Za poduk in kratek čas. Pustna ali postna pridiga za pijance. + Izvoljeni poslušalci! Vi večkrat slisite pridige o grdobi, budobiji in nevarnosti pijanče- vanja. Pijančevanju sta uzrok vino iD žganje; oboje: viao ia žgauje pa sta, kakor vsi vemo, dobre in koristne reči; dcbra in koristna reč pa mora tudi dobre in koristne nasledke imeti. Ker je pijančevanje ali bolje prav povedano pijanost uaravni nasledek obilnega zavživanja dobrega vina ali dobrega žganja, uiora tudi pijanost biti dobra in koiistna. Naiedil sem Vam torej pust. pridigo o dobrib in koristnib lastnostih pijauosti in pijančevanja. Obilno zavživanje vina ia žganja ali pijančevanje je dobro in koristao: I. za celo človeško društvo in II. za pijanca. I. Pijančevanje je koristno celemu človeškeinu drustvu, ker skoro vsem stanovom daje zaslužek, zaslužek pa je dobra reč, torej tudi pijančevanje. Pijančevanje daje zaslnžek oštirjn ali krčmarju, kteremu ni tieba delati in se truditi, ker mu pijanec nosi za vino iu žganje v potu svojega obraza zaslužene krajcarje, od kteiih kremar brez velikih skrbi dobro živi. — Pijančevanje daje zaslužek zdravniku, ker pijanec često sebi ali komu drugemu v pijanosti glavo prebije, rcko ali nogo zlomi, ali se vsaj po noči domu grede zvrne v jarek ali na kup kamenja ter se pobije. Da se to popravi, treba je zdravnika, ki si pri pijancih veliko zasluži ter se pošteno preživi. Pijančevanje je tudi vzrok dolgotrajnim boleznim (nekdo je zračuail, da 2/s bolezea pride od pijančevanja), zato imajo od pijancev razve zdravnikov tudi lep zaslužek postrežniki v bolenišuicah, lekarji ali apotekarji in giobar, kteremu ueki pijanci največ dela, torej tudi zaslužka dajo. Dalje pijaučevanje skoro vsem rokodelcem zaslužek priskrbi, postavimo: glažarju, če pijanec pobija glaže, kupice ia okna; mizarju, če podira in tere stole in mize; krojaču, kedar si i aztrga suknjo iu hlače, klobučarju, ker po noči malokedaj prinese svoj klobuk domu; lončarju, ker dornu prišedši rad nieče sklcde in krožaike za vrata ali za ženo. Pouočnim čuvajem piegaujajo pijauci dolg čas; beričem dajo dela, da jim ni ticba lcnobe pasti in sodnikom zboljšujejo zdatuo njihove plače, ker iiuajo ž njimi dosta dela, delo pa daje zaslužek. Naposled je pijančevanje tudi dižavi na veliko koiist. Znano Vam je, da ima vsaka država veliko kajb, ječ in kaznilnic, ktere mora z velikimi stroški vzdrževati. Za koga bi pa država te že obstoječe zavode vzdrževala, če bi pijancev ne bilo, ker nekdo je trdil, da v teh zavodib stanuje po 2/s udov vinske bratovšcine. To so glavne korisci pijaučevanja za celo človeško diuštvo. II. Pijančevanje pa je tudi za pijauca dobio in koristno. Vino namreč razveseljuje človeško srce, veselo sice pa je velika sreča za človeka na tem svetu. Zato gre človek, če je žalosten, čmeiea in pobit od vsakdanjib skrbi, navadno v kičmo in vino mu ,,spodi vse skrbi". In kdor si vselej svoje skrbi z vinom spodi, temu se včasih zgodi, da sčasonia vse njegove posvetne skrbi prcvzeme krčinar ali kak duber piijatelj; on pa potem veselo živi biez vse skibi. Pijancevanje daje dalje človeku sržnost, pogumnost in korajžo; same lepe lastuosti, ki pridejo od pijančevaDJe, kar pijanci tudi dobro vejo, ker pojejo: ,,Ea glažek ali pa dva, to nam korajžo  da". In korajža je dobra, velikokrat potiebna lastnost. Marsikteri bi ne lagal, ne kral, ne ropal, ne ubijal, ko bi ne imel koiajže. Podložaiki bi predpostavljenim ne ugovaijali, ne se ustavljali, ne puntali, ko bi ne imeli korajže. Otroci bi ne ža- lili starišev; sin bi ne bil zapeljivec, hči ne vl  žena bi ne goljufala moža, in mož bi ne spravil vsega premoženja po grla, ko bi ne imel korajže. Da so res to nasledki korajže, ki pride iz pijančevanja, morem Vam z nekteiimi izgledi še potrditi, in sieer z resničnimi izgledi, ker so bili popisani v poštenih časnikih, ki ne pišejo laži. V takih časnikih se je že večkrat bralo: ta in ta se je obesil; ko so ga ljudje odvezali, najšli so v njegovem žepu prazeu glaž. Spet smo biali: ta ia ta se je ustrelil in ziaven njega je ležal prazen glaž. Zakaj ,sta oba imela zrarea sebe prazae glaže? Zato; ker sta si z žganjem naredila poprej korajžo, sicer bi se pivi ne mogel obesiti, in drugi ne ustreliti. Spet smo brali in pred porotuimi sodaijatni lebko slišimo, da je mož v pijanosti svoje otroke suval in pve-  tepaval, da bi takoj lebko dušo izdihnoli, da je žeuo ob tla vrgel in z nogami teptal, da je z polenom, s sekiro, s puško domače preganjal. Ker je povedano, da je mož delal to v pijanosti, vemo od kod je iiuel toliko koiajže. Nasproti pa tudi beremo, da je žena z burkljo preganjala otroke in družino, da je lastnega otroka vrgla v oštariji pod klop, da je pustila moža in otroke in šla Bog ve kam; da je lastnega moža ubila ... Za taka dejanja je pač tieba koiajže. Vsi pa vemo, da  imajo ženske od uarave malo korajže, uiorajo si  jo toraj izposoditi od vina ali žganja, kakor niožki. Po tem premišljevanju o koristi pijančevanja zdaj sklenemo rekoč: Če tedaj bočeš biti bolehav, jezljiv, slab, ubog, uezadovoljen — bodi  pijauec. Če hočeš biti razcapan, zauičevan,  zasrainovan ia preklinjan — bodi pijanec. Ce hočeš biti lenub, zapiavljivec , pobujšljivec, v sramoto vsem ljudem — bodi pijanec. Če bočeš biti nehvaležen sin, krut mož, neusnriljen oce — če želiš svoji ženi žalost, SFojiui otrokom sramoto  in veem domačiai nesrečo — bodi pijanec. Ce bočeš svoj razum zgubiti, svojo voljo otrpnoti, svoje premežeaje zapraviti — bodi pijanec. Ce hočeš  imeti poštene za sovražnike, budobneže pa za piijatelje; — če rad živiš v razprtiji, v sovrastvu, v prepiru; — če bi se rad v naučil kleti, lagati, obrekovati, — bodi pijaaec. če bi rad kmalu jedel prežgano jubo, če se ti sline cede po kaši, ali bi bitio rad nesrečno umrl in se večno pogubil — bodi pijanec. Amen! Sinešničar 7. Nekdo je rad pi! belo vino, a vsled tega dobil rudeč nos. Mislil si je pomagati ter je začel piti vudeče vino, češ da dobi sedaj bel nos, a namesto belcga, ali rudečega nosa dobil je popolnem bakreiiast ali ,,kufernast" nos. „Prijatelj" mu veli šegavi sosed, ,,bodi k kovaču in prodaj svoj ,,kufer" nanosu!" Jezen mu odgovori oni rekoč: ravno pridera od kovača in ta mi je djal, da je budalast osel vsak, kateri pravi, da je pravi ,,knfer" to, kar imam na nosu.