UCfteUske ekskurzlje Smoter učiteljskih eikskurzij naj> bi bil na praktičen način spoznati stvari, kt intetresirajp učitelja kot šplskega in kulturnega delavca. Vpjna je ppspešila tempo človeskega ustvarjanja na viseh poljih njegovega udejstvovanjiai. V tej ppspešeni splošni evpluciji je pbsežena tudi špla. Danes se nahaja naša špla, ki je bila z vpjno zadržana, pred mnogimi sodobnimi vprašanji, ki pričakujejo svoje rešitve. Učitelj ^kot odgovprni šolski delavec je s svojim ppložajem prisiljen, da spdeluje pri reševanju vsega tega, kar se tiče šole in njenega stanu. Da postane tp njegovo udejstvovanje neobhodno in pozitivno se mora za stvar zanimati in ta v.praišanja vsestranskp poznaiti. In ravno v tem ppgledu je naš irčitelj pviran zaradi izjemne okolnpsti. Preveč angažiran v bprbi za nacionalno osvobojenje je bil on, kakor tudi vsa generacija te erpohe, mnogo let izven stika s svojim p6klicem in tudi brez dpmovine. Ni imel možnosti, da spremlja evolucijo sple in šplske kulture, a po instinktu, ki izhaja iz njegoveiga poklica je na.vajen, da sodeluje pri reševanju vseh društvenih vprašanj, torej tudi onih, ki niso v tesni zvezi z njegovim poklicem. Znana je vloga pr&dvojnega učitel.ja v borbi za poilittčmo svpbodp i tudi sedanjega pTi širjenju zadružništva in Spkolstva. Da bi tudi sediaj učitel1.*1 uspešno sodelpval pri reševanju vseh onib vprašanj, ki ga interesirajo kot poklicnega in kukurnega dielavca, mu je potrebno ne samo razmišljanje, marveč tudi opazovanje tamka.i^ kjdr so ta vprašanja že rošena. To bi se najprimerneijše dpseglo z izvedbo, po načrtu prirejenih ekskurzij v tuje države. Naša centrala JUU bi mpgla še letpšnje šolsbo ldto formiTati skupine 10 do 20 učiteljev(-ic) iz vseh banovin in tp pnih, ki imajo posebno zanimanje za posamezna kultumo šolska vprašanja. Centrala bi zbrala gotova vpraišanja. ki učiteljistvo najbolje zanimajo. Odredila bi tudi državo, v kateTi so ta vprašanja uspešno rešena. Pcrtom učiteliske organizacije v tej državi, bi se izposlovala potrebna pompč elkskurzistom. Seznanilo bi se prisitojnp mimistrstvo o važnosti in potrebi talke ekstourzije in izposlovala bi se gmotna pod*pora. To bi podvzele tudi vse sekcije pri svojih banskih upravah. Ppd vodstvom učitelja, ki ppzna kulturne in šolsike razmere ter govori jeziik tega naroda, bi se izvedla ekskurzija v maju ali juniju, dokler so šole v pni državi, kampr se potuje še odprte. Člani elkiskurzije bi bili pbvezni, da po gotovem načrtu spoznavajo in proučuiejo vse ono, kar jim je dode!jeno, in da po ppvratku sestavijo imatanone referaite, ki bi se tiskali v našem glasilu. To bi bila kot nekaka, ne strogp vzeto, naučno šolska ekspedicija s smotrpm seznaniti se s stkiriaijnimi rezultati evolucije šplstva, sppznavati najmodernejše tipe šolskih poslopij. šolske pprave, učil in vsega onega. kar oredstavlja tehnično stran šole. Naidalje. bi imele namen spoznati orgamizacijp cntroških vrtcev, zavetišč, višje razrede in pouk v njih, učiteljske šole, šplskih in šoli blizu stojdčih kultupnih ustanov. Spoznati -pedagoško in mladinslkio literaturp in SDloh vse kar more pritegniti pažnjo učitelja kot delavca na šolskem in kulturnem polju. Take ekskurzije pbstojajo v državah, z visoko sitpječim šplstvom. FTancoski učitelji pptujejo med velikimi tK>čitnicami po vsej Evrppi. Pred tremi leti je bila neika njihpva skupina v Beograidu. Ta skupina je prepotovala vse evrapske države. Isto delajo tudi češki učitelii. Na iniciativo učiteljske toternacipnale se snujejo totemacipnalna ferjalna središča za učitel jstvo s smotTom. da čim več učrteljstva sppzna šolske in splošno kulturne razmere v ppsameznih državah. S ppmočjo takih eksikurzij bi gotovo spoznali mnpge stvari, ki pri nas ali ne obstojajo ali sp ma nezaidostni višini. Z znanjem pridbbljenim na ta način, bi učitelji izpoppLnili svojo vlogo iniciatorjev in s>oidelavcev pri izvedbi vsake šplske reforme. Učiteljsttvo je v najtesnejšem stiku s šolo in z narodom, je majboljši poznavalec niihpvih potreb. Zaradi tega mprajo vse spremembe v šoli biti izvršene s sodelovanjem učiteljstva ida bodo na ta način tudi s ipsiholo škega staliišča upnaivičeine. Iz tega stališča bi bilo potrebno, resno razmišlijati p vsakpletni prireditvi večjdga števila eksikturzij v tuje države, da spojx>lnimo svoje znanje, dvignemo s tem svoi vpliv i s tem tudi ugled učfteljskegia stami. V. Srnič.