Gospodarske stvari. Gos, njena odgoja, reja in pitanje. III. Večidel gosi se pita ia potem ali pukaae ali aepukaBe, žive ali zaklaae aa prodaj postavijo. Toraj je aaloga, pridae kmetovavčeve gospodiaje 8i pitaBJe gosi bodisi za prodaj ali za domače potrebe tadi prav vravaati. Pravi čas za pitaaje je takrat, ko začue jeseai mrzlo prihajati, toraj od prve jeseai uoter do Božiča. Bolj raao pitane gosi dajejo sicer bolj nježno meso, veadar pa živad ae postaae prav debela. Vsaka gos, ki ae ima pitati, se mora po zadajem pukanju tako dolgo pustiti, da se ji zopet perje zaredi ia kdor tako z pitaajem začae, da je gos koaec pitanja zopet popolaoma peraata, ta prav ravna". Žival se mora več tedaov v prostem gibanju omejiti. Vsaka gos, ki je za pitaaje odločena se posebej v tesno kobačo posadi ia pozapre, ki se mora pa prav akrbao vse nesnage očiščevati. Prav tipiačljiv, če tudi prav vspešea način pitaaja pa je ta, da se gos v tako tesao kobačo posadi, da se se obraiti ae more. Glava ji moli gkozi lukajo, da aaore tako jesti ia zadej je tudi aapravljeaa laknja, skozi ktero otrebki odpadajo. Tako se pa z gosjo ravaa, da 8e od nje prav velika gosja jetra prirede', ker se žival razun vratu ae more z aobeaim telesnim deloai gibati. V ti tesai pitavnici dobiva gos obilao ia tečao hrano po dvakrat aa dan o določeaem času ia vsakokrat toliko, kolikor le more povžiti. Pitavaa doba trpi štfri tedne; črstve vode vsaki daa po večkrat poaovljene živali ne sme primaajkovati. Dobro je tudi poleg jedilae po80de tudi jedričastega peaka, ila ia stare zidae ruševine natiositi tako, da more pitanica do vsega. Hraae so razaovrstae. V skušaji se jih je več dobrih skazalo. Ta le aektere aajboljaih navedemo: Namoči ae jecmea v vodi tako, da je vode ves napit, potem se voda ocedi in ječmen vsuje aa kup ia aa ajem pušča, dokler da cimiti začae. Izcimljea ječmea se potem aa teako razgrae, da se more aa solacu posusiti. Ta slad se potem v kislem mlekn ali pa matudi namaka ia goai poklada. Ali pa se krompir do mebkega skuha ia zmučka ia z otrobi ali z zadajo moko zamesi. Ali pa se grah v topli, malo osoljeai vodi k večemu do dva dni namaka, da malo okisne. Vendar se pa gos drage hraae ali zraja vajeaa te grahove jedi vsakokrat ne loti. Tudi se daje drobno zmučkano koreaje in sadje 2—3 tedae drobljen ječmen. Da se prav velika jetra priredijo, se zaprta gos pita z zrajem, kteremu se stolčeaega pepra in soli priaieša. Bolj težavao je pa ia mučao pravo pitaaje gosi. Zaprta gos se vsaki dea po 3—4 krat z svalki pita, ki se narejajo iz drobljeaega ječmeaa, vode ia soli za prst debele. Ti svalki se v krušai peči pečejo fn ob obilnem pitju vsake 2—3 ure v vedao se maožečem številn tudi po aoči o luči gosi dajejo jih ji v žrelo porivaje. Ako pitavec avalk za svalkoa v mleko pomaka, jih gos bolj tahko požira. Med svalke se sme tudi ržeaa moka, grah ia krompir jemati. Veadar pa je pri vsakojakem pitanju skrbae pazaoeti treba, ker ae povžije vsaka gos eaako veliko braae ia preaapitaBa labko pogiae. Sledeči svalki se od razaih skušenih gosjih pitavcev kot posebao izvrstni priporočajo. Napravi se iz jecmeaove ia ajdove ruoke testo, iz kterega se potem za prst debeli do 5 ceatimetrov dolgi prealičasti proti koBcema tanjši svalki aapravijo, v peči poauač, ia pred vsakokrataim pitaBJem v vodi Bamočijo. Začae se z 8—9 svalki, vsake tri ure, polagoma se število svalkov vzfiša ia skrbi, da ima žival zadosti pitne vode. Veadar pa se, predao je golžua popolaoma prazea, gos ne sme več pitati. V 4—6 tedaib, kakor pač žival debela postaja, je pitanje skoačaBO. M. Ovsene sorte, ki se priporočajo. V bovejsem času se posebao hvali Miltoaov ores iz Miae8ote v severai Ameriki. Ta oves je raao zrel, obilao rodi, ima teako lupiao ia močnato težko zraje. Irbitski oves ima zopet to dobro lastaost, da tadi aa revaeni zeniljišču še dobro rodi ia celo v mrzlem podaebju dobro stori. Ligovski orjaiki oves tudi obilao rodi ia se posebno spomladanskega mraza niČ ne boji. Seme priskrskrbuje trgovec M. Berdajs v Mariboru. Razne listne uši, ki nam naae težavao branjevaae cvetlice med okai in steklenib bisah po vrtih hudo aadlegujejo, se prežeaejo z vodo, v kteri se je kvasija ia muŠBi peper kuhal. Ta voda ee še aekaj z čisto vodo zredči ia ž njo rastliae vmivajo ia listje marljivo škropi. Sejinovi 24. marca v Slov. Gradcu ; 24. marca v Ljubaem; 26. marva v Dobovi, v Kamci, v Teharjih. v Selaici aa Dravi; 27. marca pri sv. Križu v Slatiai, v Podplatih ; 29. marca v Reicbeaburgu, v Laškem; 30. maica v Brašlovcih, y Lembeigti. —