Italijaosk Odkar ]e izšla zadnjanaša številkia, smo dosegli vclike usi-ehe ua italijanskem bojišču, Zavzeli srao razven drugili utrdb prevažui laški trdnjavi Asiago \\\ Arsiero. To so ,ie zgodilo dne 30. raaja, a. Kadorn:; še si do danes ni upal te izgube javiti italijanskerau ruclstvu. ()d tega časa f»em sp vrši uaše prodiraa-e na ir.ili.iiMi.skem bojišču niiriipjše. Jn to |>o naši lastni vol.,i. Ako bi hotelo italijansko armadao vodstvo in 6aso is'o skle.hti iz tfiga. da no moremo več naprej, se ? ii:,; Hidi V lem oziru bridko prevaril.i,. Hitrost naše•-,; j/i*odiraiija. smo monpi zmaujšati, da uredinio ysa o;ravila v ozadju, kakor o zgradba novib cest, dovoz živil, niuiiic.ije itd., ter da damo odmora tuidi na-. šim oetara, ki so po takih naporih potrebni počitka, ter jih usposobimo za nove velike ^inp. V napadal-' p.em prnstoru stoji seclaj protj nam glavna sila itaiijanske armade, kolikor ni vezana na pi-imorsko hi koroško fronto in na neaapadene dele tirolske Ironte. Za na.pad nn glnvno italijansko moft se je treba skrbno prinranti. Asiago in Arsiero paclla. X torek, dne .30. maja, sta se trdnjavi Asiago in Arsiero udali avs^rijski vojaški sili. Naši so v obel? mestih uplenili obilo vojnega gradiva. Z zavzetjem teli dveb trdnjav so prišle v naše roke velevažne postojanke. Tlrdnjayska \"fer/;ga, ki brani vhod v v-eliko italijansko ravuino, je pretrgana. Asiago je maujše mcsto z približno 4000 prebivalei in leži v dolini reke Assa. Od Asiaga do mesta Bassano, kjer se priftenja velifet italijanska ravnma, je približno 18 km. Okolica mesta Asflago je zelo pvtsta in nerodoVjitna. Arsiero pa leži y rodovitni dolini reke Astico. Od tega mesta je še saino 5 km do široke ravani. Arsiero šteje 6000 prebivalcev. Kj[e stojljo uaSe čete? Naš III. arinadni zbor, ki je zavzel Asiago, se je poniaiduil od mesta še dalje proti jugu in severoizhodu ter ,je severoizlioduo od mesta zavzel dvorišče Mandriele ob ilržavni meji. Izhodno od Asiaga stojimo gedaj na višinskein grebenu, ki je oddaljen 3 km od raesta in odkoder je še uakih 14 km do sloboke lombardijske ravnine. Pri Arsleru, kjer sto^ijo prestolonasleilnikove čete, smo se pomaknili zadnje dni tako daleč naprej, da imajo aaši samo še do 4 km hoda do imenovane ravniue. Tukaj smo zavzeli važne utrdbo Moute Corbin, Monte Cimone, Tresche in Cesnna (na višinah med Arsierom in Asiagom). Jugozaliodno od Arsiera so si naSi priborili prehod čez reko Potzina ter so se utrdili na višinah južno od reke. Od naše orte pri Pozini (To lombardijske ravnine in do trdnjave Schio je 10 km. Na črti Arsiero—Pozina se Italijani krčevito branijo in mpstoma srdito napadajo naše postojanke. Zahodno od Pozine prestopi bojna erta pri 2238 m visoki gori Pasubio ffržavno mejo in gre v jngozalhodni smeri do mesteca Chiesa, ki leži na južnem Tdrolskem v dolini Valars-e (5 krn od državne meje), katera se pri Roveretu izliva v Adižo, Od Chiese gre fronta zopet v severnozahodni smeri čez Zngno Torto, (10 km od državne me;pj proti Adiži in od tam dalje proti zahodu. \reliko število ujetnikov. — Naš plen. Od začetka našega napadania v južnih Tirolah (15. majai) do 4. junija so naši ujeli okrog 4 0 t is o o I t a 1 i j a n o v, med temi 888 častnikov. Uplenili pa, smo 3 0 4 t o p o v in blizu 200 strojnih p u š k. Samo dne 3, junija je prišlo nad 5G00 T.ahov v naše ujetništvo. Ker se je posebno zadnje dni število u.ietnikov izviainredno pomnožilov znlafii1, da ne mirujemo pnpolnoma in da so boji naših 8et uspešni. Strašnl naši topovl. Karol grof Scapinelli piše z dovoljenjejn vojnega tiskovnega stana: O naSih napadih na pas itali;;inskiih trdnjav se mi je poroftalo: Italigani so vedi'it ra^unali z na5im napadom. Vedeli so celo, v Kafori smpri bodo napadli naši, Zjahvaliti se moramo stražnemu ufiinicovanju nažih topov, da. ldjub temu nrso mogli vzdržatt naSega prv«ga napada. NatanCno so zad«vale naSe krogle- italijansk'© jarke, naSa pehota je napadala vedno v pravem trenutku in je udrla s prvim nastopom v sovraine postojanke. Kljub veliki hra.brosti italijanske pehote ni \"zdržala nafiega, navala, kar dokazuje, da naSa pehota prekaša italijaJiskp, katere podobne napade je vadržala že pn4 Soiv'i im;1o leto. Italijani so upali, da se bo poznejei mpd našim napredovanjem znižala sila c. iu kr. 6et.' \oniogofte se jim je zdelo. da bi moglo ositati nažo to<Miištvo, j osebno težki topovi, na strani pehotP/gledo nn tozavčlr-\-no ozemlie in ker slove italiiansike teh.ničue čete yo celem svetu in vejo natančno, kako se r.oroinoma |;odpre.io opste in mostovi v prplazih gorai.A naše izkušn'e so omogočile, da je bilo nnšo topni-št\o vedno pravi ftas na svojem mestu; naši poljski in jzorski topovi so vedno sledili pelioti; tudi težki topovi niso veliko zaostajali. Složno delovanje vseh na« šib 5et. njih obCudovanja vreduo delo, njih velike iz-« kušnje v vo"skah na gorali so omogočile, da srao dcn segli tnko velike nspehp. ^lofi italijanskiii bojnih sil. 7, dobro poučene stronii se poroča o moči boj. .dh sil, s katerimi Ttalija trenotno razpolaga, Arnia^ da obstoji, ali bolje reGeno, je obstojala iz 1.200.000 do^ro izvPžbanih ?ot. Od teli se jih mora pa naimanj 300.000 odSteti (lnrtvi. ranjeni, bolni in ujeti), 50.000 mož je v Afriki, 60.000 v Valoni, 100.000 kot rezervO v Siciliji in iužui Ttaliji, to je skupno 500.000 mož, ki odpatlejo za bojišče. Proti avstrijsM ofenziyi ima sedaj ItaJija samo 700.000 dobro izvežbanih mož, ki so razdel.ieni ob eeli bojni črti. K temu pride še 800.000 do 1,000.000 mož, ki so le malo ali pa prav ni6 izvežbani. Tndi topov imajo Italijani razineroma malo, a posebno primaJijkuje težke artilerije in konj. Bog je varoval naše Cete. Z južnega Tirolskega se nami piše: Kakor se človeku milo stori ter poln veselja stisne roko dragemu tovarišu, ki ga obišče v tujini, ravno tako se razveselimo slovenski vojaki vsake številkfl ,,Slovenskega Gospodarjai", ld nas kot zvest to-i vaiiš obišfie v strelskih jarkib. Naš prilj,,ubljeni list aam prinaša, novice iz domovine, mi mu pa poročamo z bojišfia. Sedaj s ponosom poročamo vsem prijateljem, da smo že v sovražni deželi. Preko itali^anskilj trupel so naSi hrabri slovenski vojaki udrli v Italijo. Gotoyo ni samo naključje, da smo ravno na obletnico vojne napovedi predrli bojno črto in pognali kletega sovraga preko meje. Velikb število ujetnikov, vojnega materijala, topov in strojnih pušk je moral stno. polentar neprostovoJjiio pustiti. KlaVrno so korakali vojni ujetniki mimo naših postojank. 'Marsikateri Lali si j« gotovo vse drugafie predstaaijal vhod v ,,neod-i rešene" dežele. Res, občndov.anja ^iredtoa je odlb^ nost našega vojaka. Obenem moramo reči, da je Bbg varoval naše čete vseh nesreč. Le malo jib je, ki so v osvobodilnem boju za ljubo domovino položili glavo k večnemu počitku. In dub njihov je splaval y neskonfine višave, kjer pri Bogu užiyajo plačilo svojega truda, Spomin njihov je zapisan v zgodoMini na~ šega, polka na veke. Vas pa, dragi v ljubi domo^ini, ki tudi prenašate bridkosti vojnie, naj z upom navdaia misei, da se vsi borimo za obstoj naše avstrijske in slovenskfi domovine. In v tem boju rnoraino zmagati. Slovenske žene in dpkleta! Mi v bojni črti čutimo z Vami Vaše naj)ore in težaAre, upamo pa, da nam Bog kmalu odvzame vojno šibo. Upamo, da bo kmalu zasvetila zvezda ljubegai miru, ki bo pripeljal drage in ljube nazaj v domačo hišo. Vsem znanim pošiljajo prisrčne pozdr;ive Alb.) Planinec, iz Tržifia na Kranjskem; I\an Sakeišek,, od Xovecerkve jiri Ptu.ju: Jožef Plahinc iz V)dmap.i Krškem: Pavel Planinc iz Koprivnice na Stajerskem in Jo?ef Planinc iz Rrežic ob Savi.