» tudi toa* letni t)r<)^tori n» spodnji in /.gornji i>()s(;iji. na olK*h piK stajah sl:i novi tudi čakjilni^ ci. Prenovljena je koća zbla* gajno, novi so napisi in u/.nacbc. navsc/^idnjc ima* mo tudi slu/,heni avto. Delno smo obnovili l>ar na spodnji p(»staji. skoraj novA ]>ii sUi l>ur in restovnicif» na zgornji postaji. Ob vsem o.stalem pričakujem torej tudi prijetno ra/p<>l4»?«njc v no^ ih in lepo opremljenih prostorih," jc povedal David Senese,
■ jP
Franci in Jožica Rotniic "Najtežje je zadostiti določilom glede prisotnosti somatskih celic. Možnosti za preprečitev skorajda nimamo, z ukrepi pa jih sl^orajda ni
mogoče odpraviti, "
Alenka Ivaniek: "Surov/na, ki jo dobimo v mlekarno, je kakovostna.
S7-odstotkov mteka ustreza letos sprejetem stroiiim normativom in standardom."
rezultate annli/e. "Ko pripelje mlekov mlekarno, vzamemo vzorec in po približno 20 ntinut že ve. ali mleko ustreza predpisi>m ali ne. Če u?»lre-/A, ga odpelje v predelavo, sicer ga zavrAemo in uničimo nastroSke ptwzri>Citelja." Ali lahko prihaja do lazlik pri preverjanju ustreznosli? "Ce bi isti vzorec analizirali na enakih aparaturah v nasj in v drugi mlekarni, do bistvenih
razhajiuij ne more priti/ gotavlja Alenka Ivaniek.
za-
pri leti
Najtežje Je s somatskiml celicami
Rotnikovi iz Raven Ši>iianju so zadnji dve mlekarnini največji dobavitelji nilckii. Konkretno lani so ga oddali 407 ti.si>C litr^w. tako kot Alenka Ivaniek tudi Franci iti Jožica Rotntk meni-ta, da so glede kakovosti mleka ze v Evropi, "Mi lahko vplivamo na kakovi-)st niíek.i z izborom živali, tudi kakovostno krmo 1er iíistoCo, Priprava na molžo je pravi obred. Ker .se ga do.sledno držimo, do sedaj ie ni.smo imeli leiav. zato novi pravit-
nik za nas ni prestrog, /a prilagoditev smo ime i na voljo le maio. v sosednjili državah pa je trajalo prehodno oKlo-bje dalj Časa." Kol sla Se povedala Roinikiwa.jc med vsemi normativi najtežje zagotavljati določilo glc<lc dovoljene vscbni>sli somat.skih celic. "Vpliva pri ;eni prak-liCno nimamo, z ukrepi pa je to bolezen skoraj nemogoCe zatrclL Lažje je pri odpravljanju mikroorganizmov." Roi-nikiwi imajo za molžo krav urejeno uiolzišC'c. ki je pov-.sem ločeno od hleva, nekakšen zaprl sistem, kjer se mleko med molžo izteka direktno v hladilno cisterno.
■ tp
Medobčinsko društvo diabetikov Velenje
Zakaj so
raziiice med regijami?
Me<Iohčinsko društvo dia-Iwtikov Velenje trenutno šteje preko elan(»v, vanj pa so vkJj učeni sladkorni bolniki iz obćin Žalec, Mislinja, Dobrna, Šoštanj s Topolsico. Šmartno ob I'aki in mestne obCine Velenje. DruAtvo uraduje vsak od 14. do 16. ure v sil» neprimernem prostoru, to je k;)r čakalnica dial>eto-lo^kc amiiulante ve1en,|ske;in zdravstvenegi) doma. Kljub večletnemu priziidevan ju vod» stva društva z.a primernejši prostor in nav/,lic i>tevilnim obljubam, primernejšega prostora še nimajo, D<»daj-mo H', da velenjsk«» društvo sodi v kor<»ško z<]ravstveno rotíijti.
O lem, kaj vse društvo nudi svojim članom, smo se pogovarjali z njegiïvim dolgoletnim predsednikom Ivom Pov-honi: "Najprej moram povedati, da imajo vsi sladkorni lxilnikj na vtiljo diabe-loloSko ambukinto v velenjskem ztlravstvenem domu in bolnišnici v Tc^polšici. ki jo vodi zdravnik spU^^ne medicine in specialist Damjan Justuiek. Obolelim daje strokovne napotke. ugotavlja stanje bolezni in podobno. Prav tako enkrat mesečmi v tedniku "na.^ cas" v rubriki "sladkorni ko-tiiek" objavlja prispevke o sladkorni btîlezni. Sicer so vsi
naši clar.i brezplačno deležni glasila ''Sladkorna." ki izhaja Štirikrat lelno. Večkrat ne leto prejmejo tudi strokovne zloženke o sladkorni bolezni. Ćlanidruštva si lahko preskrbijo tudi strokwne knjige o tem, kakoz^eti ssladkonio boleznijo in zretvpliza zdravo prehrano poželo nizki ceni. Poleg omenjenega je vsak bt>Inik s sladkorno boleztujo ob zdravljenju deležen brezplačnega zdravila."
Velenjsko medobčinsko d ruiiivo dia bc ti kov orga n izJ ra za svoje Člane najmanj po dva razvedribia izleta na leto. Lc-los septembra so si člani in diabetiki iz doma za varstvo odraslih ogledali Belo Krajino. udeWžili pa ao se tudi 5. športne - rekreativnega srečanja slovenskih diabetikov v Ćateških toplicah, na katerem so se VelcnjčanI zelo dobrr izkazali vodbojki in tenisu.
Predsednik društva Ivo Povh pa oi )nogel zamolčati dejstva, ki ga enostavno ne more razumeti: "Zakaj morajo diabetiki koroške zdravstvene regije zdravila za vzporedne bolezni plaćali v celoti sami, ortopedske pripomcvke pa poitwiêno- da v nekaterih ostalih slovenskih regijah temu ni tako. Većino receptov našega zdravnika
/vo Povh: "Se vedno isc0mo prim9ren prostor za delo"
specialista pri nas režijo negativno, Tak primer je ludiapa-rai "glucomeier,''kiga ponekod prejmejo brezplačno. Težave so ludi z odobritvijo zdravljenja v termalnih zdraviliščih." pravi Ivo Povh.
Leto se počasi izteka in v društvu že načrtujejo delo z,a prihodnje leto. P^.xJc>bno bo letoî^njemu. ki ua ocenjujejo za u.speSnega. <. lani se bodo udeleževal: srečanj in različnih tekmovanj, ki jih bo organizirala Zveza društev diabetikov Slovenije. Društvo bo izvedlo tudi kakšno strokovno predavanje, se ved a pa tudi izlete po domovini.
■ Bogdarf Mugerle
30. novembra 2000
VRTILJAK
15
•Slavko KoreniČ» glavni na KRS Velenje, mag. Dario Pungartnik, drugi velenjski atletski funkcionar in Matjaž Čemovšek. glavni v Beli dvorani, proučujejo programe, ki bi bili gledljivi Velenjčanom. Ko-reoič tako ali tako ve, kaj naraje gledajo, ker pri motnjah največkrat (po)kiičejo, Pungartnik je prepričan, da bi moralo biLi več àporta, Črnovšek pa (vedno) dvomi...
«vfomobiHxino
•	prWstaVTřev kozmetike xa moSke NIVBA for Men
•	preàfhrvitev novego vozifa forogalaxy ^^^
•	pfixkúianje ixdeék^ NIVEA for Men
•	feozmAfjřní nasveti in zoiwvo ta naimlajie
NAGRADNO ŽMBANiE vMk dan promočile t
» NiVEA ura
•	NIVEA toaletna torbico z izdelki NIVEA for Men
•	NIVEA ovtD za voSega molfka
VEUKO ZAKUUČNO 2MBANJE bo 8.12000
•	1 X celoletna uporaba vozila fordgalaxy ^g^ vključno z gonvom In vzdrževanjem
•	lOOxura NIVEA for Men
•	200 X toaletne torbke z izdelki NIVEA for Men
Alcct|« bo pofokolot
v čeli lok^ 30. novembra med 12. in 18« uro. Nama, Velenje.
Marica in Beno Strozak sta uspešna velenjska podjetnika, ki ju na površje ni spravilo obdobje podjetniških ''inkubator-ampak sta brez njih začela že zdavnaj prej. Oba dobro vesta, da je za uspeh treba trdo delati. Za razliko od tistih» ki mislijo, da se uspehi ''zvalijo'* čez noč.
TV MAfUNERa»
•v«iikrost BkranaKcm • 90 pregnmskii^ rmt
■ m •fficno •siwp tinw tiyperband Isuinft
od 30. 11. do 7. 12. 2000
^PHILIPá'
TV PHILIPS 29 PT 5024
'Qi9gQnaid72cni sweo TV: ultra ploftôsto 9lackljn6-S ^ikovroc»^ -ifwtidiWe Surwjnci
Vldeorekordef SONY
SLV SE 450 K 'Intslioentni samodejna n«$t9\ňtev • mow, StnwVhw • tami napisi na m\m (OSD) ';iađ2orl$'9TV	• mehanizem Sm^
•Sm2fTSařííi,$ffartUj*.VPS -snemafljBvfiaftinuLP

npmrn
PHILIPS
Qlasbenl stolp PHIUP8 FWC26
'3CD Iznufljevalnl ' dvolnl Logic ka$8t9fon'2x3DW ' úaljlftskfi uptavi|anfe ' ROS
O
(
4
S Kartico Kovinotehna, sa gotovino, še dodatni 5 % popusti
fP^^mM @ PHILIPS
ElL
Glasbeni Molp PKIUPS FW 548
•mo«:2x504 2x7W(RMS) - dallinsM upravlfalnlks 24 runkdfanii • Varlabla Incredible Surround
nemogoče je mogoče
kovinOtehna
Proda|ni center v Nakupovalnem centru v Velenju
• Marjan Haiiptrnan, Roman Repnik in Tona Osojnlk, zmeraj pridejo na tekme rokometašev Gorenja. Kri ni voda, pravi pregovor« ki v njihovem primeru stoodstotno drži. Včasih so bili tudi saini aktivni rokometaši.
FRKANJE
Leto kot dan
Vse kaže. da bo/ii velenjski'» ohićino ludi vse naslednje leto kot en Jam dan. Kot 31. oktober. Dan varčcviinjii.
Nov veter
v velenjski si')cialdemo-kratski stranki je po volitvah /apihal nw veter. Malo čudno je. da jc po tej pomladanski stranki zapihal Scvçrinik),
Rdeče - belo
Velenje ima Rdc<o dvorano, Vinska Gora belo večnamensko dvorano. Na novosojopolwlili.
Prehitro
Mnogi vozniki pri nas 5e vedno vozijo prehitro in
preveč malomarno prehitevajo. Ampak divjake najhitreje preiiili smrt.
Preštevanje
Po velenjskih osnovnih olah seštevajo in oJi>tcvaj<), Nekateri na (íhčini hi rudi v zadevi osnwnihStil le t>d<ter vali.
Gorenje
(lorenje sc je pred lell v/ Gorenja preselilo v Velenje. Zdaj mu je Velenje ?q pretesno. Se bo preselilo xnova v C/orenjc?
Plaz
Ogromen Maeesnikov plaz grozi celo ře sami Solčavi. Da bi ganil ustrezne drtavne Institucije in odgovorne ljudi, bi mond ver-
jetno ogrožati samo Ljub-ljamo.
Deževje
Letošnje močnih deievje je povzročilo Škodo ludi velenjskemu Premogovniku. NI ga poplavila voda, le v rekah je bilo toliko v<xie» dii so lahko nemoteno delale vse hidrwIekirarne.Âïâlanj-ska icrmoclektrarna pa manj. In zaradi dežja je zgorelo manj lignita.
Politika
.SlŘim, da Velenje naj nc bi imelo prave prometne ptili-tike. Zato so teiave. Morda so pa težave zalo, ker se pri urejanju prometa gredo preveč politike,
Gost
Vrača sc zadoviîljen gml. To ugotavlja tudi velenjski Gosi.
16
TV SPORED
imsflj^ 30. novembra 2000
ČETRTEK, 30. novembra
PETEK, i. decembra
SOBOTA, 2. decembra
NEDEUA, 3. decembra
PONEDELJEK, 4« decembra
TOREK, S. decembra
SREDA, 6. decembra
SLOVENIJA 1
08.00	Odmevi, Mostovi
09.00	Risanka
09.10	Male siva c6l1ce, Kviz
10.00	Igodbe iz školjke
10.30	Svet narâve. 6/13
11.20	Tehniška dediSćina $k)-venííe
12.00	Nâokofi po Nem6i|i
13.00	Poručila, špoft. vrene
13,10	Vremenska panorama
13.45	PcrtiBl Gregorja Simiše
14.30	Zoom
16.00	Slovenski utrinki
16.30	Poničila, špoft, vreme
1645	Čudežna narava, 5/6
17.00	Enajsta šola
17.45	Nàtional geographic
16.35	Odtfaja o znanosti
18.45	Risanka
19.00	Kronika
19.30	TV dnevnik. §port, vreme
20.05	Tednik
21.05	Homo iLrlsticus
21.25	Osmi dan
22.00	Odmevi, Spoit. vreme
22.55	Pisave
23.25	Bolezni našega £asa: presaditev organov
23.55	National geographic
00.45	Oddaja o znanosti SLOVENIJA 2
09.30	Videospotnice
10.00	Prostost, 10/12
10.45	Grace na udam, 24/25
11.10	Murphy Brown, 24/24
12.40	TVprodaja
13.10	Svetporoća
13.40	$poft
16.00	SP v biatlonu, posam.
M+ž, posnetek
17.00	Metropolis
17,30	Posloveni]!
18.05	Poljak.
18.50	SPvalp.smuč.smuki prenos
20.05	Paul Merton predstavlja.
12. in 13. del
21.05	Grace na udaru, â/14
21.30	Oddaja o Vladu KrB^inu
22.00	Poseben pogled
23.30	Siroti v viha^u, nemi lilm
01.30	Slik road, japonski lilm
03.05	Videospotnice
06,00	Dobro jutro, Slovenija
09.00	TV prodaja
09.30	Brez tebe. nan.
10.30	Večna ljubezen, nad.
11.30	Ue poQt» md nikdar, nad
12.30	Newyorská policija, nan.
13.30	TV prodaja
14.00	Dhamia in Greg, nan.
14.30	Umor. je napisala, nan.
15.30	ZâkDnvLûsÀfigeiesu,nan.
1625	Breztebe.nan.
17.15	Večna ljubezen, nan.
18.10	1,2,3-žrebanje
1615	^pozabirîienikdar.nad.
19,15	24 ur
20.00	Raztresena Aily, nan,
21.00	Miss sveta 2000, prenos
23.15	JAG, nan.
00.05	Krila, nan.
00.35	24 ur, ponovitev

•tmnmtl
2T
09.00 09.05 09.50 09.55
10.55 18.55 19.00 19.05 19.30 19.55 20.00
20.30
21.00
22.00
22.30 22.35 23.05 23.10
Naj spot dneva Video top. ponovilev Vabimo k ogledu Pente MOĆi'pomoč za sodobnega čk>vekd, pogovor v studiu Videostrani Naj spol dneva Regionalne novice Otroški program Obvestila
Vabimo k ogledu/Oglâ$l Vredno je stopiti noter-obisk v muzeju, ponov, Zasavski rogisti na Mašunu, posnetek Pokftci cd A do ž, pogiv vor v studiu (3. TV mreža}» Zakononacio-nalnih poklicnib kvalifikacijah
Viva tunstica, turistična oddaja (3. TV mitóa) Regionalne novice Motor sporr mundlal Naj spot dneva Videosluni
SLOVENIJA 1
08.00	Odmevi
08,30	Prisluhnimo tiâini
0100	Risanka
09.10	Udežna narava, 5/6
09.25	Enajsta Sola
10.00	Prelomni trenutki
10.25	National geographic
11.15	Oddaja o znanosd
11.25	Slovenski magazin
11.65	Krme vezi, 2/4
13.00	Poročila, Sport vreme
13.45	fkscentrikj, 5/12
14.10	GolezT? naiega (asa: presaditev organov
14.40	Osmi dan
1610	Vsakdanjik in praznik
16.00	Mostovi
16,30	Poročila, šport, vreme
16.40	Potujoči šktal
17.05	Zares divje Svali, 3/26
17.45	Modro
18.20	Dosežki
18.45	Risanka
19,0	Krt^nika
19.30	TV dnevnik, Spon, vreme
20.05	Dvojno življenje, dokum.
20.55	Zvok. 1/6
21.20	Polni!
21.40	Deteljica
22.00	Odmevi, Spon, vreme
23.00	TV poper
23.30	Poročni klub
00.40	A toute vitesse, tranc. f.
02.00	Modro
02,35	Dosežki
SLOVENIJA 2
08.55	Videospotnice
09.30	Nenadoma Suzan, 19/26
09,50	Po^ak,6/6
10.35	Paul Merton predstavlja,
12. in 13. del
12.20	TV prodaja
12.50	Iz ljubezni ali prij^teljs^a
14.10	Čarovnik Í2 Ora. a'18
14.35	Skriti živalski vrt dokum.
Î6>25	Kiparske tehnike
16.00	SP v biatlonu, Spnnt
M+ž, posnetek
17,30	Po Sloveniji
18.05	Tanja. 8/13
20.05	Prireditev ob letu slepih
21.35	Wagner. 9/10
22.25	Pankrîa. ang. him
00,00	Zlata naveza, 5/6
00.50	Taksi, 20/24
01.30	South park, 8. del
01.50	Videospotnice
09.00	Naj spot dneva
09,05	Dobro [Utro. iniomativno-
razvedrilna oddaja
10.05	Poklici od A do 2, pon.
11.05	Vabimo k ogledu
11.10	Viva turistica, ponovitev
11.40	Motor spon mundial,
12.10	Vkjeostrani
18.15	Naj spol dneva
18.20	Regionů ne novne
18.25	éponniblok
18.30	Mis mai otroika oddaja (3, TVmreia);Svettob3
19.30	Obvestila
19.55	Vabimo k ogledu/Oglasi
20.00	Bes, amerUk) akcijski f.
21.30	Regionů ne novKe
21.35	âp04tnibk>k
21.40	Koncert ansambla Malh
bu, posnetek
22.50	Iz oddaje Dot)to jutro
23.40	Naj spot dneva
23.45	Videostrani
SLOVENUA 1
08.00	Odmevi
06.25	2godbetz školjke
09.00	RadovedrtI Taček
09.15	MaJe sive celice, kviz
1C.05	Pozdravljeni Timothy,
franc, film
11.45	Srebmogrivjkorqič, ris.
12.10	Tednik
13.00	Poročila, Sport, vreme
13.10	Vremenska panorama
14.15	Show n>ora biti. avsbljski film
16.00	Čari začimb
16.30	Pon>čita. Spon, viBme
16-45	Franček,5/26
17.10	FDper In Lopaka. 22/26
17.50	Na vrtu
1&15	Ozare
16.20	Prelomni trenutki zgodovine. 12/13
16.50	Risanka
19.00	Danes
19.05	U^p
19,30	TV dnevnik, iport. vreme
20.05	Koncert UNICÍF
21.35	Z vlakom po Avstraliji
22.35	Poročila. Spod. vreme
23.10	Daj daj daj 1.6/6
23.40	Telesni stražarki, 2/6
00.30	Hlderlnthel)cuse,am.f.
SLOVENUA 2
09.10 Videospohilce 09.45 V telovadnici, 39/50 10.10 Ella in Josefín, 3/6 10.50 Dojžinska zaveza, 2/9 11.30 Jasno fn glasno 12.25 TV prodaja 13.40 Prireditev ob letu slepih,
ponovitev 15.05 Rab, dokum. oddaja 16.10 Liga prvakovvrokomeiu (M). REDBERGSUDS-CEUE PIV.LASKO. pre. nos
17.45 SP v biatlonu, Haicta (Ž),
posnetek 18.50 SPvalp.smui SVSL(Ž). prenos
20.05 SPvalp.smuč.smuk
(M), prenos 21,20 Praksa, 9.del 22.00 Dmžinska zaveza, 3/9 22.45 Mmpolis 23.15 Sobotna noč 01.15 Videospotnice
09.00	1V prodaja	: 07.20
09.30	Brez tebe. nan.	1 OB.OO
Î0.30	Večna ljubezen, nan.	j 08.30
11.30	Ne pozabi me nikdar, nan.	j 09,00
12,30	Razstresena Ally, nan.	i 09.30
13.30	TV prodaja	\ 09.50
14.0	Dhanna in Greg, naa	i 10.10
14.30	Umor, je napisala, nan.	i 10.30
15.30	Zakon v Los Angelesu. nan.	
16.25	Brez tebe, nan.	i 11.30
17,15	Večna ljubezen, nan.	i 12.20
18.10	1,2,3-žrebanje	i 14.35
18.15	Ne pozabi me nikdar, nad	1 15 25
19.15	24 ur	\ 16.20
20.0	Zadnji let, amer, film	i 17.20
21.50	Teksaški mož postave, nan.	! 18.15
22.40	Zlobni dvojček, nan.	\ 19,15
23.30	F/X-umQris;rlkDm,nan.	; 20.00
00,20	24 ur, ponovitev	i 22.20
01.00	TV prodaja	i 00.00
	kanali	i 00,40
24 ur, ponovilev Princesa Sissi, ris. serija Dnižina 2ak3j. ris. senja Hroščeboi^i, nan. Power Ranger, nan. Harry In Hendersonovi, r^an. Ko§ar1<aoi, nan. Lepo je biti milijonar, ponovitev
šolska koSartor^ hga Misssveta 2000, ponov. TV dober dan. nan. Prva izdaja, nan. Pop'nroll
lzoan)alka vampiilev. nan. Jack k) Jill, nan. 24 ur
Begunec 2. amer, him Smrtonosna bitja, am fi. 24 ur TV prodaja
ton« M
27
sa
09.00 Naj spot dneva 09.05 Mâ maš, oddaja za otroke, ponovitev 10.05 Vabimo k ogledu 10.10 Bes. ameriški alo^ijski I. 11.40 Videostrani 16.25 Najspotdneva 16.30 Talent leta. ponovitev 4.
19,00
19.25 19.55 20.00 20.20
21.40
20,10 23.30 23.35
Avtomobilsko zrcalo, oddaja o avtomobilizmu Obvestila
Vabimokogiedu/Ogfasi 944, VTV magazin Vetsrnosi pesem mojo, narodnozabavna oddaja Ko&arka, posnetek Pivovarna : Kemoplast 944. VTV magazín, pon. Najspotdneva Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00 Telebajskl. Medvedek. 8abar. Ranč pri kra-guljčkovi sedmtci 09,40 Tomažev svet. 3/12 09,50 Ozare
09.55 Nedeljska maša, prenos
11.00 Svetdivpbživali, 14/26
11,30 Obzorjaduha
12.00 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila, âport, vreme
13.50 Homo turisticus, pon.
14.10 4x4
14.40 Koncert Unicet
16.05 Prvltndnjgl
16.30 Poročila, âport, vreme
16.50 Boš vklei dela Dolenje
17.45 Alpe-Donava-Jadran
18.15 Brežine
18.45 f^isanka
18.50 Žrebanje lota
19.00 Danes
19.05 Zrcalo tedna
19.30 TV dnevnik, Spon, vreme
20.05 Prešeren (proslava iz CD)
21.40 Večernigost
22.35 Poročila, Spon, vreme
22.55 France Prešeren; sfovo
od mladosti, opera 00.40 Brežine, ponovitev
SLOVENIJA 2
08.05 VkJeospotnk« 09,40 Noro zaljubljena, 28/47 09.10 Tanja, 6/13 10,00 Prava swar, 2/13 10.30 Sonîdneduie, 11/14 11.00 Muzika 11.30 Pripravljeni, oddaja o
slovenski vojski 12.00 Komorni zbor Ave 12.40 TV prodaja 13.10 Curonews 17.45 N8A action 16.20 SP v biatlonu, Stafeia
(M), posnetek 19,30 Vkieospomk« 20,05 Zoom 21.35 Frasier,2/24 22.10 Trend 22.40 Šport v nedeljo 23.40 SPvalp.smuč.SVSL
(M), posneti OO.&O Tnie letni ča^. franc film
07.20 24 ur. ponovitev 08.00 Princesa Sissi, ris. serija 08.30 Onjžina Zakaj, ris. serija 09,00 Hroáčeborgi. nan. 09,30 Poviier Rang^. nan. 09.50 Harry m Hendei^onov^, nan 10.10 Košarkarji, nan. 10.30 lepojeblti milijonar
SLOVENIJA 1
08.00 Utrip
08.20 Zn^lo tedna
08,40 4x4
09.10 Risanka
09.25 Zares divje Svali, 3/26
09,50 Potujoči šlcat. 7/10
10.15 OobriduhizAvstr^ije.
1(V13 10.40 Modro 11.15 Dosežki 11.35 Na vrtu. oddaja tv Maribor
12.00 Čari začimb 12,30 Prvi in drugi 13.00 Poročila, Sport, vreme 13.30 Ljudje m zeml|a 14,20 Polnočni klub 15.30 Pisave
16.0	Dober dan. Koroška 16J0 Poročila. Spofî. vreme 16.45 Telebajski. otmška oddaja
17.10 Radovedni Táčě( 17.45 Recept za zdravo življenje 18.35 Žrebanje3x3 plus6 18.45 Risanka
19.0	Kronika
19.30 TV dnevnik. Špoft vreme 20.05 KomisarRex, 10/13 21.00 TajSka(tr2nice sveta) 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Panel
23.55 Recept za zdravo življenje
SLOVENIJA 2
09.30 Videospotnice 10.05 Wagner, 9/10 13.05 TV prodaja 13.35 Trend 14.05 Sobobianoč 16.10 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 16,40 Z umetniki ...Maxim Ven-
gerov, violinist 17.30 Poslovenili 18.05 Mal3nimfa,3/3 19.00 Ungo, tv ignca 19,30 Videospotnice 20.05 štafeta mladosti 21.00 Studiocity 22.30 South park. nan. 23.00 BraneRončelizzaodra 00.25 nim 02.15 Videospotnice
Dobro jutro, Slovenija TV prodaja Brez tebe. nan. Večna ljubezen, nan, hie pozabi me nikdar, nad.
11.30 ŠolskakošarlorskaOga i 12.30 Spo^nascena
12.30	Pop'n'Rod
13.30	Najhujše nevarnosti, dok
14.00	Ofiver Twist, amer, fihn
15.30	Stepfordski možje, am. f.
17,20	Obalna straža, nan.
18.10	VIP
19.15	24 ur
20.00	Vzhaiajočesonce, am. f.
22.20	Športna scena
23.05	Rocky Horror, ang. FIlm
0Q,55	24 ur, ponovitev

kanali 27
62
PONCiVITEV ODDAJ
09.00 Miš Maš
10.00 Iz ponedeljkove oddaje
Dobro jutro 10,50 943. VTV magazin 11.10 športnftorek 11.30 SportnlgostiRKCeljePi-vovama Laško; Tone Tumšek in Slavko Ivezič 11.50 VablmokogledďOglasi 11,55 Dober večer, gospod predsčdnik; Zoran Jankovič. p ledsedni k poslovnega SF siema Mercsor 12.55 944. VTV magazin 13.15 Iz sredine oddaje Dobro jutro
14.05 Zasavski rogisti na Mašunu. posnetek 14.30 )z petkove oddaje Oobro jutro
15,20 Videostrani 17,00 Perilo močU Goslja.AAtna 18.00 Bes. ameriški akcijski i. 1S.30 Vkleolop 20.30 Poklici od A do 2; 21.30 Videostrani
13.30	TV prodaja
14.0	DhanrainGreg, rran..
14,30	Umor, je napisala, nan,
15.30	Zakon vLosAngelesu, nan
16.25	Brez tebe. nan.
17.15	Večna ljubezen, nan.
18.10	1,2,3-žTebánje
18.15	^pozat^i me nikdar, nad.
19.15	24 ur
20.0	TVdoberđan,nan.
21.00	Denis pokora, amer, film
22.45	Vefonikine skuSrijave. nar^
23.15	JAG. nan.
00.00	Krila, nan.
00.30	24 ur, ponovitev

Itanall
27
»2
09.00 Najspotdneva 09.05 Dobn:^ jutro, informativno
- razvedrilna oddaja 10.05 944. VTV magazin, pon, 10.25 Vabimo k ogledu 10.30 Veter nosi pesem mojo.
narodnozabavna oddaja 11.30 Videostrani 17.55 Najspotdneva 18.00 Regionalne novee 18.05 KoSarita, posn. lekme; Pivovarna Uâko: Kemoplasi 19,35 Obvestila 19.55 Vabimo k ogledu/Oglasi 20.00 Poslanska pisarna, kon-
talđna oddaja 21.00 Vipavski križ-nekoč mesto, dokum. zapis 21.45 Regionalne novKe 21.50 Iz oddaje Dobro juUo 22.40 Najspotdneva 22.45 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00	Odmevi
08.30	Mostovi
09.00	Oddaja za otroke
09.25	Radovedni Taček
09.40	Ranč pri kiaguljčkovi
sedmki, 3/14
10.05	Recept za zdravo življenje
10.55	Z vlakom po Avstriji, 3/7
12.05	KomisarRex. 10/15
13.00	Poročila, Sport, vreme
13.10	Vremenska panorama
14.20	Tajska (tržnice sveta)
15.10	Panel
16.10	Ouhovniutrip
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Sprehodfvnaravo
17.00	Moje mestece. 22/26
17.45	Jantama soba. dokum.
oddaja
18.45	Risanka
19.00	Kronika
19.30	TV dnevnik Sport, vreme
20.05	Miklavžev večer
22.00	Odmevi, Šport, vreme
22.55	Krvne vei, 3/4
23,45	Jantarna soba. dokum.
oddaja SLOVENIJA 2
09.30	Videospotnice
10,05	Mala nimfa, 3/3
10.55	Štafeta mladosti
13,45	TVpnxIaja
14.15	Show mora biti, avstrijski film
16.00	Studio cirv
17.30	PoStoveniji
18.05	Sestre. 10/22
19.00	Noro zaljubljena. 35/47
19.30	Videospotnk:e
20.05	Bajeslovna bogastva. 5/6
21.00	Sveiporoča
21.30	Trpka poStarjeva usoda,
japor^ski film
23,30	Z umetniki... Glenn Goukl
00.20	Glasba v temi. áved íflm
01.45	Videospotnice
06.00	Oobro jutro, Stovenija
09.00	TV prodaja
09.30	Brez tebe, nan.
10,30	Večna ^ubezen. nad.
11.30	Ne oozabi me nikdar, nan
12.30	TVdoberdan, nan.
13.30	TV prodaja
14.00	Dharma m Greg. nan.
14,30	Umor, je napisala, nan.
15.30	ZakonvLosAn^lesu. nan.
16.25	Greztebe, nad.
17.15	Večna ljubezen, nad.
18,10	1,2,3-žrebanje
18,15	Ne{)ozabimer(ikdar, nan
19.15	24 ur
20,00	Usodna ljubezen, amer f.
21.45	Bolnišnica upanja, nan.
22.40	Veronikine skušnjave nan.
23.10	JAG. nan.
00.00	Krila, nan.
00.30	24 ur, ponovitev

kanali
2Y 46 92
09.00 Najspotdneva 09.05 Poslanska pisama, pon. 10.05 Vabimo k ogledu 10.10 Vipavski križ • nekoč mesto, dolu men. zapis 11.00 Videosuani 18.25 Najspotdneva 18.30 Otroški program -Božična pesem, risani him
19.30 Obvestila 19.55 Vabimokogledu/Oglasi 20,00 945. VTVmagaan. regto-nalni Infomiativni program
20,20 Športni torek, športna informativna oddaja 20.40 Športni gost: Boian
Pravnika r 21.00 Evropski turnirji v golfu,
2. oddaja 21.30 ATV predstavlja, športna oddaja
22.00 Iz produkcije Zdmženja tekalnih televizij, oddaja televizije Impulz Kamnik 22,30 945. VTV magazin, regionalni informativni program. ponovitev 22.50 Šponnitorek, športna in-iortnativna oddaja, pon. 23.10 Najspotdneva 23.15 VKleostrani
SLOVENUA 1
08.00	Odmevi
08,30	Ooberdan, Koroška
09.00	Babar, 47/78
09.20	Fhpenn Lopaka. 22/26
09.50	Sprehodi v naravo
10.05	Moje mestece. 22/26
10.30	Jantama soba, dokum
1130	Obzorja duha
12.00	Polni!!!
13.00	Poročila, iport. vreme
14.25	BoríjourTimothy, fr, Ijim
16.00	Mostovi
16.30	Poročila, Spon, vreme
16.45	Pod klobukom
17.45	Svetnarave, 7/13
18.45	Risanka
19.00	Kronika
19.30	Dnevnik, iport, vreme
20.05	Sedmi pečat (g ra, affter. film
22.20	Odmevi, âport vreme
23.20	Alica, evrop. dokum. film
23.45	Proti nasilju nad žeskami,
dokum. film
00.15	V Bachovem letu z novicami in glasbo. 13/15
01.10	Svet narave, 7/13
SLOVENIJA 2
09.30 Videospotnce lO.œ Sestre, 10/22 10.55 Trpka poštarjeva usoda,
japonski film 12.50 Bajeslovno bogastvo, 5/6 14,25 TV prodaja 14,55 Glasbeni festivali, ponovilev
15,55 Hard traveling, amer, tlim 17.30 PoSk>venlji 18,05 Prostost, 11/12 19.00 Noro zaljubljena, 36/47 19.30 Videospotnice 20.05 Liga prvakov v nogometu STURM.MANCH£STER UNiïED, prenos 23,30 Vse razen umora. 5/14 0100 Orion's bel!, norvešld film
02.20 Videospotnice
V . ."■"'Ny
06.00	I3obro jutro, Slovenija
09.00	TV prodaja
09.30	Brez tebe, nan.
10.30	Večna ljubezen, nad.
11.30	Ne Doždbi me nikdar, nan
12.30	Bolnišnica upanja, nan.
13.30	TV prodaja
14.00	Dharma in Greg, nan
14.30	Umor. je napisala, nan.
15.30	Zakon v Los Angelesu, nan
16.25	Brez tebe, nad.
17,15	Večna ljubezen, nan.
16.10	1.2.3-žrebanje
18.15	Ne pozabi ms mkila/. nan
19,15	24 ur
20.00	Ugrabljeni sin. amer, film
21.45	Newyorška policija, nan.
22.40	Veronikin<skiišr(iave.nan
23.10	JAG, nan.
00,00	Krila, nan.
00,30	24 ur. ponovitev
kanali 27
02
09.00 Najspotdneva 09.05 Dobro jUho. Informativno
razvedrilna oddaja 10.05 945. VTV fiwgazín, pon, 10,25 Športnitorek, ponovitev 10.45 Vabimokogledu 10.50 Športni gost: Bojan
Prašnikar 11,10 Iz pn^dukcije Združenja lokalnih televizij, oddaja televizije Impulz Kamnik 11.40 Videostrani 18.20 Najspotdneva 18,25 Regionalne novk:e 18.30 Uršarije, oddaja za otroke
in odrasle 19.00 Oíroéki program 19.30 Obvestila 19.55 VabirrK^ k ogledu/ Oglasi 20.00 Naj spot glasbena oddaja; Gostje: Rock'n'band 21.00 Vrva turistica. turistična
oddaja 21.25 Najspotdneva 21.30 Vsvetuolďanov,odd3ia
o avtomobilizmu 22,00 Iz oddaje Dobro jutro 22.50 Najspotdneva 22.55 Videostrani
30. novembra 2000 'Mi^li^
MODRO MLA KRONIKA
■17
Policisti bodo dosiedno ukrepaii
Petarde že pokajo!
Vsako leto, še posebej pred prazniki, n^j-bcilj množično pred novoletnimi, se srečujemo L metanjem petard in uporabo drugih pirotehničnih izdelkov.
Nekaterim posameznikom in skupinam je takšno početje v zabavo, za večino državljanov pa predstavlja svojevrstno nasilje. Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih sredstev, lahko povzroči te-
lesne poškodbe, da o tem, kako vznemirja ljudi in živali, ne piiîemo posebej. Premislite, ali -SO opekline, raztrganine in poškodbe tiči, vredne poka petarde? Sploh, ker polici-.sti že ugotavljajo, da z njimi zelo velikokrat nikujcjo mladoletne osebe, otroci.
Velenjski policisti napovedujejo dosledno ukrepanje zoper objestne metalce najrazličnejših pokalic.
iWQdGQ® CDSl
Med križišči, ki v Velenju vzbujajo naječ .skrbi voznikom, kolesarjem in pešccm, manj pa očitno odgovornim, je križišče na Kidričevi cesti, pred pošlo. Male in večje praske so pogoste - tokrat trčenja ni mogel preprečili nili izkuiîeni šofer rešilca, pa je bila morda zato vsaj škoda manjša. Kaj pa jutri? Bo res moralo počili tako močno, da nas bo vse bolela glava in sree, predno se bodo zganili listi, ki bi usireznej.šo rešhev morali najti že ob obnovi ceste?
Za informacijo na osnovni icatere bo pogrešani najden 10.000 DEM nagrade
POMAGAJTE NAJTI POGREŠANEGA
SINA!
v petek, 7. aprila letos, je IH-letni Jure Plevnik (îoiob, il Škarpinove ulice K) v Celju, kot običajno odšel gu-traj v šolo. Obiskoval je 3. letnik Ekonomske (nmna-zije v Ce^u. Pri pouku je bil prisoten do 13. ure. Po tem naj bi ga eden <k1 dijakov šole peljal domov. Vendar se Jure ob tej uri nili kasneje, do danes, še ni vrnil domov.
Popoldan lega dne je bilo opravljenih nekaj klicev iz njegovega mobitela, na katerega pa kasneje ni bil do-.segljiv. Pri sebi ni imel razen .šolske torbice nobenih dokumentov, ne osebne izkaz-
nice, polnega lista, dijaške izkaznice in ne bankomat
Pogrešani 18-letni Jure Plevnik Golob
kartice. Kljub intenzivnemu iskanju policije, do danes še ni sledu o pogrešanem sinu. Čas upanja in brezupov se vleče predolgo. P<imagajLe mi! Če kdorkoli ve kaj v zvezi s tem dogodkom, naj prosim poWiče na lelefon: 080 12 (K) ali na številko 113. Za informacijo, na osnovi katere bo policija pogrešanega Jureta Plevnik Goloba izsledila, nudi mali nagrado lO.OtlO DEM. Anonimnost zajamčena!
POLICIJSKA POSTAJA VELENJE
Divje pretepanje in divjanje v Bay baru
v nedeljo, 26. novembra, jc iz Bay bara v Velenju, poklicala policiste medicinska sestra in povedala, daje nekdo v lokalu pretepel Š. Ž. iz Velenja, da jo bodo odpeljali v zdravstveni dom, od lam pa najveijelneje v celjsko bolnišnico.
Ko so policisti prišli pogledal, kaj se v lokalu dogaja, lam sicer ni bi!o nikogar več, vseeno pa jim je uspelo razvozlali, kaj seje pred njihovim prihodom dogajalo v njem.
E. M. naj bi po telefonu poklical že omenjeno Š. Z., da pride v lokal. Koje la prišla, menda naj bi bila njegova nekdanja prijateljica, jo je E. M. pretepel. Zalem sla v lokal prišla bral in sin pretepene, A. Ž. in E. S., ki sla pod vtisom pretepene sestre oziroma mame, začela razbijati steklovino v lokalu, pri tem pa sta poškodovala N. M., J. P. in pretepla E. M.
Kol že rečeno oh prihodu policisKiv v lokal, tam ni bilo nikogar, vsi poškodovani iz nedeljskega dogajanja v njem, so bili v Zdravstvenem domu Velenje, kjer so jim nudili ustrezno zdravniško oskrbo.
Ugrabitev?
v četrtek, 23. novembra, malo po 20. uri, so bili policisti obveščeni, da naj bi v Velenju, na Ljubljanski cesti, prišlo do prelepa in ugrabitve mlajšega moškega. Neznanci naj bi ga odpeljali z osebnim avtomobilom BMW črne barve. Okoli 23. ure so policisti to vozilo izsledili na območju 1 Irastnika. Kaj .se jez vpletenimi dogajalo, pa še raziskuje-
Vneie so se sveče
v četrtek. 23. novembra, okoli 9.4(1, je zagorelo v skladišču cvetličarne v Podkraju. Vnel seje karton s svečami, ki seje dotikal žarnice. Požar so pogasili gasilci.
Kraja v Gorenju
v dneh minulega vikenda so iz nove icwame hladilne tehnike (îorenja izginili štirje pnevmatski vijačniki z zračnimi cevmi znamke Fiam, vredni okoli 600.000 lolaijev.
Jakne ni!
Na dvorišču stanovanjske hiše na Gorici, je v noči na soboto, 2.^. novembra, neznanec iz odklenjenega osebnega avtomobila renault megane ukradel jakno z dokumenti in denarnico. Lastnik T. Z. je oškodovan za približno 30.000 tolarjev.
Tudi semaforje razbijajo!?
Neznani .storilec je na parkirnem pro.sloru poslovne zgradbe Premogovnika Velenje na Rudarski cesti razbil
semafor, ga odtrgal z nosilcev in potrgal kable na njem 1er tako uničil tudi elektroniko za zaporo. Z dejanjem je Premogovnik Velenje oškodoval za 423.000 lolajjev.
POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE
Gorel električni drug
V sredo, 22. novembra, ob 11.55, je zaradi preboja izolatorjev prišlo do požara na lesenem električnem drogu na Šolski ulici v Moziiju- Kljub posredovanju gasilcevje drog v ccloli zgorel. Podjetje Elektro Celje je utrpelo za okoli 250.000 tolaijev škode.
POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC
Umri zaradi podhiaditve
v nedeljo, 26. novembra, dopoldne, so v Libojah našli iru-plo neznanega moškega, o čemer so krajani takoj obvestili policiste. Po odredbi preiskovalnega sodnika so dan kasneje opravili sodno obdukcijo. 'Ih je pokazala, daje pokojni 34-letni F. E, doma iz Matk, umri zaradi podhladitve.
Kako seje pomanjkljivo oblečeni pokojnik znašel v Libojah, pa policisti in kriminalisti še raziskujejo.
Avtomobili menjaii "iastnike"
v torek, 21. novembra, zjutraj,jev'laboru pri Žalcu, neznanec z dvorišča stanovanjske hiše ukradel osebni avto fiat tipo, last S. M., vreden okoli 700.000 toiaijcv. Vozilo so kasneje našli v i>empeiru pri Novi (Jorici in ga lastniku tudi vmili-
Na podlagi obvestila občanov pa so žaLski policisti v Taboru našli o.scbni avlo opei vectra, registrskih oznak MS 81-9711. Ugotovili so, da jc šlo za vozilo, ki je bilo ukradeno na območju Murske Sobote.
Oropal starejšo Žaičanko
v sredo, 22. novembra, malo pred 20, uro, je doslej še neznani ropar na pločniku v bližini stanovanjske hiše na Savinjski cesti v Žalcu z uporabo fizične sile oropal C59-letno domačinko M. K. Ukradel ji je tortiico z osebnimi dokumenti in 50.000 tolarji.
Spet taksi in iiegalci
v četrtek, 23. novembra, dopoldne, so prometni policisti na avtocesti pri izvozu za Šempeter ustavili voznika taksija mariborskega registrskega območja, v katerem so se peljali štirje državljani Irana, ki so v Slovenijo prišli ilegalno. Ker so zaprosili za azil, so jih po končanem postopku <id-peljali v azilni dom v Ljubljano.
iz igralnice izginil videorekorder
v torek, 21. novembra, dopoldne, so zaposleni v vrtcu v Preboldu ugotovili, da jim je nekdo iz igralnicc odnesel videorekorder, vreden 40.000 tolaijev.
Stopimo iz teme tudi v decembru!
Policisti bodo še ves december izvajali preventivno akc^i» z nasl<m)m St4)pi-mo iz teme, kije namenjena predvsem pešcem in [Říhovi varnosti. Zlasti v mraku in zvečer so pešci, če ne upu-^ablj^jo odsevnih teles ali svetlejših oblačil, voznikom mai\j vidni in k<u hitro lahko zaradi tega pride do kakšne nesreče.
Čeprav je akcija predv.sem preventivna pa bodo, tako pravijo na Policijski postaji
Velenje, kršitelje za hujše prekrške tudi kaznovali, zato ne prečkajte ceste tam, kjer je to prepovedano, kjer ni označenega prehoda za pešce ali kjer je polna črta. Obvezna je tudi uporaba kresničke oziroma drugega odsevnega telesa zunaj naselja, kjer ni po.scbnih poti za pešce (peš ptiii ali pločnikov); v naseljih pa. če je cesta neosvetljena ali brez pločnika.
d.d.
AVTO CELJE
TRGOVSKO lt<l SERVISNO REMONTNO PODJETJE
RABLJENA VOZILA NA ZALOGI
v Celju... Ipavčsva C. 21 Telefon 03) 426-11-78 In 426-12-12
tip vozila	etnilt cena z DDV v SIT
FORDM0NDEO1,6CL4v	94	1.150.000,00 SIT
FORO ESCORT 1,6 COMFOFtT	97/98	1.540.000.00 SIT
FORO ESCORT 1,4 CL kar,/reay	95	897.500,00 SIT
FORO F1ESTA1,3 flair/raoV	96/39	1.259.0O0.D0SrT
BMW 316lcomDact/recy	9B	2.799.000,00 SIT
AUA ROME0146 TS1,4 /vsa our;	9B	2.050.000.00 SIT
ALFA ROMEO 1S51,8 TS+WltiB req.	93	799.000,00 SIT
RAT BRAVA 1,6 SX-fldlma	96	1.899.000,00 SIT
PEUGEOT 2061,1l/reg7	98	1.449.000,00 SIT
RENAULT SAFRAN 2,5 fair	00	4.998.000,00 SIT
RENAULT MEGAN 1,4 RT + «»«rna	96	1.459.000,00 SIT
HYUNDAI ACCENT 1,5 LSI/rray	95	949.000,00 SIT
V VELENJU.,.. Partizanska c.3 telefon (03)8B9-00-24		
NISSAN TERANOII 2,4 refl. sept^	95	2.399.000,00 SIT
ALFA ROME0146 1,4TS	96	1.999.000,00 SfT
FIAT BRAVA 1,5 SX+ kilma	98	1.899.000,00 SIT
OPa VECTRA 1,6 GLrefl.maf.Ol	96/97	1.750.000,00 KT
OPa OMEGA 2.01 avtom.[«fl. dac/OO	90/31	479.000,00 SiT
FIATTIP01,4S	93	549.000,00 SIT
SUZUKI MARUn 600/rsgy	93	349.000,00 SIT
KREDIT * STARO ZA STARO * KOMISIJSKA PRODAJA VOZILA SO TEHNIČNO BREZHIBNA Za določene lipe dajeina delno garancijol OGLED VOZIL 00 8.0017. URE Ponudba na internelu: htlp:/www.avto-celje.si
NK Rudar
KK Elektra
Dravograjčani do pomladi pred Rudarjem
Koncc tedna sov Si.Mol>il ligi «Kligr^ll IH. in /ďdnji jesenski kr<^. Najvcčjeca pre-svncćvnjji s<t bili deležni ljubitelji nogometa v Novi (îorici, kjer so domaći litinv* ci dobesedno pomctli 7. jesenskimi prvaki, saj so Olinipi* jo prum2)gali kar s 5:0. Nadvse /iininm je i>il ludi so* sedski di;rl>i v Velenju, kjer so rudu rji igrali /.Dravogradom 2:2. Delitev toCk pomeni, <]» Iki Dnivograd pre/Jmil n:i ćctrlcm, liudar pa na petem meslu. saj bi le /maga Velen jća nom zagotovila /^menjavo mesl / Dravograjàini.
Jesenski prvak jc bil znan precej pred zaUiijiin krt>-gum. saj si jc ljubljanska Oliinpijažc pred nekaj krogi zapinwiia neulovljivo pred-mwl. pred pomladanskim nadaljevanjem pa ima 38 loCk. Pi> zadnjem krogu pa druge» mesto w ni oddano. iCanj sc bfjsta v zaostali lekmi borila Ireiiutno drugi Maribor PL, ki ima31 toCk, jnin.Mja liri'Go rica, ki jih ima 30. NeodloCen izid spremembe ne bi prinesel wna^walcc te lekme pa bi razliko do vodilne Olinipijc krepko zmanjSal.
lo seveda pomeni hud boj za tiaslov prvaka, bolj vroče pa bovdnigem delu Icslvice, torej v boju za obstanek. OJ
7, do II. meslaje namreř ie U^'ka razlike, /iiduje Domziile pa stremi točkami zaostanka ludi lic hodo vrgle pui^ke v koruzo.
feprav stabile v st^botc) razmere za igro v Velenju zelo težkt'vSO ljubitelji nogometa videli zanimivo nogometno predstavo, ki jc kljub raz-mt>Cenemu igri.<ču minila v visokem rilmu.Vvsakentdelu igre so gledalci videli po dva zadetka. Prva dva sla v prvem polčasu dosegla Ple-sec in Kukt)č, oba z enajstih meirov, Po slabih desetih mi-nulah nadaljevanja so gasije prek VidcwiCa povedli, vendar je íunmik f.c nekaj minul za tem izenačil. Ve-lenjčani so od ()5. minule igrali brez Dinkovskcga, ki ga je sodnik zaradi drugega rumenega kartona posial v slačihíitxKglede n:i razplet pa sla bila na koncu zadovoljna oba trenerja.
Drago Kostajn.šck, trener Dravograda: »/clo smo za-dcïvtiljni s točko. V Velenje smo prišli z namenom, da uspeSno jesen sklenemo z dt> brini izidom in izid 2:2 je dobro pripomogel k nai»emu skupnemu 7:adovoljstvu. saj l>omo prežim ili z 7ares i\< ^bri-mi občutki. Morda je naSe čclrto mesto res pre.sencč-
OK Šoštanj - Topolšica
••••«•«••»•»•••••••••«•««♦••»•••••••••v
v Kranju poželi pomembno zmago
ť vprav se jesenski del prvenstva v 2. drfcivni ligi Se ni končal, soudbujkarji Šoštanja Topolšiee naredili velik korak k osvojitvi jesenskega naslova. V fi. knigu so spel ra/.veselili svoje navijače, ki so jih iHxIrili na gostovanju v Kranjo. Ugnali Si> naman; neposrednej^a (ckmeca Triglava s 3 :1 in se utrdili na prvem mestu, saj imaj<» sedaj pred drugouvrscen-imi Kninjéani kar 5 loi:k prednosti.
feprjvso lekmo začeli slabo, v nadaljevanju na.^li'ïccepl" za preobrat. Jekma jc bila weskozi napeta in pt^lita razburljivih irenulkov, na koncu pa je vendarle /Jiiagala boljša ekipa.
Vsobi>to bodo vsi ljubitelji cnlbcqke goicMi u/^ivali vSoStanjski špc^rtm dvi^rani. kt>sel>odoiiiralci Sošlanja-IopoKice srečali z ekipo Vezoder Mislinja, tekmo pa bodo začeli ob 20.00.
mrk
Drago Kostajnšek in Toni TomažiČ
enje, liidi ni najbolj pcjmemb-no. da smo pred Rudarjem, boljpontembnih je 2H osvojenih točk. Pred začetkom prvenstva smo namreč pričakovali 33 ali 3.5 ločk. torej jih je 28 hi ob koncu jesenskega dela več kol ziidovoljivih.<'
Toni Tomažic. trener Ru* darja: »Na koncu mt>raitîo biti s ločko zadovoljni. Tekmo smo končali z igralcem manj, kljub temu pa smo v zadjijcm delu lekme imeli več moči. Vendar je Dravt">grad zelo čvrsta ekipa 7. odličnimi igralci, zlasti trije napadalci so nam povzjočili preccj prcglavic, izid pa je vendarle pravi odraz dogajanj na igri^u.«
Neuradno smo slisali. da sa tň vas /2inima MarilH)r. Je (o resV
>»ludijazbiim neuradno odgovoril. d.T lega ne vem. Vsekakor bi bila latôna ponudba vredna razmisleka, saj tako
močne ekipe ni enostavno prevzeli, izziva pa se ne bi preslraSil. Vendar jc t ivnulno sianje latóno. da imam pogodbo z Rudarjem. Ju moram povedati nekaj drugega. Oe želi Rudar oslati na čeir-tem niesiu. ali bili cclo viSjc, bodo potrebne korenite spre-mcnibev igralskem in irencr-skem kadru. Nisem nt^miel-ni profesionalec, in če z mojim delom niv) zadovoljni, svoje mesto rade volje prepustim drugemu, ki bo zagotovil boljše rezultate. Kakor-koh že. kmalu bom preda) (^ceno jesenskega tlela prvenstva upravnemu odboru kluba. [i\ pa naj oceni moje delo in učinek igralccv.«
Nog<mitfta.^i Rudarja bodo do 16. decembra trenirali Štirikrat tedensko. /. manjšimi napori sicer, bo pa toliko večja •kilomeirařa.«
■ vos
RK Gorenje
Dve tekmi v štirih dneh
Rokometaši (Wenja S4) preloženo lekmo z ekipo Trimo Irebnje bodo mtigrali v sredo, 6. decembra ob II^.IHK v Rdeči dvorani. pra> taki» v Icj dvorani j)a !>(> v soboto. 9. decemhnt, nova prvenstvena tekma. Vc» lenjčani b4»do gostili Dobovo, tekmo pa bodo xačeli ob 19.0t).
Vezjak
Šoštanjčanom ne "leži"
Košarkarji Elektre so nepričakovnno visoko i/hubili proti varovancem svojega bivi^cga trenerja Draga Ve/jaka /.71:95. KJjub temu so ostali na drugem meslu lestvice I. B SKL in imajo točko manj kot vodilni Banexler točko prednosti pred najbli/jimi zasledovalci Koprom, Hrastnikom in Yurijem.
V	prvi četrtini so košarkarji Eleklrc se V4>dili, nato pa z zelo slabim meiom močno popusifli in domačini razmeroma kihko zmagali. à'fJlanjski igralci nikakor niwi našli oro^ň za Niv vaka. ki seje vrnil po lc?ki po.^kixlbi fn jim nasul kar 31 uičk.
Da bO imeli v Maribom le (zelo) slab dan, bodo lahko dokii/a-li žc v s*>boio v domači dvorani, ko bo v SoStaniugoslovaia ekipa Cicpartl iz Radi^vljice. leknia se bo pričela ob 17.30.
Bolje kol člani so âc^xJrcïali Qîcki rini mladinci, kisi) v nedelja v domači dvorani visi^ko s 134:47 premagali vrstnike iz Celja.
V	sûlwlo so vsi ljubitelji ki"^arke vabljeni v «>i>i3njsko j^pi^rt-no dvorano že veliko pred člansko tekmo, saj se bo ob l.3.(K) pričel finalni turnir medtibčinskega šolskega prvenstva v kasar-ki zj dečke, na kaleregasose uvrsule i^snovne šole Ltvaila, Salek in Biba Roeck,
KK Velenje
Lastovka odnesla točki
Rezultati posamezjiih četrtin pri6ij<nda je bila tekma /elo zanimiva in napeta. Domači so prvo četrtino 7.ačol i odlično, v drugi pa so močno popustili in gostje so povedli za M točk.V tretji četrtini so DomÂalêani ni/;liko povečali celo na 19 lučk, v zadnji pa so domači blesteli in Kljub tehnični napaki Plewja ter izključitvi Repinca. kije dotlej dosegel štiri trojke. zni/;ili vodstvo g(»st(»v na vsega 5 točk.
Zanimivo je. da so Mxlníki Vclenjčanom "napiska)i"kar.15 os-cl>uih napak, gosiom pa Ic i^, zato nist> izpt>lnili bonusa osebnih napak od polovice ireije četrtine úo konca.
Igralci KK Velenje so trenutno na 7. mcslu z majhnim za-oslankiim ekipami pred njimi, v soboio pa bodo znova na dcv mačem terenu igrali zdrugouvrwcnim Vojnikom.
Nič boljAi ni bil ta vikend wï mlajše .selekcije. Kadeti so izgubili v Šciujurju b f>l : 90, pionirji pa v Celju z 41 : řiS. V soboio so v Celju igrali Ludi najnilaj.^i. loje cicibani in mlajši dečki. Dtv bifiso eno tekmo, dve pa izgubili. V sobotv^ bodo igrali v Roga.ški Slatini, kadeli in pioniiji pa v nedeljo v domači dvorani.
Karate
• «•••••••»
Mlajši mladinci odlični
V s<»Mo je bilo v Oplotnici dri^iivno prvenstvo v karateju m /a starejse tn mlajše mladince ter mladinke. Nast4>pilo jc U^O tekmovalcev in 7 ekip iz 30 slovensldb klulaiv.
Za KK ligcr Velcjije so mistopili mlajši mladiiici .letoii Zečiri. Mirel Flankič in Mincl Selimwič ter ekipno osvojili ixllično 2. mesto. Mirel llanktčjc posamično v Spc>rtnih borbah (do 65 kg) o.svojil 5. mesto.
■ bt
Jalto so igrali
Prva SNL, 18* (zadnji Jesenski) krog:
Rudaf - Dravograd 2: 2 (1:1)
Rudar: Lalič, Podvinski, Bin-kovskl, šumnik, Golob. Spa$o iević (Suljič). Plesec Jollč. Je-senicnikfTurk), Lavrič (IbrahimoviC). Mllanavic. Strelci:1:0-Plesec(10.11 m), 1:1-Kukoć(31,11 m), 1:2-Vldovič(53),2;2-$umnik(61).
Vrstni red:1.0limplla36,2. Maribor PL 31 (lekn^manl).
3.	Hiï Gorica 30 (tekma manj).
4.	Dravograd 28.5. Rudar 27.
Prva B SKL, 9. krog:
ZM Maribor-Elektra d1 : 7S (67:53.42:39,17:25) Elektra: 9nnovSek, Kovačević
5.	RuprBhl Riynan 22, Tajnik ll,Vupda}(č13,MaliaeviÉ4. Millč6, Goitek/.Zupan.Nu-hanoviC, Karto 7,
Vrstni r«d: 1.Banex17,2. E(ektra16.3.Koper15,4. GD Hrasmik 15.5. Yurij Plava laguna 15.
Tretja SKL, 8.
krog:
Velenje • Lastovka Domžale 96:101 (24:21,11:28,18:23, 43;29)
Velenje: Hertah 24. Mijalovič 7, Bogataj 16, Potípečan 6, Pa-šič 8,Tabakovič4,Llpnjk4. Pumal, Burič, Repine 19. Plesej 8, PeJrowč. Vfîlni red;1.lntef5lfk15. 2. Vojnik 14,3. Pivovarna Laško mladi 13,-.7.Velenje11.
Druga DOL, moški - 8. krog:
Triglav Astec • Šoštanj Topol* šrcal :3{20.-22,-27,-19)
nEDOiSfTI JO LiHU) 2E M ONEVTII QOmrn
OPa COfISA. FOJSi v UTEâOfim WUH VOZIL VEČ KOT SEDO^ L^^ W ZDAJ JC 1U oaoo mUM^ANA W»A 0P& COKS^
ŽE ZDAJ JE v SVOJEM MZ/tEDU ZMAÛ0VA1M ZAftADl NA&EIMJIH ^K:
•	VAK40SThE USTNOSÏÏ (mOZJE OSA APJIVNI VffîU^^
•	NAÍDMJSA f«DOSNA RAZDAJA V SVOJEM SSBHEKTU C^^ AVTDMOfilL«	^ . ^	^ ^
•	NOVA eueilACUA ECOTEC HOTOJEV S & VEČJO UÙHK^^ » IM3U W ZBAWÉÛA UrOSA
•	NizM VŒÂSV&LNI snom

Offi. CÛKSk SU PO ŽIVUEhfU
OPEL.^
AVTOCBfTlH	C^. ». Od 425 4â Oa AVTOWftA iAKOKO.
«103 5» 49 eo. AVTOHIIA JAKOPfiC & ^ANOev SlMr^ nt CS 983 81 OO.
AVTOCEITTER CEL£IA, poOu^kň Ro^tsc, flo^iec. tal. 03 SIO 71 Û0
V Velenju poslej tudi kendo -vitezi vzhoda
Zelja: biti najboljši klub
Se<leni oziroma osem let Je od tukral, ko ko navdušeni! ^p«»rino*l>f>nlne	kemh» (p<»t m«^) ustanovili klub na
huju. Od tod jk! nekatere njegove vliine pot vi>diia v Kranj, feb-ruarja letos pa tudi v Velenje. V tem trenutku /dru/uje 9 vite/.ov v/Jioda, ki od septembra dalje vneto trenira dvakrat na teden v telovadnici osnovne ^ole Gustava Siliha, (n sicer ob ponedeljkih in pet kili.
Robi Marke/, trener in ustanovitelj novega kluba v Velenju pravi, daje kendo neke vrslc umeinost, sploh tradieional-ni Uel le športno-borilne večine."V bist\u so lovite/i vzIkh d^i - samuraji. Dinamična veščina, i zanimivo opremo, ki so jo upcrrabljali že pred 2(>0 leti in je /a le namene še danes laka. Čeprav smo /elo mlad kluK se }jt ponašamo z dobrimi re/.ul* tati z državnega prvenstva."
Njihovi cilji niso lako skromr.i, so pa uresniČijivi, jc prepriàm Robi Marke?- NajveC pozornost IxUo v prvem lelu delovan-
ix
iv^	v »
OLISTf=%VP
S treninga
ja kluba namenili predslaviivi le športno-borilne veščine, kije ljudje v lem okolju ne po/jiajo. Ker pridno trenirajo, pričakujejo temu primerne rezultate. Njihova najveCja želja je poslati najbolj.^i klub-	■ tp
Na l(ratl(o
Prepričljiva zmaga ERE
Ckipa velenjske ERE je v 8. krogu Ï. državne namizntHeni^ke lige dosegla tretjo zaporedno zmago, tbkraljc bila boljša od ekipe iz Radelj ob Dravi z rezultatom 6:2. Na lekmi, ki so je končala v Jobri uri in pol, je iri posamične zmage dosegel Uroi> Slalinsck. po enkrat sta bila uspešna .1 ure S lalinšek in Tadej Vodu^k, uspe.^no pa je nastopila tudi dvojica Uroš in Jure Slatinšek. 'leknio zadnjega kroga jciienskega dela prvenstva bo ekipa ERE odigrala v soboto v Mariboru proti irenutno vodilni ekipi /N I K Maribor- Clan CRU Uroš Slaiinšck pa bo v ponedeljek, 4. decembra, kot član slovenske reprezentance nastopil na pomembni Ickmi 1. divizije evropske lige proti reprezentanci Portugalske.
V nedelo, Z6. novembr^t so se Damijan Vodu^ek, .lure Slatinšek in Tadej Vinlušek udele/ili spominske|>a turnirja v (lornji Radgoni. Vsi trije iurulci ERE so s« uvrstili med osem najbolj.Šib, «»e najbližje uvrstitvi v polllnale pa je bil Damijan VrKlusekki je
četrtfinalni dvoboj proti kasnejšemu/iiiai^u val cu Borisu Kibtariču izgubil tesno / 1:2 (ziidnji set na 19).
Kadetska ekipa ERE v sestavi Miha KJjajič, Benjamin Klauřar, Mario /rnič in Dejan Lamcšič je .soboto» 1>. novembra. v Puconcih nastopila na kvalifikacijskem turnirju za ekipno dri^avno kadetsko prvenstvo in z dvema zmagama osvojila četrto mesto.
Mdk
Šesta njča nI Jesenski prvaki
v K. krojju tretje kc^lja.^ke li^c so .So^tanjćHnl nastopili prcccj oslabljeni, saj je /j^radi holezni m:mjkal Stane Mdej. Kljub icmu so fx po pr^cm paru vodili z 2:0 In z 98 keglji razlike. (îostjc so nato sicer /^nl^ali i/id, več p» jim proti razpoloženim domačinom ni uspelo in končni i/id je bil 6:2 {sm-Am.
S tcnî .so si Š<iStanjčani krog pred koncem jesenskega dela zagotovili naslov prvaka, v krogu pa se hodov Slovenskih Konjicah pomerili z domaî^o mlado ekipo.
Šoštanj: Hasičič 924 (i), Glavič855 iD.Arnu:^82.^0), Ki ižovnik 859 ( I ). Petrovič 796
(0),Lridej9l5U).
Slabše gre kegljačicam Soiiaiija vdrugi ligi. V 6. krogu so se doma pomerili s tretjo ekipo celjskega Miroteksu in izgulňle kar s 1:7 (2296:241 K).
V	zadnjem jesenskem krogu bodo gostovale pri Impolu v Slovenski Bislrici.
Šoštanj: Borovnik (1). Krajne {()). Drcv 34H (0), Lozie4(n (0). Pivlog 35^(0), Preme]č4(í2 (0).
Streiski spert
v 1. kroga državne strelske li^c v Leskovcu so mlaji^i mladinci velenjskega Mroža osvojili 4. Mesto z 920 kn^i (Blagovič334, Ploi 297, Žagar 2H9); med posamezniki je hil Dlagović .sedmi.
Pri pionirjih je Mrož osvojil 7. mcsios499 krogi (Bojwiiik i72,Banovšek 167.Rebiciftn); pasainično je 16- mo-sto osvojil .lure Borovnik.
V	1. kr(igu3. državne li^v za puškaSe so VelenjCani v /alcu izgubili z Juieksom 1604 : 1663. nastopili pa so Mihelak .S50.Kak541 in Rebic5i)3.
mfi
Aleksander Osep z rekordi
v nedeljo so mo/irski lokostrelci nastopili na mednarodnem turnirju vdlscipli* ni INDOR 25 + I« v Novi (torici. Dosegli so ekipno
velik pokai s<» prejeli O^p« Pcrhacin Satlar, s3410 krogi pa so postavili tudi državni rekord.
Med posan:ezniki je dvoboj dveh repjezcaiantov dobil Dejan Sitar (1177). drugi je bil Štefan Oi^ep (1175), Dui^an Perhačjebil.'>.,s 112V krogi je postavil drzdvni veteranski rekord. Marko Satlar pa je bil 15.(1106).
V mlajših kategorijah je blestel Aleksander Ošep, ki jc zmagal pri mladincih, s 1109 krogi je postavil državni jeko-rd za dečke, kadete in mladince, obenem pa dosegel tri rekorde za dečke.
Šaiiovske novice
Prejšnjo soboto so velenjski Šahisti nastopili v olxih ligah, Prva ekipa je odigrala zadnja dva kioga in oba lia t izgubila. Najprej z ekipo Piramido iz Maribora, potem pa 5e s Fužinarjem. 'Iako so zasedli 5. Hiesio. zmagala pa je ekipa Sevnice, ki jt» izgubila edini dvoboj ravno proti Velenju. Druga ekipa je v čeiriem krogu i/^hik proti Rudaiju iz Mežice s 3,5 : 2.5, v peicm kiogu pa je premagala Pol-skavo s 3,5 : 2.^. Zadnja dva kroga bosta na spoiedu naslednjo sol>oio v Radljah.
■ an
Plavalno (ne)znanje o)
Rekreativno plavanje
Plavanje lahko uvršíamc med Športe, ki so za rekreacijo najprimernejši. Plavanje pozitivno vpliva na ra'>t, razvoj in zdravje ljudi. Hkrati nam omogoča« da se lahke ukvarjamo tudi z vsemi drugimi špoitno-rekreativniini dejavnostmi v vodi.
Voda se pi>javlja kt>t okolje. v katerem je možno razvijati številne psihofizične sposobnosti in lasiiK«li človeka v vseh starostnih obdobjih. S svojimi značilnostmi predstavlja idealno okolje za sprostitev» zabavo, regeneracijo, rekreacijo, dru^^enje in igro.
Venn>. da vse probleme laže rešujemo, če se znamo sprostiti in rekreirati, /a topa so piavanj<i h\ aiiiruativn«? de-
javnosti v vodi najbolj pri-
(iiei oe. kâjîi jjIsh iiapnme, iil-
so drage in so vsakomur dostopne- Plavanje je odlično sredstvo pri premagovanju stresa.
Plavanje iti druge dejavnosti v vodi ustrezajo vsej družini, da skupno uživajo v zabavah in igrah v vtnii. kajti to druženje jim prinaša veliko zabave in z.adovoljstvu.
Ko se začenjajo zdravstvene lepredvsem degenerativne spremembe lokonu)-tornega aparata» ulkusne težave pri nienedžerjih ali nekoh^ke težave, prihaja na pomoć voda. predvsem v zdraviliščih, ki so pri nas zelo dobro organizirana. Vpliv zdravihie v<îde je konijilek-sen. Slovenska balneologija se je zelo razvila in ponuja svojo dejavnost celo v lajini.
Zdravilišča pormjajo termal-iie in oiiovii^hie vi)dc- *le tei-mično, mehanično in ke-mičnt) N7>iivajo na organizem. Razen lega telovadba, masaža, plavanje v laki vodi vrnejo elan. psihow^malsko ravnovesje in zadovoljstvo.
Plavanje se namreč - z^ razliko od lirugih gibanj • izvaja v vodoravnem položaju, ob hkratnem usklajenem delu rok. nog in trupa. Gre z-a gibanje v vodi. v posebnih raz-meiah- 'le no: breztežno stanje, ki ga povzročajo hidrosiatičnc in hidtodlna-mične zakonitosti, celoten skelet ni pod vplivom velikih obremenitev in ugotovljeno je, da dejavnosti v vodi ne vplivajo negativno na kosti in sklepe. To je pomembno za starejše in težje ljudi,pri katerih je lahko zaradi obreme-
nitve skeleta gibanje na
l)eiiičďbuvuo hl iiileo/iviHisl-
no precej omejeiu).
lojej, ker voda ktil taka in aktivnosti v cjej pozitivno vplivajo na skUpe. srcno-žil-ni sistem in jvihosomat.sko ravnovesje, jih priporočamo tudi za ieniorjtf,
Plavanje je p;>Irebno vsem, ne oziraje se na leta, Nenazadnje. med človekom in vodo ob&toiji zelo pristna, tudi čuslvuna povezani«!, love k jc našel v vodah vseh vrst izrednega prijatelja. Prijatelja, ki ga hrani, prevaža, omogoča radostne trenutke sprtiščanja. radoživosti gibanja» odkrivanjapt^dvodnih lepot ...
■ Katarina Praznik, športni pedagog
	
Špela Pretnar	Ludvik Toplak
Luka Špik	Izluščite ^ leta!
Bojana Kunst	Zmago Sagadin
Gregor Tome	Andrej Rot
Lilijana Praprotnik Zupančič	
	Pero Lovšin
Matjaž Hanžek	r A
Do 22. decembra glasujte v Večeru ali na spletni strani www.vecer.com za osebo, ki je v tem letu najbolje rekla bobu bob - in se potegujte za lepe nagrade.	
VEČER	1
	1 Bobu tx>b.
îjiij ^^iàZlfiZJ	dîilzpjxizj X
Vaáa priložnost je tuka) In zdaj!
v hitro rastočem podjetju TrenONET d.o.o. se odptrajo nova delovna mesta a naslednje kadre;
SlMmM Bpsci^tot
J
VIsokošoiska izobrazba računalnika smeri ali vsaj MCP
zrtanfa $ pociročja raiunatfíiikih omraiij
izlfušr^ z usmarjavaiwïô
poznavartfi AlfcrosoflouT} okciii
(Wtrt(Sow$2QQ0$6r^. Bxr^ang^. SQLJ
«posobnost pT^ćsisvit/e
itomurúkAc^sk^ sposobnosti
^padËiatasdakunaiiU'icaiaioii'itfi
VTso^ aH vi^ znartla $ poćro^ Interneta Izkuinjů z bažami podatkov poznavanja Microsoftovih oko/lf organizacijska ir\ komunikac^ske sposobnosti
Bervi>or rač> oprame_
sra<irij$ aii višiešoiska računalniéka izobrazba izkušnje s podrug si/i^na opwme znanja Micn^fí Windows sisiamov želja po spoz/\avanju novifi tefinologij
Pokajte neeS
ibeiosjsœscQS
TrenćNET

^ e S i t V d T oeA, àirelv^eS*, VWerie, V«: vwwTrentf'JET*
Šaleški Jamarski klub Podlasica Topoišica
Le v kateri jami bi našli (dovolj) denarja?
V maj leta 1076 sega prijeten dan, ko so v TopolSici ustanovili SaleSki jamarski klub Podlasica. Poliuda zaLo jc v lasti Marjana Vrtačnika, ki jc okrog sebe /bral desetiii-jt) som iseljenikov in ijubilcljev narave. Druj>čina se je takrat osred(>t(^ila predvsem na raziskave kraških jam na Lomu nad TopoiSico. Se istega leta so raziskali preko 2()0 me irov dolgo Ciglerjcvo jamo z lepim kapniivkim okrasjem, kije 5e danes najveCja v SalcSki dolini. Še bolj pomembno je, da je prav ta jama prizadevni skupini dala nov ?:agon in okrepila željo po odkritju še kakšne lepotice.
Po začetnem poletu so se ćlani. zal, razšli in nastal jc daljši premor, prck>mno leto v (lelovanjii khiha pa jc hllo 19K4, ko so se prenovili in se z novim zagonom lotili dela. Kar hitreje skupina topolških jamarjev odkrila nadaljevanje Rotovnikovo jame, kmalu zalem pa so se lotili raziskovanja brcvma "dveh lobanj" na Golleh in prišli do zavidljive globine 152 metrov. Leta 1986 je klub štel že 42 jamarjev, ki so se čutili sposobne ^)beležiti lO-lelnia) kluba in obenem razviti klul^ski prapor. Zgovoren jc tudi podatek, da so v leh letih v okolici Řx^tanja in lopoLto odkrili in raziskali 40 novih jam, skupno pa doslej že preko 200.
Ni torej naključje, da se je stopnic va la /^htevnast njihovih raziskwanj, kar se jim je kmalu bogato obrestovalo.
zlasti na Dleskov.^ki planoti nad Lučami, ki je prava jamarska Mcka. prava slast za jamarje. Zelo pomembno je. da vsako leto sodeiujcjt> na jamarskih taborih na Korosici
po globini v Sloveniji in seveda daleč največja v Savinjskih Aipah. Raziskovanje (e jame je ludi krona večletnega delovanja jamarjev iz To-polšice.
Stavko in Dani sta se v preko 100 metrov dolgi Perkovi jami s čudovito dvorano, kapniki, ponvicami in jezercem (raziskujejo jo skupaj z jamarji iz Preboida) trudila, da bi našla nadaljevanje in bila uspešna, čeprav za naprej
bolj slabo kaže
in na enem izmed njih so bili posebej uspešni. Našli so ožje in za jamarje izredno obetavno področje, na katerem sta leta 1991 dva jamarja našla izredno jamo pod MoliČko pečjo, kije kasneje dobila ime Zadnikíwo brezno, njeno gkv bino pa .so po seriji raziskav iz-merili do 628 metrov, kar je bilotakrat fantastično.
Na pcKiročju KoroŠice pa to nikakor ni vse. V sistemu Mi> ličke peči so namreč skupaj z ostalimi jamarji odkrili jamo s skupno dolžino 3827 metrov, v globino pa meri celih 1130 meirov. To je četrtii jama
Trenutno klub šteje 27 članov. ki so bili ludi letos prccej uspešni, saj so izvedli preko 20 različnih akcij, težišče naporov jc še vedno naDle.skov-cu. res pa je, da je delovanje jamarjev v vsakem letu omejeno na razmeroma kratko obdobje, letos so odkrili štiri nove jame, od tega eno z veliko dvorano in ledom. Poleg tega $o v sklopu iwbraževanja mlajših članov obiskiwali ludi ostale jame. Med nje sodijo Tajna jama pri Andražu, Bezgečeva pri Vehki Pirešici, Rjavčeva pri Lučah. Snežna na Raduhi in Perková nad
Matkovim kotom. Sodelovali so nidi .s če.^kimi jamaqi in bili na enotedenskem raziskovalnem in prijateljskem druženje Dleskovški planoti zelo u.spešni. Zelo pomembno je tudi, da sta dva člana sixlelovala na izjemno zahtevni reševalni akciji na Kriških pcxlih, nikakor pa ne biže /jk-ncmariti, da Si) se letos čutili dov<iij sposobne, da so šest članovvključiliv jamarsko pcv tapljaško šííIo. To je velikega pomena, ker bodo poslej poleg "suhih'* jam lahko raziskovali ludi jame z vodo in zahtevnimi sifcmi.
Če bi) dovolj denarja za drago opremo? malo za Salo in bolj zares. Tudi lopolški ja-maiji se namreč otepajo z denarnimi zagatami. Oprema je seveda draga, saj miica biii predvsem varna, zaLo so ludi nakupi pogostejši. Zagotavljanje sredstev je omejeno na krajevno skupnost lopolšica, občino áošlanj Ln sindikat velenjskega Premogovnika. Seveda si močno želijo in si prizadevajo, da bi odebelili sveženj denarja, kar je pogoj za pcwečan obseg raziskovanj, pa ludi zalo. da bi v svoje vrste prilcgnili šc več somišljenikov in ljubiteljev naravnih lepol. le za napotek: svojih prosit)rov šc nimajo, zalo se sestajajo v gasilskem domu, klica morebiinega mwega člana pa bo vesel predsednik Podlasice Slavko Hcjstnik {.'>89-20-24).
■ iP
V opomin drugim
ur
tudi poški^dovani jugo pred nekdanjim velenjskim kinom. Le nekaj dni je bil "samo" poškodovan, nato pa so ga nepridipravi opustošili, kolikor se je dalo. Ostale so le črepinje, ki nikomur ne morejo hiti v ponos, žal pa kaj takšnega najdemo za vsakim drxjgim vogalom.
■ b.m.
smetišče
■ ■ ■
Na to, da na območju TUŠ-a v Sošianju nastaja pravo pravcato smetišče, opí")zarjajo zdaj tudi šoštanjski svetniki. Na lo je na prejšnji seji opir/oril Branko Valič (ZLSD). Daje temu res taki), pa dokazuje pričujoč pt>s-ne le k.
■ foto: vos
Nesreča nikoli ne počiva, šc najmanj prometna, slednja pa ima lahko različne po.sÍedice. Tudi lo, da vozilo ni več vozno, pa je zato treba pt>k-licati prijatelja, tudi vlečna služba je pripravljena. Vozilo je pač ircba odstraniti, Žal se tega mnogi nočejo zavedati, ali pa se želijo na tak način znebili vozila. Kakorkoli že, takšne kovinske navlake je povsod dovolj, kar je, vsaj za nekaj dni. ludi lepa prilika za 'Iskalce" rezervnih delov.
Primer, ki Ziînesijivo ni edini, je bil «^n^^^Jr
Vinska Gota
starši za boljše delovne razmere
Vodstvo Vťlenjskt^a Vrtca je na sestankih star^ otrok emite Tinkara v Vinski Gori nwó družím sť/.nanilo. da zos-novno ceno vrtca ne morejo kupili osnovnih učnih pripomočkov, potref)nih pri dťlu z otroki. Zato so s« starši odločili, ila .se lx)do vključili v prizadevanja za tzl)4»ljšai\je delovnih razmer p(» svojih močeh.
V la namen m) se v sodelovanju z vodstvom Vrtca in krajevne skupiKV^Ii Vúiska Gora c^>rnili na mnoge ptisameznike in ptxJjctja, ki bi jim lahko po svojih zmožnostih pomagali pri nakupu W sprejemnika z možnostjo priključiive Vï-îS video sprejemnika, VllS video sprejemnika, radio-kaseiofona s predvajalnikom zgoščenk, pri nakupu zgoščenk za olroke> računalnika 7 monitorjem, primernim za prve korake v svci infomiacij.'ike dm^lK, maieriala, ki ga oiroci polrebujejo pri izdelavi raznovrstnih izdelkov. Slvari so lahko rat>ljene, saj, kol st") zapisali, kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni. Zelo veseli bodo ludi vsakršne pomoči pri ot>ncïvi zunanje shrambe pripomočkov za igranje in peskovnika z mivko.
Vsi vključeni v akcijo za izboljšanje delovnih razmer v vilcu pričakujejo, da se lH>do vanjo vključili ludi drugi in s svojimi prispevki na najlepši način dokazali pomen skrtil za otroke, ra kaiere pravijo, da so na.šc največje Ixigaslvo.
mtp
Mnenja in odmevi
Zapiranje šol na »horuk«
v prejSnji .številki lednika NaS čas je na ireiji strani v Članku Šalniki in siarši proli zapiranju St)l na »horuk« ob5irni> izpisana probleniaiika siaiusa osnovnih Sol v KfO Velenje. Razprava članov Sveta MO Velenje (21.11.2aX)) je nakazala, da bo vsaka večja sprememba organiziranosti osnovnega .^olsr\'a v MO Velenje ziihtcvala veliko iru-da in nič ne bo narobe, Cc bomo pri skupnem rcSevanju te za-iuevne naloge dobro poprijeli in spi>dhudo podkrepili z besedico '>horuk«. (SSKJ) Narobe pa bi bilo, če bi to nalogo opravili »na vrai na nos*-.
Da ne bi zagreSili ic napake, bomo pri pripravi predlogov sprememb upfàievalidejsivo.da jc ustanavljanje §ol in spreminjanje njiliovcga slaliisa v prišlo-jni>sii Svela MO Velenje. Skrbno bomo pripravljali podatke, na podlagi kaierili se bodo o predlogih odločali člani Sveia MO Velenje. Pri lem bomo dosledno navajali, da odpiranje novih oddelkov in zapt)slovanj« novih uciicljcv v skladu z veljavnimi normativi odobrava in plačuje minisirsrvo. prisK^jno za Solsivo. 'ludi osiale pravice zaposlenih se zagotavljajo vsodelovanju z min-isirslvom za SoUtvo. Pri načrtovanju organiziranosti (wnovnih Sol bomo upoštevali veljavne predpise o zmogljivosti Sol in se zavzemali za racionalno i/jabo obstoječih St>lskih objektov, ki so v lasti MO Velenje. Pri vseh pripravljenih predlogih bomo pojasnjevali izvor podatkov in natančno citirali veljavne predpise. Sodelovali bomo v razprava)! in skuSali pojasniti nejasnosti. ki se oh obilici razprav na sejah organov MO Velenje lahko pojavijo v poročilih s ich sej. Na primer.v citiranem članku je navedeno, »da je v občini trenutno 23,1 učenec natîddelek, slovensko p(jvprečjc pa je 21 J.«
V podatkili, ki so bili priloženi h gradivu, in ki smo jih citirali v razpravi, je navedeno, da je v S4)lskem letu 2000/2001 na Ses-tih matičnih («novnih i^)lah v Velenju 2934 učenccv v 127 oddelkih, Će Slevilo učenccv delimo s Številom oddelkov, dobimo omenjeno povprečno Število 23.1 učenca na oddelek na matičnih šolah v MO Velenje.'la pi^datek je primerljiv samo s podatki o povprečnem Številu učenccv na
oddelek na matičnih Šolah v drugih občinah ali v drfcavi. To. kar jc zapisano v članku, pa pomeni nekaj drugega in nima uporabne vredn^sii. ker zmeSa različne organizacijske tipe Scil. V zvezi s povprečnim Številom učencev na oddelek je nerodno zapisiili, da »so račun opravljali na 28 učencev na oddelek«, razen če razprava res ni bila dovolj razumljiva.
V tekstu je zapisano tudi: »V Velenju Se nolwna Sola ne izvaja paskusne devetletke.« Podalekje sicer točen, loda uporabljeni izraz je napačen, kajti »poskusne de-vctletke« ni. Ce hi imeli »poskusno deveileiko«. bi lo pomenilo, da Sole lahko ptwkusijo n<jv predam deveileine osnovne Sole in če jim ni vSeč, lahko zadevo î^remenijo, prekinejo ali zavn3ejo.
Seveda je prenova osnovne kAv urejena drugače, V Sloveniji na pribliJ^no 100 prijavljenih in izbranih osni^vnih šolah poteka pasiopno uvajanje programa deveileine osnovne Sole. To pomeni, da so Sole, ki so izpolnjevale predpisane pogoje, dobile od pristojnega ministrstva dovoljenjCv da začnejo program deveileine šole iTvajaii IrL dve ali eno leio pred uvedbo devetletnega Šolanja na vseh osnovnih Šolah v Sloveniji.
Ob lej priložnťwii naj iaplSemo. da smo včetrtek. 23.11., dobili od ministrstva za šolstvo in Spori s klcp o potrditvi izbora t^snovnih Solzavkijučiicvv postopno uvajanje programa 9-leine osnovne šole v Šolskem letu 2001/2002: v izboru Sol je navedena tudi <>;-novna šola Salck. Na podlagi lega sklepa lahko napovemo, da bomo pri pripravi predlogov za spremembo Stilskih okoliSev za šolsko leto 2(Kll/2002 upoštevali ludi možnost, da Osnovna Sola Salek do predpisanega roka izpolni vse pogoje in pridobi dovoljenje za izvajanje programa 9-leine osnovne Sole s 1.9.2001: mogcvče bomo ob letu tudi v Velenju lahko spremljali pc^iopno uvajanje prci^ania 9-Ietnc šole. Do lačas bomo i me h moj^nost pojasnili Se kakSno netočnost iz citiranega članka, predvsem pa predstavili in opisali različne podatke. ki se bodo pojavljali v naSili predlogih za spreminjanje mrc?e osnovnih Sol v MO Velenje.
■ Dušan Dotinar, prof.
SVETOVALEC za vzgojo in izobraževanje
30. novembra 2000 «"'^ilS
ZANIMIVO
21
HOROSKOP
Oven od 21 J. do 21A
]«(!n ni voi telni ídí. Zřldi si boiíe m (orca in foplofc, želeli si bo-sfe več ČCKO preživeti na wežem zrdu, kje c^ vedi. Zal pa bo nekoj roíledijili dri vvaícm ddovniku fci(0 noirponihz oprwili, do si v«-go tega ic ne boitc mogli [xivoičiti v van željeni meri. Poókí le vam bo preliravonje z delom poznalo. Znoke izčrponoiti vzemite reiro. Is-lo vos bo pra^i čas opozorik), kdaj bo polreiiCMilo pxifá in več športnih aktíjvsti.
Bik od 22A do 20^
Dotg čas vam v nasledkih dná ne bo, sq si bosfe našli ddo, ki vos bo sicer fizično izčrpavalo, notranje pa bogatila Zob sc boste kljub r(iiii utnjjenosti odlično počutili. Sobotni večer si boste še posebq dobro zapomnili, saj boste v njem spoznali člweko, ki bo vvašo pritiod-nost prinesel rrarsikq zonimivegp. Z neko slorei zormo boste pome-tli, zato boste lozje zodihdi. Zdrovjc - viroze ra potxidu, pozitc. kje se zodržujete!
Dvoiđuod21^do21.6.
Zoiije čose se vse preveč ukiarjote s prêt Alostjo. IVanlevole dogsd-ke. ki jih ne morete več spremeniti, ker so zgodovina lo vtm vseko-kor prov nič ne koristi. Poskusite živeti za dcnoinji dcn, ob tem po roje mislite no jutri. Cepw si ž^ite, da bi se veliko siwi nzpietk) drugœe. kot so se, si morote priznati, do vam benutno mjijb zeb mab, da bi se laHio potwilili, cb je wie življenje srečno. Bližnjic (fa sreče namreč ni!
Rak od 2X6. do 227.
Zeljii si boste zelo veliko reči, zato boite provzaprov zodcwljni, ker se vam bodo nekatere uresničile že v prihodnjih dné. fflj tem pazile, koj bostcobljiiJjcii! Če si boste na gb» v tem tetUi ndtopali prř več dela boste noerirat nervozni, opravili |xi gi šenáaj tednov ne boste. Ne utcpljajte nemira v sld^iti nizvodoh, ki vem krepko ikodu-jcja
Lev od 237. do 208
Bolj ko bo vsa dežela odela v jesenje bar«, bdj baste čutili v sebi neverjetno osomljaiost. ki s je ne boste znali razbžiti. Nikor se se-doj ne zqjrite med štiri stene, soj se vom Iciiko mdcrhonično roz-pobžer^e vleče še lep čas, če ne boste sami kaj priprovljeti storiti zato, da ga přeženete. S pcrtnerjem še neke; dni ne boste našli skupnega jeziko. zato ga pusbte čim bolj na miru. i4) bo čos, bo sam našel pot do ws.
Devkaod24.8.do23.9.
Če se boste še tc^ trudili in kazali nasmejan obraz, boài vsi. ki \ns dobro poznajo ugatcp/ljoli, do vos nekaj skrbi. Strixlo tns bo pret^em zdrtHje, tab vose kot nekocp od vaših bližrjiti Sedoj boste tudi vi ug}-t»^jali, do noben denar in materialne dobrine nc norqo nodonw-stiti te drogxenosti. Srcii bo verjetno odveč, da se ga boste znebili, po le ne cdošajte z obiskom p>t zdrovnku.
1eh1naiod24.9. do23.ia
Mirne cheve, ki sc bocb zcřeli že kar i^eči, izkoristite zase. fe boste ugotovili, do wrn noenkrot ostaja prosli čas, česar nistîbili wjers, roz-mislite, čemu ga boste posvetili v prihocbje. Če boste dobro načrto-\di, bo b koristno tako za wšo kariero kot finartri pobžc;, ki zadnje čose ni več rožnat Ker pa bo v liiiczni vse lepo in boste končno spoznali, kdo wn pomeni največ, boste uspešno pomeloii tudi s stvoimi, ki wm še pred kratkim niso šle od rok.
ŠkDipqon od 24.10do 22.11.
Zocbje čose ste precg kiroljri in tečni, /talo je že kriw jesen, vsego po tud ne more biti krivo vreme. že pomislili, da se vtm to zobje čase dogajo pogostge kot v pretddosti in da sc zatem monfa skriva bojazffi p»ed ptihodiosl}o? Ne zabskojte si oči pred pravimi čustvi in obôilki, pu-stitejiru cb pridqo ra plcii Ni vredno, da bi za nasmejruimrirazom se dolgo skrivoli precqšnjo osonljenost, scç boste sicer '/sii ckn bolj nř mmi.
Strele« od 23.11. do 22.1 Z
Vjlkan bje že nekaj cbi vihral v ws, se bo počosi miril. Ugatovili boste, da posledice spbh ne bodo tako hude, kot ste !pr/a mislili, spoznali pa boste tudi, do wm ni bebo nenehno 2 nekem tekmovati, in ko boste prenehali s svojim dosedanjim početjem, sebostev nckq dneh počubli bi prerojeni. Pobi boste ncwe energije in načifov, nekomu po boste priprovili lep večer, ki zna biti zœetek čcso večjega
od23.1Xdo20.1.
Izzivi, ki jim boste izpostav|cni v nasledrijih dné, bodo od vas zahtevali hitre fecJ(cijc in zelo veliko prilogojanja Pri tem morate požiti, da WS ne bo izdcJ vaš včasih predolg jezik. Naprej krepko pe-mislite. potem preudarno pc^ejte. Sicer si Iciiko v kratkem nakopljete na vrat kup sc^rožnikcrv, ki vem bodo kre|:k) ^oli štrene, hb čustvř nem področju vos v bližnji pnhodnosti čakajo velike ^rerombe.
\bdmTod21.1.do19J.
Zelja po spremembi že dolgo vila v vos. Zditc si bolj žiwlrc druži», vedaat si boste želeli med l^xii, a se nekjako ne boste znali otresti štorih ncMad. ludi odtjs s portnerjem sc bo krepio oHocil, a tobot ne le po voši kii«li. Vse to bo vplivob na wšo uskorjdnost ki bo v teh dneh ne^jetno veliča in roznolika Zjnikdo to bo, da I» se spoprijeli s povsem itjvim področjem, ki cp boste kmalu obvlodc^i.
RilMod20.Zdo20.3.
Bolj mab boste govorili o sebi ir svojih težavah, čeprav bo vaša gb-w polno obremenjujočih misli. Nič nebo narobe, če boste spet našli svoj mir ob kakšni dobri knjigi, ali po, če boste poklicali kakšno pri-jatdjiœ, ki jo že dolgo pogrešate in si želite pi^lepetoti z njo. Kljub temu, da se počutite precej obremenjwi, je sreča še vedno na vaši stroni.
Nove
poštne
znamke
Na Pošli Slovenije so Ic-los i/dali 15 rednih in 33 priložnosiniii znamk. Med slednjimi so ludi priložnostne pošlne znamke Božič, Novo leio, V novem lisočleiju 1er 450 Ici prve liskané knjige na Slo venskem, ki so v prodaji od 21. novembra.
Božično - novoleine /namke so i/daii v dveh inaéicaii; na običajnem papirju v polah po 25 kosov 1er na samolepilnem papirju. Ta oblika znamk
postaj v svciu in pri nas vse bolj priljubljena. Samolepilne znamke so i/ile v dveh zelo lepo oblikovanih zvežčkih. Prvi vsebuje desel znamk z oznako D, ki jih bosle lahko na božično - no-volelnih voščilnicah poslali prijaleljem in znancem v Sloveniji; v drugem
OVENDA
90
zvežčku pa je i>est samolepilnih znamk z oznako B (za domači poštni promel) in šliri znamke nominalne vrednosti 90 tolarjev, ki so namenjene pošiljanju voščil v tujini.
Kol izhodišče za izdelavo znamke V novem lisočleiju je bila izbrana ključna lema letošnje .svetcwne razstave Expo 2000 v I lannov-ru: "Človek, narava, tehnologija - novi s'vel nastaja." Znamka z nazivno vrednostjo 40 tolarjev ponazarja prihodnost našega planeta. 450 let nazaj pa seže zgodovina prve slovenske liskané knjige, ki jc svoje mesto našla tudi na priložnostnih poštnih znamkah Pošle Slovenije. ■
Adventní čas in Miklavž v Šoštanju
.\dventni venci vseh podružničnih cerkva Soštanjske tare bodo zopet okrasili Trg bratov Mravljak. Na prv«» advent-no nedeljo bo ob 16. uri Turistično olepševalno društvi) Šoštanj pripravilo program blago.slova vseh venčkov, ki bodo štiri tedne krasili domove.
V lorek. 3. decembra, ob KS. uri, pa bo mesto obiskal Miklavž. Pripravil bo cel koš daril, za vsakega nekaj. Kot je v navadi, bo prišel v spremstvu angelov in parkljev.
Organizator, Turistično olepševalno drušivo, pa bo poskrbel, da bo mesto in še posebej trg, že praznično okrašen.
Kraljica in Mac/io Slovenije 2001
K sodelovaniu vabljena lepa dekleta in fantje
Letošnje tekmovanje za Kraljico Slovenije 2001, o katerem smo že pisali, bo sestavljeno iz 15 predi/borov, poltlnala in ilnala. Predizbo-ri bodo potekali po vsej Sloveniji. Prvi predizbor je bil v ljubljanskem klubu Lipa. na njem pa je bila po mnenju stnikovne žirije najlepša 20 letna Vlasta Ocepek iz Velenja. Danes vabimo k sodelovanju tudi lepa dekleta iz Šaleške doline, hkrati pa mlade fante, ki bi želeli tekmovati za Mistra Evn)pe 2001.
Organizira jih podjetje News Group d.o.o. iz Kranja.
Sedaj je znanih še šest pol-finalisl za "Kraljico Slovenije 2001". V Predvoru pri Kranju, v discoteki Skala, jc na drugem predizboru zmagala Edita Blažič iz Kranja. Tudi [okrai so bili v žJriji znani Slovenci. poznavalci lepote; Ne-da Gačnik, Miss Skwenije 1999, 1. spremljevalka Miss Hrvaške 20(K) Ana GruicTa, pa pevec Vili Resnik, manekenka Anka Senear in Mark Oman.... Naslednji predizbor bo 9. decembra 2000, v klubu Cxniral v Ljubljani, potem pa se ekipa z imetnikom licence Leoni^m Ribnikarjcm na čelu
Na drugem predizboru je bila najlepša 18-letna Edita Blažič iz Kranja.
seli tudi na naš, Starjerski konec...
Danes vas tudi v Našem času vabimo, da se prijavite na lo lepolno tekmovanje. Nanj sc lahko prijavijo Slovenke, ki niso mlajše od 16 let (najkasneje do 1. decembra 2001 morajo dopolnili 17 let) in starejše od 27 Icu imajo slovensko državljanstvo, niso poročene in niso v kazen-
skem postopku.
V okviru licence za Kraljico Slovenije pa imamo ludi licenco za Machota Slovenije za Mistra Evrope 2001. Glede na to, da Icpcunih izborov za moške skorajda ni, so se isti organizatorji odločili, da oživijo tudi ta projekt. Pravi-jc\ da bo medijsko zelo odmeven, ker sodelujejo ludi gosli iz lujine. Prvi predizbor
za Machola Slovenije bo 3. decembra v ljubljanskem klubu Lipa, /vrstili pa sc bodo še štirje. Splomlado 2001 bodo pripravili še 1'inalni izbor. Fanlom sc obdajo bogale nagrade, med dru^m bo zmagtv valeč Imačnega tekmovanja dobil ludi motor. Prijavijo se lahko moški, starejši od 20 let.
■ bš
Macho Slovenije za Mistra Evrope 2001
Ime in priimek:_
Naslov:,_
Telefon :_
Starost: Teža: Višina; Izpolnjene prijavnice skupaj s sliko pošljite na naslov News Group d.o.o., Maistrov trg 6,4000 Kranj, s pripisom "Macho Slovenije".
'n r
li I I I I I
J b
Kraljica Slovenije 2001
Ime in priimek:_
Naslov:,_
Telefon:_
Starost: Teža: Višina: Izpolnjenen prijavnice skupaj s sliko pošljite na naslov NEWS GROUP d.o.o., Maistrov trg 6,4000 Kranj, s pripisom "Kraljica Slovenije".
22
OBVESCEVALEC
"»«CAS 30. novembra 2000
KINO VELENJE
h jjJjBj u. _.PAjK A

POTOPLJENE SENCE
(triler)
Retl|a: Robert Zemec kis Vloge: Harrison Ford. Michelle PfeKfer
Dolžina: 128 minut Čeinel; 30.11.ob 20.00 peteK 1.12. Ob 22.30 Sobota 2.12. ob 17.30 in 20.00 Nedelja 3.12. ob 17.30 PonedeljeM.12.Qb20.00 Norman In Clairs živila noriïialrfo zakonsko 2ivijen|e tako dolgo dokler Claire možu ne prizna, da sliši skrivnostne glasove v niuni hISI in vidi podobo skrivnostne mladenke, Ncmian sprva vse to označi za halucinacije toda zdi se, da |€ Claire vse biižie resr^lci indapnkazni ne gre kar tako odp'aviti saj se je očitno spravila nad Normana in niegovo lepo 2eno.
SHAFT (kriminaika) Režija: John Singleton Vloge: Samuel L Jackson Dolžina: 100 minut Petek1.12.ob17.30iRob 20.00
Sobota 2.12. ob 22.30 Nedelja 3.12. ob 20.00 Torek 5.12. ob 20.00
Shatt je detektiv privlačen za ženske, strah pa za kriminalce In pokvarjene paiicaiel Ko razvalenl Waiter Wade ubile ćmega študenta, ga John Shaft aretira. Če: nekaj ur je na prostosti in pobegne Iz države. Čez dve leti se Wafîer vrne in Snaft ga spel aretira. Očesa ponovno z varlčlno spravi Iz zapora n njegova edina postaie, kako Shafta poslati ra<om žvižgat. Shattove smrti si želita tudi dva pokvarjena policista, v pomoč In uporo pasta mu samo policistka Carmen ter ulični zaupnik Rasaan. Shaftovanalogatokrai je iz-sledtli edino pričo umora Diane Palmiefl.
HIPNOZA
(triler)
Režija: David Koepp Vloge: Kevin Bacon, llleana Douglas.... Dolžina: 99 minirt Sreda 6.12. ob 20.00 Tom )e star 25 let, |e poročen in Ima majhnega sina. Ker ga
ženina sestra nenehno nagovarja na| se pusti iilpnotizlratl jI končno ugodi. Toda Tom pade v starve globokega transa. Ko se zvečer med spanjen prebudi, vidi prebliske nasilja in za t^lp se mu prikaže duh neke mladenke ..
Naslednji teden : družinska komedija GRINC H/ tflier BREZ POVRATKA/ triler HIPNOZA ter predpremieri komedije CHARUJEVt ANGELČKI in Dies-neyevega animiranega fiima DINOZAVER (oùa predvidoma v iorekiZ. iž.)

OTROŠKA MATINEJA
Sflbota 2.12. ob 16.00
Ned8ija3.12. ob 16.00
ALJASKA (avanturistični film) Dolžina: 102 minuti
Brst in sestra na Aljaski iščeta ponesrečenega očeta, pri tem pa jima uspešno pomaga tudi beli polarni medved. Nas/edn^ otroika matineja (družinska komedija GR/NCM)
řlLfiíSKf CmOS: NAJBOLJŠI y i^AllOmAM
Če se vam je letos zgodilo, da so van na vse pretege nvallli ílím, ki pa ste ga po spletu okoliščin zamudili. si jih boste nekaj najbolje obiskanih med ciklusi v mali dvo-
rani iahko ogledali v deoenbru.
Ponedeljek 4.12. ob 1 d.G O Torek 5.12. ob 19.00
LEPOTA PO AMER/ŠKO
(satirična komedija} Režija: Sam Mendes Vloge: Kevin Spacey. Annette Benníng
Dolžina: 128 minut FIlm z največ letošnjimi oskarjl, tUdI za najboljši film, je kalzma-tična podoba modeme družbe. Je pripoved o ozadju amerišMh (vendar ne samo ameriški 1) san|, u saiijďh lil bloUiijâli krl^t; ácstí-njih let In o vzmkih In posledicah uporniškega odraščanla. Naslednji IHmi v decemtfru: STIGňfATA, VSE O MOJI MATERI ter BUENA VISTA SOCIAL CLUSi
T R ^ N D
Trend sistemi d.o.o.
Efenkova 61. Velenje, Tel.; 03/587-55-15
Vrhunski komplet
COMR
Rajjunalnik DesliPro EX733
Procesor lntel®Pentlum lil 733 Mhz Poninilnjk128MB-do512MB 15.0GB ATA HDD. Gibki disk 1.44MB Grafična karta INTEL 4MB Mrežna karta Intep PRO+100 UTP CD pogon 48x. Namizno otiišje Zvočna karta z zvočnikom Miâka s koleščkom. Internet tipkovnica OS WIN NT4.0/WIN2Q00
15" TFT LCD 16.7 mil barv kontrast 200:1 Vidni kot 120W Velikost točke 0,30 mm 1024x768 60Hz&75HZ MPRII, TCO'95, ISO 9241, CE, Energy •Staj, PC'90 Plug & Pia/
jMÍliF«nir4	+ DDV
\
. Cene ^jJalt8k£4nvet)3|d za gotovinsko plačilo in ^do-froffl^cijskih količin. Prld^ujemo Si pravico do spremembe cen brez predhodne najave.
o

Življenje je lahko lepše! MODMBotaoni ntMOIMflM MMVrai
Ze M 4.024 J 78 #il
4 kolemi po^pm HeMro polcel. UBI xciYOfe. Su Efûéâo vreéù« klimo k#lM MpfOTQ ^ DIIHIO zinwli» 9Uffl« X MU plolMi i A omI* zoMepof^e
MiOS/m47lt
foloo Ia ffoVH^ ^MI^VO»
Moviei tsM
9 e«iiurtom 2« 4i9vekA
ZHW 00

ir A IM o V L il X J
s : 897 SOOS
ÎnRTW,30. novembra: g.Qo Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Nâ današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja-športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Ak-iLialno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17,00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETfK, 1. dwembra: 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6,55 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gra-dec;.7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Akfijalr»; 15.30 Izročila; 16.00 Kdaj,kjeM 16.30 Poničila; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 2. detembra: e.oo Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepsajmo si sobotno jU' tro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestice; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 MUSIC MIX, IS.QOVimenuSove; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 3. detembrat g.oo Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije-poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Krčma pri Strašnih Joželih; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestiti<e; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19,00 Na svidenje.
P0NEDEUEK,4.decwnbra: g,00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 6,55 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto molo zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.43 Kličemo policijsko postajo Celje; 9.00107,8 Avto moto ftercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; U.30 Poročila; 15Í30 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kda|. kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov š-port; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
T0REK,5.detembfa: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.55 Kličerrto policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski tfžuboks; 8.30 Poročila; 9.30 Porodila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aklualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SREOA, 6. decembra:	5.0O Dobro jutro; 6.30 Pomčifa;
6.45 Na današnji dan; 6.55 Poročilo Policijske postaje Slovenj Gradec; 7.00 Horoskop; 7,15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30; Poročila; 8,00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.50 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje, 14.00 Pozdrav^ 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govorimo o tilmj; 17.00 Mi In vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 20.novembra 2000 do 26.novenibra 2000 niso pov- | presne dnevne koncentracije S02. I^nenene v avtomalskth postajah (AMP) na območju Mestne občine Vrenje, obline Šoštanj in občine Šmarlno ob Pakl, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka.
f	MESTNA OBČINA VELENJE
URA02A OKOLJE iN PROSTOR
Obdelava: AMBS d.o.o. Ljubljana
						
						
						
						
						
M						
						
					t	0
	fidu					
|B20.fl9V DSl.nev Bn.nev OSS.nev S2A.ncv r)29.nev						a2$.nev
						
30. novembra 2000 «A^VCAS
OBVESCEVALEC
23
mali OGLASI
DELO
PRODAJNA MREM z enoletnim uspešnim razvojem v Sloveniji nudi honorarno delo. Telefon 01/500-4162.
KUPIM
KUPIMO MONITOR 15 COL za
računalnik. Telefon 041 -374-079,
OSTALO
DRUŽINI DRLJIĆIN ČATIČse zahvaljujeta valklma skupnostima-Clrkovce-Hrastovec, vsem posameznikom In ie posebei prostovoljnemu pasilskemj druStVLi za pomoč ob požaru.
PODARIM-SPREJMEM RABUENA OBLAČILA BREZPLAČNO dobite ali oddate v humanitarnem društvu Adra". Selo 19 a, pri aviopralnici JevSnik. vséd( ponedeljek od 16. do 17, ure.
PREKLIC
PREKUCIUEM DEJAVNOST
popravil motornih koles in žag, Režen Vojko, s.p. .Šoštanj, Koroška 18 C, z dnem 1. 3. 2001.
STIKI-POZNANSTVA čE STE OSAMUENIALI RAZOČARANI» pokličite agencijo SUPER ALAN. Ml vam poišcetTK) prijateljico aJi prijatelja za resno zvezo. Kom. tel, 09(V7442.
PREMOŽNA VDOVA, SÛ-letna, povratnica Iz Nemčije, želi spoznali prijatelja, do6S let starega, za resno zvezo. Kom. tel. 090/7442.
SITUIRAN PRIVATNIK, 40 let
star. želi spoznati žensko, do 38 let staro za resno zvezo. Narodnost ni pomembna. Kom. tel. 090/7442.
RAZNO PRODAM
PRODAM DOMAČ GOZDNI MED. Telefon 03-5831-655, PO SIMBOLIČNI CENI prodam skoraj nerabljeno Kipperbush peč. Telefon 03/5893-154. ZELO UGODNO PRODAM SOBNO KOLO. dve okni 90 x 90 in masivna vhodna vrata 100 x 200. Telefon 041/814-120. PRENOSNO POSTEUlCO PEG PEREGO ugodno prodam .Telefon 5861-714.
VOZILA
AVTO od letnika 92 dalje kupim. Lahko je poškodovan ali v okvari. Telefon 041-672-374. GOLF 1,9 DIZELJetnik 96.pro-dam. Telefon 031/87M41. DAEWOO LANOS Jetnik 98. reg, 2001/8, prev. 11.000 km prodam. Telefon 041/974-512. GUMIJAST ČOLN Z motorjem ali brez kupim.
male OGLASE in ZAHVALE sprejemamo do ponedeljka,
do 16. ure. s: 898 17 51
AGENCIJA AZIL NEPREMIČNINE
03/697 n 40,04> /74 70 74
NOMMO;
wfo na PoMi ' 3 S5 v oa^ * 2$$ v Mosriu ' 2 SS 2 vrtm v iolfonftf'4SSvVb(Miu ODftUtOf
2 SS v Wfaojv ' nBdùkooion^ misrsoóno 5fon. v novi híH
KORAK K SPREMEMBI
TRGOVINA KOŠARICA gpSf^
Pemovo 17a (prt Wélïki Pireéici) ^ - ^

POSEBNA PONUDBA
WW§EKARiEL4,5 saino	1.429.90	Kf)MNIJECM£N1K6	39,90
KAVA BAR100G	14S,90	KRMNA KORUZA 1 KG	36,90
MOKAT5002&1K6	64,90	MES0RQNICAEli)C22	55.890,00
KINDER JAJČKA	95.00	PESNI REZANCU KG	33,90
MILKAMLEČNAIOOG	119.90	GAR SKOOEIICZA KAVO	949.00
VKETA1KG	899,90	POD^IUAZAKLDBASEPVC	8.B90,00
OD 30.11.00 31.12. BOMO Z3IRALJ ZNESKE f^KUPOV VŽMLSKITHGDVÍNI IN PFIEJEU eOSTE OAniLO: 10OS KAVE ZA 12,000 Siï IN STEKLENICO BUTEUČNEÉA VINA ZA 30.000 SIT. ZATO KUPUJTE IN NAROCAJU SLAGO CEL UESK IN PREJEU BOSTE TUOI KOL£DAm
CENE VEUAJO DO RAZPRODAJE ZALOG. mmairt VAiiftm iicn v mam mžahca hwjh*
Telefon 041/672-374. ŽIVALI
TiLICO. Staro 2.5 meseca, prodam. Teleîm 041-279-709, zvečer.
JAGENČKA ZA ZAKOL prodam. Telefon 5886-261. POLOVICO PRAŠIČA, kmiljene-ga Z domačo krmo.prodam. Telefon 5888-570. SIVEGA BIKCA, te2kega 120 ka prodam. Telefon 5893-071. BIKCA SIMENTALCA,280
kg,prodam. Telefon 5890-092. BIKCA ŠAflOLE.t20 kilogramskega,prodam. Telefon 5869-849.
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane mamanke. spoèto-veni2âvamanci. obveščamo vas. dajete!.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči Na to telefonsko Številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi botezniaii poltotfie ogroženo živijenje in je potrebno takojšnje ukrepanje eldpe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej Številki snemamo. Za Informacije v zvezi z reševalno sfutbo kličite na telefonsko številko 8995-478, ůeturno službo pa na 8995-445.
Zdravniki:
Četrtek, 30. novembra - dopoldan Friškovec, dr. med., pt^oi-dan PirtovSek, dr med., nočni Kočevar, dr med, in Groielj, dr. med.
Petek, 1. decembra - dopoldan Puvalič, dr. med., popoldan Stra^ik. dr. med,, noćni Urbane, dr. med. In Fnikovec, dr. med. Sobota, 2. decembra in nede-Ija, 3. decembra - dežurni Rus.
dr med. in Budnjo. dr med. Ponedeljek, 4. decembra - dopoldan Puvalić, dr. med., popoldan Vrabic, dr med., nočni Lazar, dr, med, in Friškovec, dr med.
Toiek, S. decembra - dopoldan Puvalič, dr. med., popoldan Urbano. dr med, nočr^ Gusič, dr med. in Slavič. dr med. Sreda, 6. decembra - dopoldan Puvalič, dr. med., popoldan Lazar, dr med., nočni Stupar, dr med. in Vidovič, dr med.
Zobozdravniki:
2. in 3. decemira - Zvonka Petek, dr stom,, v dežurni zobni ambulanti. Vodnikova 1. Velenje (od 8. do 12. ure).
Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Tel.: 898-18-80.
mmmmmíri
Od 1. do 8. decembra - Mateja Stvarnik, dr vet. med., gsm 041/919-098.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Aida Golać, Veienje, Kidričeva c. St, 6 in Emir Sarać, Kardeljev trg št. 3:8ojana KIsmeno. Velenje, Tomšičeva c. Si, 49 in Borut Hrtenjak, Velenje, Tomšičeva c. il 49; fvlíhaela Sebanc, Plešivec St. 56 in Boštjan Pečečnik, Velenje. GoriSka c. št. 45; Jana Gorčan. Celje, NuSičeva ul. št. 14!nRobertŽmid, Celje, Nušičevaul.5t.14.
Janez Tkavc, roj. 1932, Velenle, Tomšičeva c. St. 9; Jožefa Grud-nik, roj, 1911,Tmovecšl. 15: Alojz Sekoranja, roj. 1934, Cieje,
Razlagova uî. šl. 7; Franc Debeljak, roj. 1938, Celje. Mariborska C. 214: Jožef GaSper roj, 1923, Velenje. Šiandrova C. št. 25: Jožef ČreSnlk, roj. 1920, Šentjanž pri Dravogradu St. 169, Antonija ŠoSten n:j, 1925, l^aii vrh št, 14.
Upravna enota Žalec
Poroka:
Zakonske zveze ni sklenit nihče.
Jožefa Sorčan, stara71 let. Grajska vas 24; fVlarja Rudnik, stara 80 let, Latkova vas 243, Maksimi-lian Brumen, star 71 let, Zabukovi-ca 179; Anita Tepeš, stara 35 let, Žalec, Tomšičeva ul. 1,
PRIREDITVE KULTURNEGA CENTRA IV^ NAPOTNIK Velenje
PETER NAJMLAJŠE
v sob«t4». Z. decembru, »l> lO.^H), bo v domu kullure Ve-ler\je <lru}ia predstiivu m Pikin uhonniu In imn.
Ljudska pravljica o majhnem in i^it)kcm fantu, ki ga preganjajo in llaCijo, na koncu pa se jim upre s silno močjo, ki si jo jc pridobil s svojo pridnostjo in plemenitim srcem, jc do iveia c veliko literamilî priredb. Tokrat so Jo o ivçU lul-ksirji v lutkovnimi gl^dalL^ču TRI i/ Kranja. Zgodbico spremlja glasba na kitari, fruHci in cil.rah, lopo pa bo slifci-ti tudi pastirske pesmi, ki smo jih c pozabili iiijiti otroci zato skorajda nc poznajo.
MLADINSKI ABONMA
V ponedeljek, 4. decemlira. tokml izjemoma itb 1K.30. bo
v domu kulture v Velenju c tretja predstava za telosnji Mladinski abonma Oostovala bo baletna skupina CUOA'I'IA z drugim dejanjem baleta CIISCLLJI, kije znano koi primer klasičnega baleta.
2r decembra MZPM Velenje pripravlja

Novoletni bazar za otroke
VELENJEM - Medobčinska 7.ve/.a prijateljev mladine Velenje seje letos odk»Čila, da ho onsuni/irala d()l)nKtelni novoletni ha/iir, kaleref>a i/.kupiček l>odo porabiti za proj^ra* me. ki jih za otroke in mladostnike i/ Šalei^ke doline pripravljajo v letu 2001.
MZPM Velenje letno pripravi veliko akcij prav za naj' mlajSe iz Velenja, ŠoSlanja in i>marlnega ob Paki. Radi bi jihSe vei, pa .so omejeni ssredstvi. Zato vabijo k sodelovanju v novoletnem bazarju, ki bo 2. decembra itd 9. do 17ure v velenjskem domiik kulture. Vse« ki bi lahko za ba-z.ar prispevali kaki^en izdelek ali ga na njem kupili, vabijo, da se jim pridružijo. Pi av lako liste, ki bi bili pripravljeni prispevati za srečelov ali akcijo finančno podpreti. Va.^ klic pričakujejo na telefon: 03/ 58- 62-442. Vabijo pa tudi čim več obiskovalcev, saj so pripravili lepe izdelke otrok, ki bodo lahko ludi nwoleino darilo.
■ Ďi
Mesarstvo VALAND Aiojz Slomškova ulica 2
3215 loče_
wimAůvmíJimíJ^Xfí^^^í
- NAKUPOVALNI CENTER VELENJE (nad Sparom) lokal 71 m2 lokal 40m2 lokal 43m2
• POSLOVNI CENHR VRTNICA CELJE:
lokal 55 m2
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, pradedka in lasta
FRANCA VOVKA
iz Pake pri Velenju -rudarski upokojenec 9.11.1918-15.11.2000
se zahvaljujcoK) vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki slega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli sožaljc. Iskrena hvala gospodu primariju Fijav/\j, dr. med., gospodu Zupancu, dr. med., zdravnikom in medicinskemu osebju internih oddelkov Bolnišnice Slovenj Gradec za zjJravljcnje in nego. Hvala kolektivu Premogovnika Velenje, govorniku goi>pt)du Planincu, rudarski godbi, rudarskemu oktetu. prapi>rščakom ZB Salek in DU Velenje /n izvedeno pogrebno slovesnost. Hvala gospodu župniku za opravljen obred. Hvala družini Staneta in Ljubice Vodončnik za pomoč.
Žalujoči sin in hčcrkt z družituvni
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je v 77. letu zapustil dragi mož, oče, dedek in bral
JOŽE GASPER
rojen 1923
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji pt)ti in nam stali ob strani. Iskrena hvala gospe Aleksandri Žubcr, dr. med., za izkazano skrb in pomoč.
Vsi njego^'i
Ob letošnjem 1. decembru - svetovnem dnevu boja proti aldsu
Letošnja tema je namenjena moškim
Letošnji svetovni dan boja proti aidsu nadaljuje tradicijo iz ieta 1988, ko so se strokovnjaid po vsem svetu dogovorni, da potrebujejo boljšo izmenjavo informacij o okužbi s HIV in aidsom, o načinih prenosa ter o zaščiti in vzgoji ijudi. Kratko sporočilo letošnjega 1. decembra je Moški /â/iko vplivamo, v Sioveni-ji pa so mu dodali se podnasiov LjU" biti življenje.
Zakaj so se odločili za moško? "(Îlavnih razlogov za to je vsaj pet," pravi mag. Alenka Skaza Mali-g<îj / Zavoda /a zdravstveno varslvo Celje. "Zdravje minskih je pomembno, vendar mu v veČini v okt»-}ju ne namenjamo dovolj pozornosti; moški so zaradi svojega vedenja (uporaba nedovoijeniii drog. al-koiiol, prehitra vožnja •..) bolj izpostavljeni okužbi z virusom HfV imajo tudi večje število spcdnih partnerjev v svojem življenju. Ker imajo v primerjavi z ženskami pogosteje nezaščitene spolne odnose, po^rosteje (»gn^žajo moške In ženske. Nenazadnje Je eden od razlog tudi ta, da se moški premalo zave-daj4> nevarnosti in posledic aidsa, ki lah* ko prizadene družino/^
Je obolelih vec kot jih je bilo lani?
Mag. Alenka Ska/a Mallgoj pravi, daje Slevilt) obolelih za kugo 21. sU)lelja sicer nekoliko višje kot lani, kJjub temu pa o aidsu ki>t množičnem pojavu bolezni za zdaj v Sloveniji Še ne moroju gcjvorilí. V Sloveniji jo bilo v (Obdobju od 1. januarja 19S6 do 20. novembra 2(H)(l prijavljenih <S9 primerov aidsa(76 primerov pri odraslih moških. 11 pri odraslih ženskah 1er 2 pri-
Na ulici aidsa
Mladi forum ZLDS Šaleška dolina bo jutri (v petek) postavil stojnico ob zgradbi Afininga.
Projekt so nasUwili Na ulici aidsa. Na siiïjnici bodo od S. do 12. ure delili kondome in zloženke 1er rdeče pentlje.
mera pri dečku in deklici), od lega je bilo 8 bolnikov iz celjske regije. Prav tako je bilo v Sloveniji do 20. novembra letos prijavljenih še 77 primerov diagnosticirane okužbe z virusom IliVbrez ra/vilega obolenja aidsa (60 pri odraslih moških, K) pri odraslih ženskah in pri I deklici), od lega iz celjske regije 8. R> podatkih Inšliiuia za varovanje zdravja pa pri nas trenutno živi najmanj ljudi okuženih s IIIV, od lega 28 bolnikov z aidst)m. pri 71 okuženih pa se bolezen še ni razvila.
Poleg rdeče tudi bela pentlja
v minulih lelih je bila rdeča pentlia simbol boja proli aidsu, hkrali Ludi sim-bi)l varnejše spolnosti in s<^lidamosti z okuženimi. Lelos se uvaja ludi kíimpa-nja l^ele penllje, pripeli pa naj bi si jo predvsem moški- Na lakSen način naj bi izrazili svoj namen, da ne hi^do nasilni do žensk in da ne bodo nikoli spregledali ali zatajili nasilja nad ženskami-
Na Celjskem polekajo sko/i vse leto različne aktivnosti, s kalerimi želijo osveščali miade glede okužbe na virus IIIV in o osLilih spolno prenosljivih boleznih. Konkretno 1-decembra pa bodo poleg informativnih stojnic, na katerih bodo delili propagandne materiale, rdeče in bele pentlje, lople napitke in kondome organizirali še okrogle mize predvsem na temo Odnosi med spoloma. "Na ta način l)omo opozarjali ljudi, da je 1. december tudi dan strpnosti« lepših In prijaznejših (Klm>sov med spoloma. Radi bijim povedali, da je spolnost nekaj lepega, a seje seveda po* trebno odločati za zrelo, (»dgovomo spo* ln(»st, ki s seboj ne prinaša takšnih neprijetnosti kot sta okužba ali nezaželena nosečnost."
Poleg tega je Maligojeva opi)zorila .^e na mož.nt)Sl brezplačnega prostovoljnega in anonimnega testiranja na J IIV i>kužbo v ambulanti Zavoda za zdravstveno varstvo Celje vsak dan, oć ponedeljka do čeirlka, od 8. do 12. ure. In Še lo: najkrajši čas.vka-lerem lahko ugotovijo morebiuio wežo oku/bi^ je 3 ledne p^t dogcidku, pc? katerem lahko pt>samezniki menijo, da bi lahko prišlo do prenosa HIV.
mtp
NAJ
osebnost leta 2000
GLASUJEM ZA: OBRAZLOŽITEV:
MOJ NASLOV:
.............................................
Naj osebnost leta 2000
lista ima m m imen
iz tedna v teden se širi krog tistiti ljudi, ki so na svoj način zaznamovali ieto 2000 in ki ste jif) zaradi tega tudi opaziii. Če smo še prejšnji teden kot glavno ugotovitev /zpo-stavljali, da vas očitno navdušujejo politiki, lah' ko ta teden dodamo, da vse boij opažate tudi dru* ge: gospodarstvenike, kulturnike, še vedno pa tudi zdravnike.
Med imeni, kijih doslej še nismo izpostavili so: predsednik Uprave ( iorenja Juie Sin-nič, ker pod njegovim vod-s tvom ( » ore nj e zbuj a spošuwanje. kot je zapisano na eni od glasovnic: župnik Jože\ehovar, ki tako lepo uči mladiiK»; precej p>gostosepv javlja lanski '"naj" liojan Prašnikiir, nogometni straleg iz Smarinega ob Paki, zdaj zaradi u.spehovzUlimpijo, Vinko Šmajs, upokojeni profesor z veliko energije; med zdravniki pa Jože Robida, kije dokU^r za lek^ In dušo, kol pravite; pa Jovan Stupar« Jože Rebťmik. Aleksandra Žubcr. Jože Zu-
	s	Roman
1	3	Brgiez
PekamB-Slaščíčarna-Irgoviria		
ZVESTOBA Si NAGRAJUJE!		
Glavna nagrada sušilni stroj!
Ob koncu akcije bomo med vsemi sodelujočimi, med vami, ki ste ali še boste poslali kakšen ku* pon, izžrebali glavno nagrado. To bo sušiini stroj, ki ga bo prispevalo Gorenje.
pančič, ivan Zupane ..
Mi pa hočemo še. Se imen, še predlogov.
Kdo bt> "naj", pa boste izbrali vi. Mi vam ponujamo samo priložnost, da nekoga nagradile s tem laskavim nazivom.
Nagrajenci 4. kroga
Med prispelimi ku^Toni. s ka-lerimi ste glasovali za naj osebnost leUi 2(KK1 v4. krogu, snii^ izžrebali osem nagrajencev.
Elkroj - hlače v vrednosti 6.()ÍK) tolarjev prejme Mile To-polovec, lavčarjcvři 21. .3321) Velenje: vredno-slna hona /a 2-OiM) u>iarjev irgovinez metrskim blagom Flikca prejmeta Angela Frlškt^vec. Bevčc 35.
Velenje in Simon Pergov-nik. A.skcrčeva .^A. 3325 lanj: nagradi SlaJkcgft bulika, nakup slaščic za 2.0(10 dolarjev bosta lahko korislilu Mateja Hasič. !salck 3.320 Velenje in Jožka Dolin^ek. .Šmaráka cesta51,3320Velenje; moško usnjeno denarnico Rednak d.o.o. prejme Mariju Hi^ak. Bevče 47,3.^20 Velenje; bona v vrednosti pi) 2.(HJ<I lolaijev Pe-
karne. sla.^čičarne, irgovine Br-glez. pa bosia prejela Šteflša Veler, Studence 1.3,331i) Žalec in Nevenka Lih. Vtxiovodna 8.3.32(1 Vek-nje.
Nagrajenci hodo poirdilo, s kal C rim btxlo lahko uveljavljali nagrade, dohili po p<všti.
Sedem nagrad za 5. krog
v lorek. 5. dcccmbra. bomo med tislimi. ki bosle stnJelova-li pri izbnru naj i.>sehnosli 2(K)() na iibmočju, kjer beremo Nas čas. s kuponom številka 5, izžrebali sedem nagrajencev,
Nagrade za 5. krog hodo jiri-spcvaii: Hikca. irgovinaz metrskim hiagonî - 2 nagradi, dva vrednostna bona po 2.(K)(i In-larjcv: Pekarna, slasčičarna. trgovina Brglez - 2 nagradi, dva vrednosina lx>na pi'ï2.ÎH)() lolar-jev: podjetje Rednak d.o.o.-deltwne čevlje: Elan - dve nagradi • kapi.
Kam s kuponi?
\/ Nažegii času izrezan kupon požljtie na na&lov: Urcd-nišivo NAŠEGA ĆASA, Kidričeva 2a. 3320 Velenje. Ne pi)zabitc aa obrazložitev in na svoj naslov.
Uprli rak ÉI ril II IL, isiMrillilliriNOVOI
řUKCA
trgoiiiiznetrsliinlilaiii
imnamajaniei-iMMiia
Prodajno mesto Velenje Prešernova l/a
Tel.: 587-12-73
O

PMii.riiij8ii37.M:93/!i3B2SII1 P(Ksořebij8ji]»ai;jM:03/e3e3730
KIi|«H.Saiit|35.lilHp.^Ln/»i1M1
V Erinih neživilskih trgovinah poiščite m
jOanni
mM
«tOOKACfi^
jfezMmpii ta teooo Wfflkíi pjïïEJi^
ta 33 yáSÍE ta qïïïJiiie pjEsmisSmÇii;	C?-990/00r:
SgŒOïilîiaSsBiijKîiÎDtaGEp	jfe, ^mmam
(EOïïiS? [ii^jsMs^ te
iiMMteď
ERA', trgovina Z Živilskimi in neřlvilskinii izdeffuf f^^ctnova 10./Velenje