Tedenske novice.  Vesele in srečnc velikonofne praznike želita cenj. nar ročnikom ter čitateljem nrcdništvo in upravništvo »Slov. Gospodarja«. Krajevnirn organizacijam SLS smo te dni razposlali olcrožnico. Prosimo, da skličejo vsi krajevni odbori SLS no belo nedeljo seje in navodila te okrožnice in okrožaice z dne 22. marca natančno izvršijo! — Za občinske volitve potrebujejo krajevne organizacije SLS zakoa © volitvah v občinska zastopstva v Sloveniji. Dobi se v obliki posebne knjižice v Tiskami sv. Cirila v Mariboru. — Tajništvo SLS v Mariboru. En barbarski shod. Ena demokiatska nedelja se jim je htela pri Sv. Barbari v Slov. gor. Nadučitelj Kranjc je dal trikrat oznaniti, da pridejo gospodje iz Maribora, ki bodo povedali vse od davkov, cest, goric in politike. Nekolekovani oglasi so vabili na shod, Določeni daa, dne 6. aprila, ob 8. uri dopoldne pripelje nadučitelj g. Kranjc tri gospode iz Maribora v dvorano g. Kranerja. V sobi pred dvorano so zbrani naši ljudje. Mariborska gospoda se poda v dvorano, se namesti in aadučitolj g. Krenjc vabi naše Ijudi v dvorano. Ljudje pa: Kdo ste vi? Reko, da so demokrari. Kakor sila neizprosne toče se izsipljejo na nje napikrejši očitki narodnega izdajstva. Vse hrumi, da so Pribičevičeve kreahtre, ki edine hočejo podeljšanje vsega Pašičevega najhujšega zla za našo državo. Učitelj Kristl mlajši prigovarja, naj bo mir. Čuje jih, da odlcuri in ni ga bilo več. Učitel] Kristl starejši opominja, naj čujejo mariborske gospode. Etobi brce. Demo- kraiom ne pustimo govoriti ne ene besede, grmi po sobi. En mariborski gospod stopi iz dvorane in začne: Vi pa imate posebne učitelje, da jih bolj ne spoštujete! Nova burja na učitelje, da so demokrati, to in ono, gospoda prori Skvencem itd. Učitelj Kranjc vpije: Kdo je rekel, da se*n ]az denimcijaitf? N-ov vihar. Prerekanje traja naprej. Gospodje demokrati pijejo, jejo, hodijo po dvorani, plačajo pijačo dozdevnim pristašem in čakajo. Vse zamanj! Naše ljudstvo se ne umakne, ne da imeti shoda, ne pusti nobenega demokrata k besedi. Po petih urah čakanja zapusti propadel in lačen gostilno nadučitelj g. Kranjc (njemu niso plačali obedal), spremljaa s zasluženimi klici. Pctem se odpelje v noblesnem vozu tudi denvok-ratska gospoda. Odkod imajo denar za tako protiIjudsko agitacijo? Po kom pogum za tako protidržavao rovarenje? Niso vrpali reči, kd-o so bili. Čulo pa se je, da je prvi bil nek Puklavec, ki je jamral, da se je po noči tri ure učil, kaj bi od goric povedal. Reklo se rnu je, da še gnoja ne zna aositi. Drug neznanec je baje bil g. Pašičluk, tretji pa, ki je le žganje pil in pipo kadil, g. Pribecbeba. Od te gospode vemo še samo to, da so se pri Sv. Martinu pohvalili, da smo jih lepo spiejeli. Res, pa še lepše odpravili! No, učitelj Kristl starejši pa se je zvečer dal odnesti domov, da ne bi morda za demokrati zablodil v Maribor. {Dalje prih.) Nekaj za katehete in organiste. Potnino 2a katehete na arunanjih šolah je prejel prosvetni oddelek v Ljubljani in. sicer od 1. januarja 1921 do 31. julija 1922. Da dobijo katehetje zgoraj označeae zneske, morajo do dne 25. t m. vposlati sledeče podatke: 1. Ime, priimek, poklic in redno bivališče, 2. ime šole izven rednega bivališča, na kateri so poučevali, 3. število poti (tja in nazja šteje za eivkrat), 4. razdalja od rednega bivališča do šole v zmislu točke 2, 5. ako je ta šola oddaljena nad 5 km a) ali so poučevali isti dan dopoldne in popoldne, b) ali so obedovali izven svojega bivališča, 6. kakovost poti (strma, kairtenita, ravna, gladka), 7. ali so že prejeli kaj na račun potnine in obednine za navedeni čas. Veroučitelji naj predlože svoje prijave, potrjene po šolskem vodstvu, jieposredrto računovodstvu dekgacije ministrstva financ, odseku za pokrajinsko irpravo, odd. II, Ljubljana, Bleiweisova cesta 10. Da se more točno ugotoviti tudi potrejbščina na potninah in obednini za čas od 1. julija 1923 do 31. marca 1924, naj predložže kateheti posebne, od gornjrh prijav ločene izkaze za čas od 1. julija 1923 do 31. marca 1924 v istem roku po isti poti. — Društvo organistov in glasbenikov za Slovenijo z Medjimurjem ima svoje glavno zborovanje (občai zbor) v torek po beli nedelji, dne 29. t. m. ob 9. uri dopoldne v dvorani pri »Belem volu« v Celju z običajnim vsporedom. Clani društva, ki se pri železniški blagajni izkažejo s člansko legitiinacijo, imajo ugodnost polovičae vožaje, ki velja do 27. 4. do 2. 5. t. 1. — Ob tej priliki se vrši tudi ob dveb Jiopaldne proslavitev 251etaice obstanka »Orglavske šole« v Celju. Govorita gg. K. Bervar, vodja -crglarske šole v Celju, in tovariš Drago Ulaga, organist v Šmarjeti pri Rimskih topliceh, o razvitku zavoda ia koliko organistov se je aa tem zavodu vzgojilo. Nato se zapojejo pesmi: »Mi vstajamo«, A. Feuž, »Zabe«, Ig. Hladaik ia >>Slovo«, K. Bervar, zložena v spomia 251etnice orglarske šole v Celju. vsem že preminulim tovarišem tega zavoda. Nato prosta zabava. Vabite se vsi gojeaci tega zavoda, da se po 25 letih zopet snidemo; vabite se vsi tovariši-organisti, da se združimo v močrvP organizacijo, ker le v združenju je moč. Vabijo se nadalje vsi prijatelji glasbe. Na veselo svidenje! Tačasni sedež društva je v Celju. limrl je v zavodu usmiljenih bratov v Gradcu č. g. Antoa Škulca, duhovnik ljubljanske škofije. Po kratkem pastirovanju se je moral radi neozdravljive bolezni preseliti v zavod usmiljenih bratov, kjer je preživel celih 51 let ia dočakal visoko starost 81 let. Rajni je bil zaan marsikateremu lavantiaskemu duhovniku. Smrt vrlega moža. Od Sv. Jurija v Slov. gor. poročajo: Umrl je aagloma v Srednjem Gasteraju kmet Anton Valner, dober mož in dolgoletai naročnik »Slovenskega Gospodarja.« N. v m. p.I Smrtna kosa pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. Pri nas sta se zgodila te dni dva srnrtna slučaja: Spremili smo k večnemu počitku satro inater Uršo Pisanec, ki je dočakala celo četrti rod. Umrl je tudi Martin Tašner v staTosfi 50 let. Podlegel je ranam, katere so mu prizadjali svojčas kopači. Oba mrliča sta bila iz Zagorec. Lepa slovesnost pri Sv. Trojici v SIov. gor. Na belo nedeljo, dne 27. aprila, pri pozni božji službi, je blagoslovljenje treh novih zvonov. Vse se z vnemo pripravlja na slovesen sprejem, ki foo v soboto, ob petih popoldne. Nastopili bodo Orliči v kroju, Dekliška Marijina družba, konjeniki, veliki gcdci; svatevce bodo delile umetne cvetlice v spomin. Kdor le more, pridi na to kposlovesnostl Cerkv*ne slovesnosti na Tinju na Pohorju. Od tihe do cvetne nedelje smo obhajali sv. misijon. Pri tej lepi pobožnosti so se izredno dobro izkazali vrli tinjski župljani. Daj Bog, da bi uspehi sv. misijona bili trajni! — Na veliko soboto popoldne pa bomo sprejeli slovesno tri nove zvonove, jkateri 'bodo na velikonočni ponedeljek blagoslovljeni. Kakor vse kaže, bo slovesnpst lepa. Kako bo izpadla, borno poročali. Smrtr»bn,eviarne poškodbe. Od Sv. Bolfenka pri Središču poročajo: V pcnedeljek je bil sejem v Čakovai, laterega je obiskovalo več Bolfenčanov, med njimi tudi posestnik Jožef Kolarič iz Jastrebec. Ko se je s svojim majhnim vozičkom {gig) pripeljal že blizu domn, je padel tako nesrečno z voza, da je dobil smrtnonevarne poškodbe. Človek pač nikdar ne ve, kje ga čaka nesreča ali smrt! NaznanOoi !blagoslovitvc novih zvoniov v Kokarjih. Na belo nedeljo, dne 27. aprila, se bodo ob 10. uri dopoWne slovesno blagoslovili trije novi bronasti zvonovi v »ežH 30 meterskih stotov za znano rcmarsko cerkev Ma- tere 'božje na Kokarjih v župniji Rečica ob Savinji. Prijatelji kckarske Mateie božje sle povabljeni k tej slovesnosti. Romarji imajo priliko za šv. spoved že na predvečer in zjutraj istega dne, ker bo tudi ob šestih na Kokarjih, sv. opravilo. »Pridite torej v velikein številu k svoji Materi na Kokarjel ¦ Kaj nam pcaočajo iz šmarrna ob Paki? Dne 8. aprila je umrla v Paški vasi gcspodinja Ufršula Podvratnik, p. d. Grabovšica, v starosti 66 let. Njen ljubki dom je bil posebno gg. duhovnikom vedno gostoljirbno odprt ter zaveiišče samostanskim pripadnikom iz Nazareta. Zato se je njenega pogreba udeležil tudi zraven donia^e duhovščine en g. pater iz samcstana. Vzoren z^koa ia trije dobro odgojeni otrcx:i so sadovi tega res zlatega materinega srca. Poleg lepe gostoljubnosti jo je dičila globoka, istinita pobožnost m miroljiibnost. — Nekaj tednov poprej smo pokopali kmeta Ivana Drafelnika iz iste vasi v starosri 86 let, kmalu za njim pa njegovega brata Matija, 83 let starega faata, a pred dvema letoma njuno 74 let staro sestro Lizo. Pri tej p. d Blaščevi hiši je zani- : mivo to, da se je pokojni gospodar ženil 60 let star, pa ; je zapustil pet zakonskih otrok, eno deklico in stiri fante, ! med temi dva mlajša dvojčka. ,Morda se je tako pozno j podal v zakon zaradi rzredne bratovske Ijubezni do sestre ) in brata. Ganljivo je bilo gledati te sive »otroke«, kako so se Ijubili do smrti, sebe ia svojo družino. Na| v miru i počivajo! I Blag(o)slovi4tev rtsovih bnonastih zvonov pri Sv. Vidu nad Valdekam se vrši na velikcnočni ponedeljek, dne 21. t. m. ob 10. uri dopoldae. Slovesnost izvrši preč. g. Rotner, dekan v škalah. Dobrotniki ia prijatelji lepega zvonenja, pridite poslušatif Pofcopan je bil v šmarju pri Jelšah na cvetno aedeljo vr\ kmet, vzoren mož krščanskega prepričaaja ia delovanja Miha Cujež, p. d. Bedenjakov Predance. Reveži ixgtrbijo z njim vrlega dobrotnika, sosedje postrežljivega mejaša, Sv. Tomaž pa skrbnega cerkvenega ldjučarja). Velika množica pogrebcev je pričala o priljubljenosti dobrodušnega moža. Počivaj v miru, vrli mož! Napredne novice iz Laškega. Naši demokratje so se povspeli v svoji naprednosti do te višine, da so se celo stepli in sicer kar lepo med sefooj. Kakor je javnosti zna- ao, je imela laška demokratska straaka dne 6. t. m. svoj zairpni sestanek, katerega je posetil sama šiba božja — dr. Žerjav. Za dr. Žerjavove govorniške otrobe se je zahvalil ravnatelj Jug in pozval ob koacu demokrate z besedami: Na delo! Ravnokar pribito napredao geslo so si vzeli laški liberalčki tako k srcu, da so ga začeli že dae 9. t. m. zvečer dejansko izvajati. Omenjenega večera, ko so drugi laški nazadnjaki že p>ošteno spali, je nastal v gostilni Gradt pretep. Kot prva žrtev naprednega pretepa je padla peč s sajastimi cevmi aa aapredaega uradnika, ki je že bil poprej bimian s klofutami, gospod aaprednjak je bil kar na mah ves črn. Med klofutami in pretepcm so padali očitki: »Ti izdajica boš kriv, ako pride občiaa v klerikalne roke!« Laškim naprednim pretepa- \ čem se poznajo še danes sledovi zaušnic in udarcev, a | jih je sram, da se še niti na svetlo ne upajo. Treba še tudi j omeniti, da je naprednemu pretepu predsedoval župaa j dr. Roš. Celo pretepaško zadevo ima baje v rokah sodi- j šče. »Domovina« poroča iz Laškega, da je bilo aa sestanku demokratske srraake 48 zaupnikov, »Jutro« pa, da jih je biio 62. Poročevalca v oiba lista sta se pa na debelo zlagala. Ljudje, ki podirajo v poznih nočeh peči in snažijo sajaste cevi bre? dimnikarske obrti, niso za po- j ročevalsko službo. I Ce bi bila cesta občinska, takrat župartu — gorje! j Od Sv. Jederti pri Laškem poročajo: Občinski odbor se j letos zelo trudi s popravljanjem občiaskih cest, kar vsi j občani z veseljem odobravamo, samo oni dopisnik »Do- | movine«, ki je poprej vedno zabavljal čez slflbe ceste, se- j daj zopet zabavlja proti popravilu teru To je »poštenost.« ! poročamo pa, da ona cesta fe Brezna proti Ctolu ni ob- j činska, ampak okrajna, in je zato res čudno, da okraj, ki ima več milijonov na TaTpolag-o za ceste, ne da iste popraviti, ko je sedaj tako izrabljena, da ni mogoče niti j s prazaim vozom več po tej cesti v<witi. Zgodilo se je j že par nesreč, toda oblasti spijo, kadar je treba liberal- \ nega gerenta okiajnega zastopa na dolžnosti opomniti. Seveda, če bi bila cesta občinska, takrat pa — županu , gorjel j Iniate še koga boljšega? Iz Rečice pri Laškem poro- j čajo: Tukajšnji dopisnik »Domovine« se zelo trudi, da bi , občinski odbor oddal popravila pri cestah v roke njiho- ; vega gosp. strokovnjaka in glavnega kandidata liberalne : liste g. M. Ta je baje naredil potrebno skušnjo pri gradbi ! mosta \z Laškega čez rečiški potok (most se je podrl) in | pri delu ceste proti Breznem. Imate morda še koga ; boljšega?! ! Preigodnja smrt v«omie žene v Artičah. Dne 12. t. | m. smo spremili k večaemu počitku Nežo Lapuh, rojeno ; Bogovič. Prezgodnja smrt vzome žene, ki zapušca porr- : tega moža s petero aepreskrbljenimi orroci je globoko ga- ¦ nila vse, ki so jo poznali. Ksko je bila spoštovana ia pri- '¦ ljubljena, je pokazala udeležba pri pogrebu, katerega sta vodila domači g. župnik Jožef Šribar in brat rajne, Ivan Bojovič, veroučitelj v Mariboru. Bila je vrz-orna žena svojemu rnožu, skrbna in ljubeča mati svojim orrokom, zna^r\a daleč na okoli po svoji dobrosrčnosti in vzornem družinskem življenju. Bodi ji zemljica lahka in naj počiva v mirul i Slovesna blagtoslovitev novih zvoiw>v. Na Velikonoč ob treh popoldne bodo 'blagoslovljeni trije n-ovi zvonovi za župnijo Sv. Peter pod Sv. gorami; takoj po blagoslovu ; bo vstolpičen zvcn za župno cerkev. Na velikonočni po- ; nedeljek ab 10. uri dopoldne bo med sviranjem godbe ' potegnjea v zvonik svetogorski zvon, potem bo pridiga in slovesna sv. maša. Pri Sv. Križii se bo enaka slovesnost vršila na belo nedelp ob desetih dopoldne. Ormožu, ordonne Franc Roškar iz GoriSne pri Marjeti, ordonar.c Jožef Zitnik iz Tibok pri Sv. Marjeti, ordonaac Peter Majerič iz MoSkanjc pri Sv. Marjeti, pekar Franc Jurič iz Cunki>vec pri Sv. Marjeti, Jožef Galun iz Prvenc pri Sy. Marku, Simonič iz Dornove, Matija Korpar iz Rodoznice, .lanez Vojsk iz Podvinc, Stanislav Rakuša iz Save blizu Orinoža, Ivan CujeS od Sv. I.ovrenca na Drav. polju in Fr. Stern s Pragerskcga. - Slovenski fantje 9. čete 21. pešpuka v Makedoniji: redovi: Joško Jazbinšek, Celje, Anton Osetr Avgust Golež, Anton l-ršič, Sv. urij ob juž. železnici, Jože Jesenek. Dramlje, Miha Spitaler, Sv. Pavel pri Preboldu, Peter \ eligovšek, Sv. Peter v Sav. dolini, Ivan Pirc, Griže, Anlon TominSek, Liboje, Avgust Es, Zgor. Ponikva, Fr. Mravljak, Sv. Janž nad Storami — Fantje Slovenci pri 10. četi 48. pešpuka v Berani — Crna gora: Franc Bezjafc, Ant. Črešnik, Franc Kvar in Janez Vučak, MoSkanjci pri Ptuju, Janez Kanfl, Murctinci, Alojzij Kepič, Spod. Volovlek; Jancz Majcen in Jožef Kšela. Pacinje; Anton Kopše, Franc Gcrišek in Anton Toplak, Ptujska Gora, .Tožef Mlakar, Pobrez pri Ptuju, Anton Janžekovif, Vodenjak pri Juršincih, Franc Bogša, jMihalovci pri Svetinjah, Jožef Zamuda, Radcnci pri Radgoni in Franc Robinšak, Ormož. — Fantje od 22. artilerijskega puka v Sarajevu: Ivan Purnat iz Bočnej Franjo Sevi-nikar iz Soštanja, Alojzij Planinc iz Zdol pn Brežicah, Anton M.-.x iz Otoka pri Cirkniškem jezc-ru, Anton Trefalt iz Stral i>ri Sv. Jurju ob juž. žcl., Jo*ef Ne- VelHcanske pjopfave v južnih krajih. V jeseni 1923 so hude vodne paplave napravile ogromno škodo v Slo- veai|i, sedaj na spomlad pa je enaka ali še bu|ša nesreča obiskala južnejše kraje naše di-žave, Srern, Bunat, Bosno ia Srbijo. Vsled trajnega deževja so narastle vse rcke v teh krajih ter na široko preplavile okolico. Najbujše ne- sreče so p>ovzročile Donava, Sava ia Tisa. Sava je na- rastla v Beogradu in Brodu skoraj za 8 metrov nad na- vadno gladino, Donava pa čez 7 metrov. Rezdivjana vod« je prodrla velike nasipe na obeh obrežjih ter se razlila po ogromni ravnini. Prebivalstvo je z obupno naglico bežalo pred strašno nevarnostjo, ponekod si ljudje niso mogli rešiti niti živine. Pcginilo je v vodi ziasti mnogo drab- nice. V Sremu in Banatu je voda preplavila okrog pot milijona oralov najplodnejše zemlje, ki je bila že vsa ob- sejana večinoma z pšenico. Setev Je uničena in kmetje Jo bodo morali po odloku vode poaoviti. Poplava Save ia Donave je bila eaa aajvečjih v zadajih 100 letih. Ne- varaost še ai miaila, ker voda nikjer znatno ae pada, pač pa po aekod zopet raste. Voda je preplavila celo ve- lik del Beograda ter stoji na ulicab. Prcmet med hišami se vrši s pomočjo čolnov, nekatera poslopja pa so mo rali prebivalci zapustiti, ker ]e voda udrla v stanovaaja. To priliko pridno uporabljajo tatovi in enaka zalega ter po aoči v čolnih obiskujejo zapuščeaa stanovanja. V Bos- ni so izstopile skoro vse reke, zlasti hudo škodo je pov~ zročila v Hercegoviai Neretva. Tudi v osrčju Srbije so poplavljeni ogromai predeli, mnogo vasi je voda narav- nost uaičila. Ker voda še stoji, ai mogoče nataj\čno pre- ceniti škode. Računajo pa, da znaša več deset milijonov diaarjev. Nerazumljivo pa je postopaaje vlade, ki se za aesrečne kraje sploh aič ae briga. Ministrski svet je p» votao sklenil dati poplavljeaim krajem kot hitro pomoe I milijoa dinarjev, pozaeje je to svoto zmaajšal na polo- vico, sedaj pa je vlada sidenila ponesrečenim krajem po- magati šele, ko bo voda odteklo,. da bo mogoče škodo nataačno preceniti. Ta čas pa lahko polovica prebivalst- va umre ad lakote, ker jim je voda uničila vse zaloge ži- veža. Pomoč bo sigurno prišla prepozno, ker naša upra- va pač vsako stvar dela po polževo. Koledarčki Jugoslovanske kmetske zveze s€ še dc*e v Tajništvu SLS v Mariborj. Višnjavas pri Vojniku. Na velikonočni ponedeljek prazauje naša slavnozaana maledolska godba svoj jubilej, 40!etnico svojega obstaaka. V tem času je postala godba znana že po celem okraju, saj ni bilo nove maše aH večjega praznjka ter slovesaosti, na kateri ne bi igrala. Za obstoj m neumonvo delovanje naše godbe gre v prvi vrsti hvala njenemu kapelniku g. Francu Krameršek v Dramljab, ki je s svojim aesebičaim deJovanjem zaslužil, da mu bodo njegovi tovariši iz godbe podariH častno diplomo. Okrajni zastop v Rogatcu je določil in izplačal za Dijaško večerjo v Mariboru 1000 dinarjev. Gdbor Dijaške večerje se olcrajnemu zastopu najprisrčnejše zahvaIjuje in želi, da bi rogaški okrajni zastop dobil macgo posnemovakev! Km«čka pjosojilnica in hranilnica v Bučah je darovala namesto venca na gTOD č. g. župnika in njenega vzornega tajnika Jakaba Krajnca kot znak hvakmosti za njegovo neiimomo delovanje ia trud 200 diaarjev Dijaškemu semenišču v Mariboru. Bog povmif Dar Dijaški kuhinji v Mariboru. Namesto veaca na grob umrlega g. župnika Fraaca Cizeju so darovali Dijaški kuhinji v Mariboru gg. Rihard Tišler ter Josip ia M. Demšič, trgovci v Veleajii, 200 dia. Prisrčna hvalaf Za zgradbo nove babvišnice usmilj«iih bratjov v Ljutomeru se je aabralo pri darovnnju v cerkvi Kapela pri Radeacih 131 din. Nabralo se je v isti namen 175 din. aa gostiji Belec-Cagran v Slaptincib, župnija Sv. Jurij ob Sčavnici. Bog plačaj tisookrat! — Vodstvo nove zgrad be prosi darežljiva slevenške srca, da bi se spomiajala pii različaih slavnostih, bodisi veselih ali žak>stnih, pril čete zgradbe iov ebolnišnice usmiljenih bratov v Ljutomeru, da se čimprej priceto delo nadaljuje in srečno dovršil Vesele velikonočne praznike ter dober tek želimo vsem čitateljem »Slovenskega Gospodarja«, staršem, bratom, : jstram, dekletom, sosedom, znancem in prijateljem vsi slovens.w fantje, ki slnžimo v 22. pešpolku v Kumanoven\ v južni Srbiji: Franc Raušl, Franc Kameašak, Sv. Toniaž pri Ormožu; Anton Prapotaik, Jožef Roškar, Rudolf Bogdan iz Središča; Janez Toplak, Franc Jaauš, Sv. Urban pri Pruju; Anton Hasimali, Andrej Jerenko, Ignac Domitar \z Ptuja; Ivaa Skerget, Ivan Oman iz Maribora. Vrclikonofnc fastitkc so poslali čitateljem in naročni- jiužlan iz Bizeljskega, Karol Volčanšek iz Libne pri Vidmu, Ivan Koprivc iz Preseine pri BrežiCah, Ignac Zgonc iz St. Ruperta pri Krškem, Jožef Bivic iz St. \ida na Dolenjskem, Franjo Kočar, iz Domžal pri Kamniku, Petar Lei>en i? Zagorja ob Savi. — Mehaničnri pilotske šole I. Avijatike v Novem Sadu. Pavle* Kmiflič, HoŁe pfi Mgjriboru, Antca Conc, Rogaška Slatina,. Adolf Lauko, Trbcaije pri Vuzenici, Franjo Kalarič, Kokoriči pri Ljutomeru, b<l) Marc, Ljubljana, Franc Aškerc, Trbovlje, Ludvik Verk, (^elje, Jože Podobnik, Dovje—Mojstrana, Jože Bevc, Rajhenburg, Franc Nerat, Sv. 1-eter pod Sv. Gorami, — Slovenski fantje iz brežiškega okraja, služeči pri 3. peSpuku II. bat. 7. četa. Josip Slovenec, Frane Valenčak iz Artič, Ivan Lupšina iz Bizcljskega, Ivan Radanovič, Franc Hervol in Alojz Klavžar iz Brežic. Alojz Mlekuš iz Vidma, Franc Kovačič iz Lot; pri Dobovj, Rudolf Arnšek, Soštarec Ivjin rr. Kapel, Lovro Belina \z' Olimja. — Fantje pri mitraliješki četi 31. pešpuka v Prišlini — Kosovo -- Srbija: Vinko Lapornik, Sv. Lenart nad La.škim, Ivan Oprčan, Lljubno, A. Lojen, Luče, Joško DebarSek, Siara vas, Veienje, lvan Kotniki, Sele, Feliks Cepin, Roginska gorca, lvan Kolar, St. llj pri Velenju, Jereb Ivan Skale pri Velenju, Joško Kortnik, Podgorje, Jožef Juraja, Imeno, Janez Sekirnik, Vnarji*, Pristava, Peter Križevnik, Mislinje, Maks Slcmenšek, Smihel, Mozirje. Engelbert Dremelj, Zidan most, Barlič Anton, Toplice^ Zagorje, Stepišnik Franc, Celje, Malovške Franc, St. Janz pri Velenju, Ropotar Franc, Soštanj, Ivan Božič, Grajska vas, Martin Orešnik, Sv. Matevž pri Goinilskem, Kumer Raimund, Mislinje, Brišnik Ivan, Vransko, Beričič Anton, Vransko, Joško Slapnik, Šmartno ob Dreti. — Iz Cetinja po&iljata pozdrave kaplara: Slavko Meiko iz Polenšaka ln Slavko Kraniberger. — P"antje artilcristi v Osijeku: Alojzij Diani, Sv. Jedert nad Laškim, Karol Tutner, LaSka, Janko Pikl, Vransko, Ivan Kert, Dravograd, Mirko Kapušar, Ljubno, Leopold Stare, in Jožef Hafner, Bled, Valentin Krof, Prevalje in Rudolf Zupan, Radeče pri Zidnnem 0 ~j — - w — ¦ _. »-. __ «j ^^- .> __ - _ ~-*_n j w ¦ ^^ h ^_-_j _. « _^b«a » ^*. ' ^_» III, «F *4B« ko Vrabl iz Stare cestc pri Ljutomcru, Alojzij Strašek iz Celja in kaplar Franjo Kosi iz Mariboru, — Fantje 1. pešpuka v Vranju, Srbija: kaplar fttefan Cišmešija iz Kraljevc, kaplar Ivan Jurač iz Kraljevc. Redovi: Franc Klančnik, Soštanj, F"erdinand Imprl, Sevnica ob Savi, Anton Bratec, Sv. Rupert, Braslovčc, lvan Sušet, Stari trg, Slovenjgradec, Jožef Zelodec, Mežica, Koroško, Anton Uršič, Sv. Peter pod Sv. Gorami, Bernard Balon, Bizeljsko, Jožef Krajnc. Dobrna pri Celju, Franc Prevršek, Ljubečna pri Celju, Ivan Jesih, Trbovlje, Franc Šoba, Trbovlje, Herman Strahornik, Hrastnik, Jožef Seier, Zagorica, Marlin Kralj, Raka pri Krškem, Ciril Knez, Celje, Ivo Sekarčnik, Stari trg, Slov. Gradec. — Fantje pri artilerijski delavnici v Osijeku: Kaplar Franc Potočan iz Zreč, redovi: Karol Potrč iz Zg. Korene, Albert Zidanšek iz Šnitaliča, Franc Sel iz Št. Janža na Dravskem polju, Alojz Grojkovič iz Cirkovc, Ant. Krnjnc iz St. Lovrenca v Slov. gor. Martin Pohovnik iz Sv. Florjana, Josip Burjak iz črne, Ivan Holer iz Marenberga, Bernard Pisfotnik iz Slov, Gracica, Alojz Enoh iz Mrtvic, Ivan Gorisek iz Artič, Mihael Ograjenšek iz Velike Pirešice, Anton Radej iz Sevnice, Franc Sober iz Gradaca, Franc Mauser iz Čermašnjic, Mihacl Sterk iz Labinje, Vinko Dolinar iz Ganbrja, Avgust Sever iz Setniča. — Fantje qd 32. pešpuka iz Nevesinja v Hercegovini: Franc Sagadin, Sesteize, Majšperg, Anton Lah, Cirkovce, Janko Santl, Ptujska fiora, Ljutomerčani: Franc Pevec, Rudolf Grcgorenčit, Al. Kovačič, Alartin Sršen, Franc Meir, Anton Krbos, Ronian Kosi, Ludvik Jašovac, Jožef Prelog', Antooi Novak, Jožef Slana, Jožef Fridl, Ptuj, Kapl Zelan. — Fantje 11. čete 3. baterije, '18. pešpiika, Berane, Crna gora. Vojniki Franc Verhovčan in Ludvik 2ibral, Pušenri, Ormož, M«ks Ilrh. Ormož, Fr. Bezjak, Runefi pri Ormožu, Franc Nedok Ptuj, Janez Toplak, Pod\incc, Fr. Solina, Fr. Pilinger, Stojinci, Andrej Krajnc, Leskovec, Ludvilc Mcsarič, Geračja vas, Jerenko Matjaž, Obrožcc Štefan, Podlesnik, Fr. Vogrin, Gradišak, Simon Koren, Sedlašek, Fr. Pukšič, Spulilje, vsi pri Ptuju. Rajh Fr., Dobrovšek, Jožef Blagovič, Lahonec pri Ormožu,- Antoii Rcp, Savci, Ormož, Milan Taciger, Žabomberr, Štefan Taciger, Slobrcc pri Ptuju, Oto GoleS, Sv. Lenart v Slov. gor., Jotsip Kukovič, Pobrež, Sv. Vid, štefan fovše, Sy. Lenart v Slov. gor. Franjo Nedok, veliki in dugi, Ptuj, Mijo Aračič, lmotsko, Dalmacija, Kaplar Marjan Jukič, kapiar Ivan Kdnjunčič, kaplar Josip Buljubašič, vsi iz Dalmacije. — Fantje od 4t>. pešpuka v Ohridi — Makedonija: (van Pikl in Franc Pobko iz Griž pri Celju, F. Ajdič, Lešče pri Celju, Gajšek F"ranc, Ostrožno pri Celju, 'Ivan Turnšek, Ostrožno pri Celju, Martin Štorman, Vincenc Randl Gotovlje pri Celju, Vid Jazbinšek, AJartin Luskar, Sy, Vid pri PJanini, Franc Juhart, Vransko pri Celju, Martin Potočnik, Liboje, Kristl Kuhar, št. Ilj pri Velenju, Jožef Kokotec, Levc pri Celju, Alojz Plesnik, Luče, Franc Jehart, Slovenjgradec, Alfonz Cičigoi, Trbovlje, Maks Sanda, Rečica pri Laškem, Adolf Dobrnv Guštanj, Alojz Repovš, Trbovlje, Franc Golčar, St. Pctt-r v Sav. dolini. -- Fantje 5ri pekarski četi v Osijeku: kaplar Anton Arčan od Sy. urija ob juž. že., kaplar Marlin Plaušteiner iz Sy. Jurija ob južni železnici, Martin Vučer iz Zalca pri Celju, Josip Vidovift iz Ptuja, Franjo Plahula, Rajhenburg, Josip Druškovič Rajhenburfr, Stefan Lužar, Jankova pri Vojniku, Jernej Suhadolc, Brezje pri Dobrovi. ¦— Velikonočnim čestitkam so se tudi pridružili podf-asniki 23. topničarskega puka, Maribor: podnarcdnik Anton Sagadin, Sesterže, podnarednik Anton Geč, Samošani, MoSkanjci, podnarednik A. Živec, Trst, podnarednik Franc Copf, Smarje, narednik Martin Maček, Sv. Peter v Sav. dolini. Vescle velikonočnc praznike želijo ritateliem >Gospodarja« tudi tile gardistiSlovenci kraljeve garde: Janez Standeker, Sp. Sv. Kungota, Franc Vicman, Jarenina, Anton Sternad, Hoče, kaplar Viljcm Albreht iz Konjic, Franc Flis iz Konjic. Fantje 1. pešadijskega puka iz-Vranja v Srbiji: Jože Prislnn iz Braslovč, Franc Birnovčar u. Koprivnice, Franc Pisar iz Mežice pri PreValjalu Janez Valonšak iz Trnovelj, Ciril Suber iz Griž, Alojz Gašperič od Sv. Jurja ob juž. žel., Franc Junker iz Artič. — Pisari-Slovend, 5. in 21. art. puka v Veliki Kikindi želijo vsem svojim znancom in čitalcljem -»SIov. Gospodarja< vesele velikonočne praznike. Hrnest Bregar, Stanko Stergar, Valentin Kukovič, Airton Mirnik in Ivan Veršer. Kmetijsko kat. izobražvalno društvo na Frankokivem priredi na velikonočni ponedeljek popoldne ofo pol štirih v Društvenem domu igro »Čevljar — baron.« Po igri zapoje domači pevski zbor več narodnih pesmi. Prijatelji poštene zabave, pridite v obilnem številu!