Notulae ad floram Sloveniae 74   
Perić r. & S. rilak, 2017: Eclipta prostrata (L.) L. (Compositae), an advenitve species new to 
the flora of Serbia. Botanica serbica 41(1): 89–93.
p ro Stko , p ., 2012: Eclipta Identification Control in Peanut (C 869) CAES publications. 
University of Georgia, College of Agricultural end Environmental sciences, pp. 1–4.
Sto Ne , B., 1970: The Flora of Guam. Micronesica, 6. Guam University Press.
t uti N, t . g ., 1976: Eclipta L. In: T. G., Tutin, V . Heywood, N. A. Burges, D. M. Moore, D. 
H. Valentin, S. M. Walters & D. A. Webb (eds.): Flora Europaea 4, 141. University Press, 
Cambridge.
v ar SHNey , S. p . & B. D. SHar Ma , 1979: Responses of saline and non-saline populations of 
Eclipta alba to soil salinity. Canadian journal of plant science 59: 539–540.
MiTJa kaliGarič
Utricularia bremii Heer ex Koell.
Ali Bremova mešinka (Utricularia bremii) uspeva tudi na Bloški planoti (Notranjska)?
Does Utricularia bremii also thrive on the Bloke plateau (Notranjska, Slovenia)?
0253/1 (33T VL57) Slovenija: Notranjska, Bloška planota, Godičevo, povirje na SV delu 
povirnega barja ob potoku Bloščica, 767 m n. m. Leg. & det. B. Dolinar, 12. 8. 2020; 
J. Slatner, 20. 8. 2020.
0253/1 (33T VL57) Slovenija: Notranjska, Bloška planota, Godičevo, vodno okno v JZ delu 
povirnega barja ob potoku Bloščica, 765 m n. m. Leg. & det. B. Dolinar, 12. 8. 2020; 
J. Slatner, 20. 8. 2020.
Bremova mešinka (Utricularia bremii) je evropska vrsta (l auBer & w agNer 1996: 972), 
razširjena v srednji, severni in vzhodni Evropi. Uspeva v stoječih vodah, močvirjih (j ogaN 
2007: 584), povirnih in visokih barjih. V naši bližini se pojavlja na Avstrijskem Koroškem in 
Južni Tirolski (f iScHer & al. 2008: 777). V Furlaniji Julijski krajini velja Bremova mešinka 
za izumrlo vrsto (http://dryades.units.it/FVG), medtem ko na Hrvaškem ne uspeva (MiHelj 
2000: 47). Na Madžarskem se vrsta pojavlja nam najbližje v kvadrantih 9069/1 in 9069/2 
severno od Blatnega jezera (d éNeS & k irály 2015:185).
Podatki o pojavljanju Bremove mešinke v Sloveniji segajo v sredino 19. stoletja, ko je 
rastlino v Kožuhu pri Babni Gorici na Ljubljanskem barju leta 1858 popisal C. Deschmann 
(d eScHMaNN 1858: 81, w raBer & SkoBerNe 1989: 328–329). V prejšnjem stoletju se zaradi 
uničenega življenjskega okolja na tem nahajališču Bremova mešinka ni več pojavljala (p uc 
& al. 1991: 302, SlatNer 2019). Pojavljanje U. bremii na Ljubljanskem barju navaja tudi E. 
Kramer (kraMer 1905: 110–129). V herbariju Univerze v Ljubljani (LJU) se nahaja le pola 
(LJU101113894) z Bremovo mešinko, ki sta jo avgusta 1942 v bližini Celovca nabrala E. 
Mayer in K. Ronniger.
Na Bloški planoti smo v povirnem barju pod vasjo Godičevo našli primerke mešinke 
(Utricularia sp.), pri kateri so se cvetovi in vegetativni organi na rastlinah razločno razlikovali 

Hladnikia 46: 66–84 (2020) 75
od organov podobne male mešinke (Utricularia minor), ki je prav tako uspevala na tem 
rastišču. Večina njenih morfoloških znakov je bila značilna za Bremovo mešinko.
V barju pod vasjo Godičevo, kjer uspeva tudi kukavičevka iz Rdečega seznama (a No Ny -
MouS, 2002) poletna škrbica (Spiranthes aestivalis) (d oli Nar 2011), se Bremova mešinka naha- 
ja v rastlinski združbi Primulo-Schoenetum ferruginei (v reš & al. 2013: 234) skupaj z na- 
slednjimi rastlinskimi vrstami: Allium carinatum, Brachypodium rupestre, Briza media, Carex  
davalliana, Carex elata, Carex flacca, Carex hostiana, Carex lepidocarpa, Carex panicea, 
Carex pulicaris, Carex viridula, Cirsium rivulare, Dactylorhiza maculata subsp. transsilvanica, 
Deschampsia caespitosa, Drosera anglica, Eleocharis quinqueflora, Epipactis helleborine, 
Epipactis muelleri, Frangula alnus, Galium boreale, Galium verum, Juncus alpino-articulatus, 
Mentha aquatica, Menyanthes trifoliata, Molinia caerulea subsp. arundinacea, Molinia 
caerulea subsp. caerulea, Pinguicula alpina, Platanthera bifolia, Sanguisorba officinalis, 
Selinum carvifolia, Schoenus ferrugineus, Tofieldia calyculata, Utricularia minor idr.
Na posameznih primerkih mešinke z Blok smo poleg zgradbe cvetov fotografirali in 
primerjali tudi oblike štirirogeljnih prebavnih žlez v mešičkih (kvadrifide), zobce in ščetine 
na rogljih listov ter zimske brste (turione). Vse te morfološke znake smo primerjali tudi z 
znaki pri po habitusu podobni mali mešinki (U. minor).
Velikost in zgradba cvetov sta pri Bremovi mešinki pomembna morfološka znaka za 
razlikovanje od male mešinke (f leiScHMaNN & ScHlauer , 2014) (slika 1.a). Cvet Bremove 
mešinke ima spodnjo ustno cvetnega venca okroglo, ploščato in ravno ob robu. Njena širina 
je lahko večja od dolžine. Premer cvetov pri mešinkah pod vasjo Godičevo je 6 mm in je 
v primerjavi s podatki iz literature 8–10 mm (j ogaN 2007: 583), premajhen za U. bremii. 
Zgornja ustna pri Bremovi mešinki je le malo manjša od spodnje ustne cvetnega venca, 
čašni listi so zaobljeni (slika 1.a). Pri U. minor so cvetovi veliki 6–8 mm, spodnja ustna 
cvetnega venca je jajčasto podolgovata in ob straneh z navzdol zavitimi robovi. Zgornja 
ustna cvetnega venca komaj prekriva izbočen in obarvan del spodnje ustne, čašni listi so 
priostreni (slika 1.b). Raziskava je pokazala, da imajo cvetovi mešinke s povirja pod vasjo 
Godičevo morfološke znake obeh mešink, male in Bremove (slika 1.c).
Slika 1: Cvet Bremove mešinke, Bavarska (1.a) (foto: A. Fleischmann), cvet male mešinke, 
Godičevo – Bloška planota (1.b) (foto B. Dolinar), cvet mešinke z Blok, Godičevo – Bloška 
planota (1.c) (foto J. Slatner)
Figure 1: Utricularia bremii – Bavaria in Germany (1.a) (photo A. Fleischmann), U. minor – 
Bloke plateau (1.b) (photo B. Dolinar), U. sp. – Bloke plateau (1. c) (photo J. Slatner)

Notulae ad floram Sloveniae 76   
Štirirogeljne prebavne žleze v lovilnem mešičku (kvadrifide) so bile fotografirane 
s svetlobnim mikroskopom pri 400-kratni povečavi. Pri štirirogeljnih prebavnih žlezah v 
lovilnih mešičkih sta krajša kraka pod kotom 180°, kot je značilno za Bremovo mešinko 
(slika 2.b), medtem ko so vsi štirje kraki pri mali mešinki usmerjeni v isto smer (slika 2.a) 
in kot med krajšima krakoma meri okoli 300°. Geometrija štirirogeljnih prebavnih žlez je 
eden od poglavitnih razlikovalnih znakov med Bremovo in malo mešinko. (t aylor 1989: 
613–620). Primerki mešinke s povirja Godičevo imajo te znake enake, kot so značilni za 
Bremovo mešinko.
Slika 2: Mala mešinka (U. minor) (2.a), mešinka z Blok (U. sp.) (2.b) – štirirogeljna prebavna 
žleza v lovilnem mešičku (foto J. Slatner)
Figure 2: Utricularia minor (2.a), Utricularia sp. from Bloke plateau (2.b) – microscopic 
photo of quadrifids (photo J. Slatner)
Slika 3: Stebelni listi z roglji – mala mešinka (3.a), mešinka z Blok (3.b) (foto J. Slatner)
Figure 3: Leaves on stolons – U. minor (3.a), U. sp. (3.b) (photo J. Slatner) 
Poganjki (stebla) Bremove mešinke so deljeni v zelene olistane plavajoče dele z lo-
vilnimi mešički, ter brezbarvne živice z lovilnimi mešički, pogosto potopljenimi v mulju. 
a b
a b

Hladnikia 46: 66–84 (2020) 77
Zeleni listi so dolgi od 4–20 mm, nepravilno razcepljeni in imajo jeseni do 20 rogljev (slika 
3.b), poleti pa še več. Na robovih zadnjih (terminalnih) rogljev so na vrhu in ob strani očitni 
zobci s trnatimi ščetinami (slika 4.b). Na brezbarvnih živicah z lovilnimi mešički so listi 
zakrneli in imajo največ do 6 rogljev (slika 5).
Pri mali mešinki (U. minor) so listi na stebelcu dva do tri krat deljeni in imajo največ 
do 12 rogljev (slika 3.a). Na vrhu zadnjega (terminalnega) roglja ima rastlina trnato ščetino 
(slika 4.a).
a b
Slika 4: Mala mešinka (U. minor) s trnato ščetino na zadnjem roglju (4.a), mešinka z Blok - 
roglji z zobci (Z) in trnatimi ščetinami (Š) (4.b), foto J. Slatner
Figure 4: U. minor – terminal segment with setula (4.a), U. sp. from Bloke plateau – marginal 
teeth (Z) with setulas (Š) (4.b), photo J. Slatner
Slika 5: Mešinka z Blok – brezbarvni poganjki v mulju (foto J. Slatner)
Figure 5: Utricularia sp. from Bloke plateau – stolons without chlorophyll buried in the 
substrate (photo J. Slatner)

Notulae ad floram Sloveniae 78   
Mešinke se razmnožujejo vegetativno, saj prezimujejo v obliki zimskih brstov (turioni), 
ki jih razvijejo jeseni (SlatNer 2019: 97). Zimski brsti vrst U. minor in U. bremii se med 
seboj ne razlikujejo dovolj, da bi lahko na podlagi njihove oblike ali velikosti razlikovali 
med obema vrstama. Pri obeh vrstah so veliki 1–5 mm in prekriti z vsaj tremi listi (slika 6). 
V plodu Bremove mešinke na povirju Godičevo nismo našli semen, kar potrjuje dosedanje 
ugotovitve, da se rastlina verjetno razmnožuje samo vegetativno (a Stuti 2016).
Slika 6: Zimski brst (turion) mešinke z Blok, Bloška planota (foto J. Slatner)
Figure 6: Utricularia sp. – turion, Bloke plateau (photo J. Slatner)
Cvet mešinke z Godičevega na Bloški planoti je zaradi majhnih cvetov (slika 1.c) v 
primerjavi z Bremovo mešinko z Bavarske (slika 1.a) in malo mešinko z istega nahajališča 
na Blokah (slika 1.b), netipičen. Ostali trije morfološki znaki pa potrjujejo, da na mokrišču 
pod vasjo Godičevo uspevajo rastline, ki ustrezajo Bremovi mešinki. Zato je ta prispevek o 
Bremovi mešinki na Bloški planoti napisan predvsem kot vodilo za nadaljnje preučevanje 
vrste. Podobne mešinke se namreč pojavljajo tudi na nizkem barju pri vasi Ulaka na Bloški 
planoti, barjih Pokljuke in na prehodnem barju Drni v Zelencih pri izviru Save Dolinke.
Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah Slovenije (a NoNyMouS 2004) 
nobene od petih predstavnic iz rodu Utricularia ne varuje, medtem ko je Utricularia bremii 
na Rdečem seznamu praprotnic in semenk (a NoNyMouS 2002) uvrščena med izumrle vrste 
(Ex) slovenske flore. 
Opomba k slovenskemu imenu: Mešinka, ki jo je nabral Johann Jacob Bremi-Wolf 
(1791–1857), tudi Bremy, Braemi in Brämi leta 1836 v okolici jezera Katzensee pri Zurichu 
(a Stuti 2016: 31, 41), se je pravilno imenuje Bremijeva in ne Bremova.
ZAHV ALA
Zahvaljujeva se M. Bačič in B. Vrešu za strokovno pomoč, A. Trnkozyju za pripravo in 
obdelavo fotografij in A. Fleischmannu za dovoljenje objave fotografije U. bremii z Bavarske. 

Hladnikia 46: 66–84 (2020) 79
LITERATURA
a NoNyMouS , 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. 
Priloga 1: Rdeči seznam praprotnic in semenk (Pteridophyta & Spermatophyta). Uradni 
list RS 12 (82), pp. 8893–8910.
a NoNyMouS , 2004: Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah. Ur. l. RS, št. 
46/04.
a eScHiMaNN , d., k. l auBer , d. M. M oSer & j.-p . t Heurillat , 2004: Flora alpina. Bd. 1: 
Lycopodiaceae–Apiaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. 1159 pp.
a Stuti , g., 2016: Biosystematics of European species of carnivorous genus Utricularia 
(Lamiales, Angiosperms). Doctoral thesis. University of Pisa. Research doctorate in 
Biology. XXVIII Cycle, Pisa. 114 pp.
d éNeS , B., & g. k irály , 2015: Atlas florae Hungariae, Distribution atlas of vascular plants of 
Hungary. University of West Hungary Press, Sopron, p. 330
d eScHMaNN , c., 1858 : Beiträge zur Naturgeschichte des Laibacher Morastes. Zweites 
Jahresh. d. Ver. d. Krain. Landes-Mus., Ljubljana: 59–87.
d oliNar , B., 2011: Spiranthes aestivalis (Poir.) Rich. Hladnika (Ljubljana) 27: 68–70.
f iScHer M. a., w . a dler & k. o Swald , 2008: Exkursionsflora für Österreich, Liechtenstein 
und Südtirol. Land Oberösterreich, Biologiezentrum der OÖ Landesmuseen, Linz. 1391 
pp.
f leiScHMaNN , a. & J. ScHlauer , 2014: Die gattung Utricularia in Bayern. Ber. Bayer. Bot. 
Ges. 84: 65–90.
j ogaN , N., 2007: Lentibulariaceae. In: Martinčič A. & al.: Mala flora Slovenije: ključ za 
določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. pp. 582–584.
l auBer , k., & g. w agNer , 1996: Flora Helvetica. Verlag Paul Haupt, Bern, 1614 pp.
k raMer , e., 1905: Das Laibacher Moor das grösste und interessanteste Moor Österreichs 
in naturwissenschaftlicher kulturtechnischer und landwirtschaftlicher Beziehung. Druck 
und Verlag von ig. V . Kleinmayr & Fed. Bamberg 1905, pp. 110–129.
MiHelj , d., 2000 : Lentibulariaceae. In: Nikolić, T. (Ed.), Flora Croatica. Index Florae 
Croaticae. Nat. Croat. 9, Supl. 1. P.: 46–47.
p uc , M., j. v idic & p . SkoBerNe , 1991: Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije 
– 2. del: osrednja Slovenija. Ljubljana.
SiMoN t ., 2002: A Magyarorszagi edenyes flora hatarozoja. Harasztok. Viragos Növenyek. 
Nemzeti Tankönyvkiado, Budapest. 419 pp.
SlatNer , j., 2019 : Mesojede rastline lepotice in zveri. Založba narava, Kranj, 176 pp.
SlatNer , J., 2020: Spoznavajmo neznani svet znotraj mešička s svetlobnim mikroskopom. 
Proteus 6/82: 268–273.
t aylor , p ., 1989: The genus Utricularia: a taxonomic monograph. Kew Bull. Add. Ser. 14: 
1–724.
v reš , B., B. d oliNar & a. S eliškar , 2013: Pregled flore Bloške planote (Notranjska, 
Slovenija). Folia biologica et geologica 54 (2): 215–246.
w raBer , t . & p . SkoBerNe , 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije. 
Varstvo narave 14-15: pp. 91–429.
http://dryades.units.it/FVG/index.php?procedure=taxon_page&id=5094&num=30863
BraNko d oliNar & j ure SlatNer