Poštnina plačana pri pošti 2254 Trnovska vas Letnik XVIII, številka 1, marec 2018 Tiskovina
'n von
1 unovči
Glasilo Občine Trnovska vas
V Trnovski vasi dva nova defibrilatorja
......................stran 3
Skupščina GZ Trnovska vas -Vitomarci
...................stran 6
Program "Skupaj proti demenci"
...............stran 12-13
rM
*= E
m
mag. Andreja Krajnc odgovorna urednica
SPOŠTOVANE BRALKE, DRAGI BRALCI!
Pred vami je pomladna številka občinskega glasila. Tudi tokrat smo se v uredniškem odboru potrudili, da bi vam v besedi in sliki prikazali dogajanja in zanimivosti v zadnjem času.
Upam, da se bo tudi v tej številki za vsakega našlo kaj primernega branja. Ponovno vas vabim, da s svojimi prispevki sodelujete tudi vi in nam pomagate ustvarjati naše in vaše občinsko glasilo.
Končno se je začela pomlad, lepa, pisana in polna življenja. Prihaja čas, ko bomo pridobivali še več energije iz narave, ko bo ta ponovno oživela v vsej svoji lepoti. Dovolj imamo temačne in mrzle zime in snega. Sedaj je čas za sonce in vesele. Čas, ki ga moramo izkoristiti. Zato: pojdite v naravo, mislite pozitivno, delite pozitivizem, smejte se, sprejemajte prave odločitve, iščite poti, pa naj bo še tako težko, vedno je možna rešitev. Poglejte kako grda je buba, nato pa pride iz nje čudovit metulj. Bodimo tak čudovit metulj, lepi, polni svobode v sebi in sreče. In cvetite in cvetite kot vse rože pomladi.
Morda je bil prav postni čas idealen za poglobljeno razmišljanje o našem življenju. Če vas mučijo skrbi in tegobe kar pogumno, saj veste: za današnjim dnem pride nov dan, še daljši in še toplejši. Naj bo pomlad za vse kar se da prijetna in polna pozitivne energije ter prijaznih misli. In poskrbite, da ne boste praznovali velike noči samo zaradi dobre šunke, potice in kruha. Glejte, da bo v nas kaj ostalo tudi takrat, ko bomo »žegen« že pojedli. Naj bo zares veličastno, iskreno in radostno naše praznovanje.
Veselo ALELUJO in blagoslovljeno veliko noč vam želim.
Odgovorna urednica
IMPRESUM
oo
O
(N
u
Q)
i_
ro
E
Izdajatelj: Občina Trnovska vas Odgovorna urednica: mag. Andreja Krajnc
Uredništvo: mag. Andreja Krajnc, Barbara Drumlič, Dušanka Škamlec, Tamara Trinkaus, Tina Vrtič, Rok Leban in Jasmina Štebih.
Lektoriranje: Barbara Drumlič
Naslov uredništva: TRNOVSKI ZVON, Trnovska vas 42,2254 Trnovska vas, Telefon: 02/757-95-10,
Telefaks: 02/757-16-61
E-pošta: andreja.krajnc@trnovska-vas.si
Glasilo TRNOVSKI ZVON izhaja v nakladi 500 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Trnovska vas brezplačno.
Zasnova, celostna podoba, oblikovanje in priprava za tisk ter tisk:
Kreativna PiKA d.0.0., www.kreativnapika.si, 070/670-740 Fotografija na naslovnici: Silvo Lešnik
IZ 26., 27. IN 28. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE TRNOVSKA VAS
5.12.2017	se je Občinski svet Občine Trnovska vas sestal na 26. redni seji.
Svetniki so obravnavali in sprejeli Odlok o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Trnovska vas. Direktor Čistega mesta Ptuj d.0.0. Janez Letnik je svetnikom predstavil Poslovni načrt izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja na območju Občine Trnovska vas za leto 2018 in elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki.
Občinski svet je v nadaljevanju seje obravnaval in sprejel Odlok o ustanovitvi Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka Ptuj.
Župan je predstavil Odlok o proračunu Občine Trnovska vas za leto 2018. Občinski svet je še obravnaval in sprejel Odlok o načinu opravljanja rednega vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v Občini Trnovska vas ter se seznanil s poročilom o opravljenem nadzoru »Ravnanje z nepremičninami v Občini Trnovska vas«.
19.12.2017	se je Občinski svet Občine Trnovska vas sestal na 27. redni seji.
Svetnik so pregledali in potrdili zapisnik 26. redne seje Občinskega sveta Občine Trnovska vas. Obravnavali so osnutek Odloka o proračunu Občine Trnovska vas za leto 2018 ter se seznanili s poročilom Nadzornega odbora Občine Trnovska vas o opravljenem nadzoru »Napotitve na službene poti v Občini Trnovska vas«.
23.1.2018 se je Občinski svet Občine Trnovska vas sestal na 28. redni seji.
V TRNOVSKI VASI DVA NOVA DEFIBRILATORJA
Že v prejšnji številki občinskega glasila smo vas seznanili s tem, da je Občina Trnovska vas je v letu 2017 pristopila k nabavi dveh avtomatskih eksternih defibrilatorjev (AED), ki sta nameščena na zgradbi zdravstvenega doma in gasilskega doma.
V mesecu februarju je v dveh terminih potekalo praktično usposabljanje za uporabo AED, ki ga je izvajala ekipa Nujne medicinske pomoči iz Zdravstvenega doma Ptuj. Praktičnega usposabljanja se je udeležilo skupaj nekaj manj kot 40 občanov občine Trnovska vas.
Inštruktorji na izobraževanju so udeležencem poudarili, da pri zastoju srca s temeljnimi postopki oživljanja - zunanjo masažo srca in umetnim dihanjem, ter uporabo AED kupujemo čas do prihoda usposobljene zdravstvene ekipe.
Le v nekaj minutah, ko človek ne diha, ne kaže znakov življenja in nima krvnega obtoka, pride do nepopravljivih	okvar
možganov, zato pravilno in kvalitetno izvedena veščina oživljanj lahko pomeni rešitev življenja. Pri tem so poudarili, da je AED popolnoma varen za reševalca in tistega, ki je doživel srčni zastoj.
I
I
OBVESTILO
Svetniki so pregledali in potrdili zapisnik 27. redne seje Občinskega sveta Občine Trnovska vas in 2. izredne seje Občinskega sveta Občine Trnovska vas.
Obravnavali in sprejeli so Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Trnovska vas, Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Trnovska vas, Odlok o proračunu Občine Trnovska vas za leto 2018. Proračun za leto 2018 izkazuje 1.355.551,83 € prihodkov in 1.333.452,49 € odhodkov. Sprejeli so soglasje k ceni storitve pomoči družini na domu ter naslednje sklepe: Sklep o višini najemnine za grobna polja in mrliško vežico, (višina najema ostaja nespremenjena), Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra in Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra. Na koncu sej je župan podal informacijo o delu občine, svetniki pa so podali svoje pobude in vprašanja.
Vabimo vsa društva, ustanove, vaške odbore, razna združenja in posameznike, da zapisujete vse vesele, zanimive pa tudi žalostne dogodke, ki jih v našem kraju piše življenje.
Če želite, da bomo kakšno pomembno dogajanje ali zanimivost na papir strnili mi, pa to sporočite odgovorni urednici.
Vse vaše prispevke in fotografije za naslednjo številko Trnovskega zvona, ki bo izšla predvidoma sredi decembra 2017, pošljite najkasneje do 15. septembra 2018 na naslov:
-	Občina Trnovska vas, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas, s pripisom za Trnovski zvon,
-	po e-pošti: andreja.krajnc@trnovska-vas.si ali jih oddajte v tajništvo občine.

marec2018_____________________________________________________________________________Janez in Aloiz Muršec
^r
g	ZADNJI ŽRTVI DRUGE SVETOVNE VOJNE
Del družine Muršec-Janez+ in Alojz ++
V gozdu ob cesti Trnovska vas-Bišečki Vrh (v Kiižni) stoji manjši spomenik, ki je na tem mestu že veliko let. Napis na njem mimoidočega opozarja, da sta tu »mučeniške smrti« umrla brata Muršec. Po obnovi ceste se iz avtomobila skoraj ne opazi, sprehajalec ali slučajni mimoidoči, predvsem mlajši, pa se verjetno vpraša, kaj se je na tem mestu dogajalo? Obeležje so po drugi svetovni vojni postavili sorodniki bratov Muršec, Janeza in Alojza, ki so ju na tem mestu 17. aprila 1945, le nekaj dni pred koncem druge svetovne vojne, obesili nemški vojaki. Najprej je bil spomenik nekoliko večji (opis v Tedniku, 7. 8. 1964), pred nekaj leti pa so ga svojci (Janezov sin Ignac in njegova žena Ivanka Muršec) obnovili v sedanji obliki.
Kaj se je na tem mestu dogajalo pred več kot 70 leti? Dogajanje zelo natančno opisuje Anton Ferš v Spominih Antona Ferša (Izdala družina Krajnc, leta 2000, stran 233-235), ki je v tistih prelomnih časih bil uradnJanez in ik tedanje občine »Dörnberg« oz. Trnovska vas.
Nemški okupatorji so se z vso naglico pripravljali na umik in so za umik potrebovali vsa prevozna sredstva, ki so bila na voljo. Kmetom so jemali konje (kasneje tudi drugo vprežno živino) in vozove za transport vojakov, pa tudi naropanega blaga iz okupiranih dežel. Tako so v nedeljo, 15. aprila 1945 prišli trije pripadniki SS-enote po konja k Janezu Muršcu v Biš. Lastnik pa je konje skrival pri bratu Alojzu v Črmljenšaku in vojaki so se odpravili tja. Kako so izvedeli, kje so konji, v spominih ni zapisano. Ko je nemška patrulja prišla v Črmljenšak, je tam naletela na partizane (ti naj bi bili v gospodarskem poslopju pri sosedih Alojza Muršeca). Že od leta 1944 je namreč skozi naše kraje potekal intenziven »promet« partizanov in aktivistov iz Prekmurja v osrednjo Slovenijo in nazaj. To izpričujejo tudi številne partizanske postojanke in javke (pri Horvatovih v Trnovski vasi, pri Čučkovih in Čehovih v Bišu in tudi drugje). Ker so aktivisti bili prepričani, da so izdani in, da vojaki, kot del večje enote, iščejo prav njih, so na patruljo začeli streljati. Prišlo je do spopada, v katerem je padel en nemški vojak, drugi je bil ranjen, tretji pa je pobegnil. Nemci so obvestili komando v Ptuju in takoj se je oddelek nemških vojakov odpravil v Črmljenšak. Alojz Muršec je moral ubitega vojaka odpeljati v
Spomenik v Kužni
mrtvašnico na pokopališču, nato so ga zaprli v župnišču, kamor so privedli tudi brata Janeza iz Biša. Iz Alojzove domačije so odgnali živino v pašnik pri župnišču, domači so pobegnili in se skrili gozdu, domačijo v Črmljenšaku pa so v ponedeljek zjutraj požgali. Ko so se vračali v Trnovsko vas, so odvedli osem vaščanov, ki so jih ujeli in jih kot talce zaprli v šolo. To so bili: Jožef Krajnc in Franc Ploj iz Črmljenšaka, Anton Novak in Martin Majerič, Stanko Majerič, Peter Zemljič iz Črmlje, Franc Toplak iz Sovjaka in Jože Krajnc iz Biša, ki je bil na obisku pri Novakovih. Tako so zbrali deset ljudi, ki bi jih naj ustrelili za enega nemškega vojaka. V torek, 17. 4. 1945 so se v župnišču (tedanji občini) zbrali krajevni vodje (ortsgrupenfiirerji) iz Vitomarcev in Cerkvenjaka ter Voličine in višji vodja SS-Standarte iz Ptuja, prisoten pa je moral biti tudi takratni župan Janez Krajnc iz Biša (njegov sin Jože Krajnc je bil zaprt med talci v šoli). V formalni sodni razpravi so se ortsgrupenfiirerji izrekli proti smrtni kazni, zato je višji vodja odločil, da naj talce izpustijo, brata Muršeca pa po pokopu nemškega vojaka obesijo. Po nekaterih pričevanjih bi naj predstavnik iz Voličine celo dejal, da se ne spodobi, da obesijo človeka, ki sta v nemški vojski imela skupaj pet sinov. Prav tako ni bilo mogoče potrditi, vendar so ustni viri navedli, da je, kljub prepovedi približevanja, gostilničarka Katarina Vurcer zvečer šla do župnišča in skozi okno zaprtima bratoma dala nekaj hrane. V tem času bi naj Milan Ferenc, ki se je učil za trgovca pri Jožetu Vurcerju, iskal aktiviste in organiziral napad, da bi brata pred usmrtitvijo osvobodili. Seveda je bilo to nemogoče, ker so Nemci vse močno zastražili, saj Ferš navaja, da je bilo okrog mesta obešenja razporejenih več kot 60 nemških vojakov. Zapisal je tudi, da je, kot občinski uradnik od kraja usmrtitve, bil oddaljen okrog petdeset metrov. Nemci so pod borom, ki je rastel ob cesti, že imeli pripravljen zaboj in bencinski sod. Na bor so pritrdili vrvi, s katerimi sta bila obsojenca zvezana, naredili zanke in najprej obesili Alojza in potem še Janeza. Videl je tudi, kako je vojaški zdravnik čez nekaj časa potrdil smrt obeh bratov, tako da pripovedovanja o tem, da naj bi Alojza obesili še enkrat, potem ko bi se mu naj utrgala vrv, ne držijo. Res pa je, da je kasneje, ko je prišel njun brat Franc Muršec, Alojz
LA
mrtev ležal na tleh, vrv pa je bila utrgana. Nemci so najprej zahtevali, da morata viseti do večera, kasneje pa so na prošnjo sorodnikov dovolili, da ju pokopljejo. Zato je Franc Muršec doma izdelal preprost zaboj, brata Janeza in Alojza položil vanj in nato so ju domači, brez pogrebnega obreda in pogrebcev, pokopali v družinski grob na pokopališču v Trnovski vasi.
Pisni viri:
Spomini Antona Ferša- izdala Družina Krajnc, 2000, stran 233- 235
Tednik- letnik 17, številka 31- 7. 8.1964 Ustni viri:
Martin Muršec, Kristina Zelenik (roj. Muršec), Viktorija Vrečar (roj. Muršec)
E=E
Anton Ferš je v spominih še zapisal, da je »na vse prebivalstvo bolfenške fare in daljno okolico je izvršena usmrtitev napravila silno mučen vtis, zbudila grozo in ogorčenje zaradi tako tragične smrti obeh bratov. Bila sta zadnji žrtvi v teh krajih pred prihajajočo zarjo svobode.«
Danilo Muršec
ZIMA V DRUŠTVO GOSPODINJ
V tem času smo članice društva pripravile kar nekaj aktivnosti. Tako smo decembra pod vodstvom mentorice kuharstva s srednje šole za gostinstvo »Piramida«, ga. Darinke Gostečnik, pripravljale kreme in kremasta peciva. Tečaj je bil zelo zanimiv in poučen.
Po novem letu smo se že četrto leto zapored dobile na » trikralovskem srečanju« pri Sivi čaplji, kjer smo se prijetno družile in v prijetnem vzdušju pozabile na vsakdanje skrbi. Dvajsetega februarja smo izpeljale redno letno konferenco.
Ugotovile smo, da smo plan za leto 2017 izčrpale; zato smo sprejele novi plan za leto 2018. Enotne smo, da si želimo sodelovanja z društvi v občini in izven; prav tako želimo sodelovanja z občino in s krajani. V okviru tega že nekaj let poteka rekreativna telovadba v telovadnici pod vodstvom ga. Angelce. Da bi telovadbo lahko obiskovalo še več članic in krajank, smo v tej zimi povabile medse magistra Zlatka Zimeta. Tako se ob četrtkih zvečer dobivamo in pod strokovnim vodstvom mentorja razgibamo svoje »mišice«.
K sodelovanju za oba termina še vedno vabimo naše krajanke. Za informacije lahko pokličete: 031 713160.
Marca smo v sodelovanju z Društvom gospodinj iz Vitomarcev izdelovale košarice iz reklamnega papirja. Čeprav se je delavnic udeležilo malo članic, so pod našimi spretnimi prsti nastali čudoviti izdelki. Prav tako smo se 8. marca štiri članice udeležile občnega zbora prijateljskega društva v Stopercah.
S pomladjo prihajajo druge aktivnosti, ki jih bomo z veseljem obiskovale. V bližajočih velikonočnih praznikih vsem krajanom želimo miru in veselja v družinskem krogu. Vabimo vse žene v našem kraju, da se nam pridružijo in včlanijo v naše društvo.
Trnovski zvon
marec 2018________________________________________Gasilska zveza
VD
C E
SKUPŠČINA GZ TRNOVSKA VAS - VITOMARCI
11. OBČNI ZBOR DRUŠTVA LJUBITELJEV STARE TEHNIKE TRNOVSKA VAS
V soboto, 23. februarja 2018 je imelo Društvo ljubiteljev stare tehnike Trnovska vas občni zbor. S volitvami, ki so potekale 4. 2. 2018 se je spremenilo vodstvo društva. Prejšnjega predsednika Ivana Lorenčiča je z občnim zborom zamenjala Klavdija Brumen.
Število članov društva se vsakoletno povečuje, obenem je društvo aktivno na večih področjih. Ob pregledu lanskih aktivnosti smo delo društva ocenili kot uspešno. Člani društva so soglasno sprejeli plan društva za prihodnje leto, ki vključuje:
-	udeležbo in predstavitev stare tehnike na srečanjih z drugimi starodobnimi društvi,
-	organiziranje Bolfenškega relija starodobnih vozil dne, 25. 8. 2018,
-	zbiranje in ureditev stare tehnike in predmetov,
-	srečanje članov s piknikom na Simoničev! domačiji,
-	sodelovanje na občinskem prazniku (društveni reli),
-	sodelovanje na čistilni akciji, ki jo organizira občina,
-	urejanje gospodarskega dela na Simoničev! domačiji,
-	sodelovanje na razstavi Slovenskih dobrot na Ptuju.
Na sliki pod člankom pa je utrinek delovanja društva iz preteklega leta na razstavi Slovenskih dobrot na Ptuju, kjer smo predstavljali svoje starodobnike.
Po končanih občnih zborih gasilskih društev potekajo skupščine gasilskih zvez. 9. marca je v občini Sv. Andraž na kmečkem turizmu Pri Kapeli potekala 22. skupščina GZ Trnovska vas - Vitomarci.
Skupščine so se poleg izvoljenih delegatov iz GD Biša in Vitomarci udeležili tudi gostje iz osmih gasilskih zvez, podpredsednik Sveta podravske regije in na zadnjem sestanku podravske regije za naslednji štiriletni mandat izvoljen kot predsednik Sveta podravske regije Janez Liponik, županja občine Sv. Andraž Darja Vudler, direktorja občinskih uprav Trnovska vas in Sv. Andraž, častni predsednik GZ Alojz Fekonja ter člani UO, poveljstva in NO gasilske zveze Trnovska vas -Vitomarci.
Po uvodnem pozdravu in izvolitvi vseh teles skupščine je predsednik zveze Manfred Jakop predstavil skupno poročilo o delu zveze v letu 2017. Posebej so bili izpostavljeni uspehi mladinskih tekmovalnih enot PGD Biš, ki so v podravski mladinski ligi, pri pionirjih dosegli 1. in 5. mesto, pri pionirkah
2.	mesto, pri mladinkah in mladincih, vsaki v svoji kategoriji 1. mesto. Vrhunec tekmovalnih uspehov v letu 2017 pa sta na regijskem tekmovanju v Ormožu dosegli ekipi mladincev z naslovom regijskih prvakov in mladinke z drugim mestom. Pri tem se ni pozabilo na uspešno izveden tabor mladine skupaj z GZ Lenartom v Trnovski vasi, 4. srečanje veteranov GZ v Sv. Andražu in delo s članicami.
V GZ imajo na dan 31.12. 2017; 158 operativnih gasilcev, med njimi v činu GAS (vse stopnje) 110 gasilcev, Viš. GAS 15, NGČ 17, GČ 10, VGČ org. smeri 2 in VGČ 4. Za potrebe izobraževanja ima zveza 6 predavateljev in 3 inštruktorje, ki se aktivno vključujejo v izobraževanje na različnih nivojih. Lani je bilo na območju obeh občin 11 intervencije (lani 6), od tega štirje požari in osem tehničnih intervencij.
Program dela v letu 2018 je predstavil poveljnik GZ Andrej Arnuga. Poročila in program dela so bili soglasno potrjeni. Volitve organov GZ niso prinesle veliko sprememb. Vodenje GZ v novem mandatu so prevzeli oz. bodo nadaljevali, predsednik Manfred Jakop, poveljnik Andrej Arnuga, tajnik Rajko Vrečar, računovodkinja Simona Čuček (vsi PGD Biš), namestnik predsednika je postal Tomaž Toš, namestnik poveljnika Srečko Feliks (oba PGD Vitomarci).
Ob koncu so bila podeljena še priznanja za uspešno delo. Eno najvišjih priznanj, ki jih Gasilska zveza Slovenije podeljuje, to je odlikovanje za posebne zasluge, je prejel Alojz Fekonja. Posebno zahvalo za razvoj gasilstva je GZ podelila Občini Sveti Andraž, ki jo je prevzela županja Darja Vudler in Občina Trnovska vas, ki jo je prevzel direktor občinske uprave Jože Potrč.
TO POMLAD RESNIČNO IZBOUŠAJTE SVOJA VRTNA TLA!
Vrtna tla - ni veliko za videti, ampak ko gre za zdravje vaših rastlin, ni nič pomembnejšega! Tla v vrhunski formi so skrivnost uspešnih vrtnarjev in obilnega pridelka. Sedaj je čas, da poskrbite za odlično pripravljenost vaših tal na novo sezono, ki je pred vrati.
1.	Dodajanje organske mase
Organska masa je vrtnarsko zdravilo, ne glede na to, kakšen je tip vaših tal. V primeru težkih glinenih tal bo tako lažje izboljšati vodno-zračni režim (drenažo), prav tako pa bo pomagala peščenim tlom ohranjati vlago in hranilne snovi. Preprosto rečeno - dodajanje organske mase kakršne koli vrste je odlična novica za vaša tla in rastline, ki rastejo v njih! Kaj je organska snov oz. masa?
Organska masa je preprosto razkrojena rastlinska ali živalska snov, kot so na primer vrtni kompost, živalski gnoj ali listni kompost. Ko bo ta dodana vašim tlom, bo izboljšala strukturo in hranila osnovno mikrobno življenje v njej. Kompost in živalski gnoj sta povsem naravna materiala, polna hranil, ki bodo povečala plodnost vaše zemlje.
Če želite v zemljo vključiti organsko snov, jo najprej dodajte na površino tal. Bodite resnično radodarni in je dodajte, kolikor je le mogoče. Optimalni sloj predstavlja 15 cm. V nekaj dneh boste opazili razcvet populacije deževnikov v vaši zemlji, kar je znak, da je vaša zemlja v odlični kondiciji! Hitra rešitev: Če se vam v sezono že malo mudi, je tudi uporaba čistih kokosovih vlaken v obliki Organske zemlje (povsem mlet material) ali Organske zastirke (do 4 cm debeli kokosovi in palmini koščki).
2.	Dodajte organsko zastirko
Če na vašem vrtu trenutno rastejo pridelki, lahko razpršite organsko snov kot debelo zastirko 5-7 cm na debelo kar med rastlinami. Deževniki se bodo zakopali v zastirko in izboljšanje tal za vašo zelenjavo sledi po hitrem postopku. Organska zastirka (vrtni ali listni kompost, preperel živalski gnoj, kokosova vlakna, pomešana z ostalimi koristnimi organskimi “odpadki") je najboljši način za izboljšanje plodnosti in strukture tal v trajnih nasadih, kot so jagode, sadna drevesa, grmičevje in vinograd, kjer ne želite tvegati poškodovanja korenin s kopanjem. Te robustne rastline se lahko spoprimejo tudi s težjimi ali manj predelanimi organskimi snovmi, vključno z lubjem ali manj preperelim kompostom. Debela zastirka bo v tla “zaklenila” vlago ter vam pomagala prihraniti vodo in vaše rastline bodo odpornejše na vroče in suho poletje.
3.	Razmislite o neprekopavanju
Mnogi vrtnarji prisegajo na obdelavo vrta brez prekopavanja. Obračanje tal ne spodbuja uspešnega talnega ekosistema, kar pospešuje rast ter na splošno izboljšuje pogoje v vrtu. Sistem brez prekopavanja zelo uspešno deluje v visokih gredah. Ko je visoka greda postavljena, je celotna obdelava tal mogoča s strani, tako ne boste nikoli rabili stopiti na zemljo ter s tem tvegati, da bi jo potlačili in tako uničili strukturo in z njo vse koristne organizme. Če ne potlačite tal, vam jih ni treba prekopavati!
Če želite to sezono poskusiti brez napornega prekopavanja (po domače povedano » brez štihanja«), začnite s polaganjem kakršnih koli organskih snovi na plast kartona -na tla položite večji karton (naj bo brez tiska) in nanj
razprostrite debelo plast organske snovi, debele 10-15 cm. Skrivnost vzpostavljenega sistema brez prekopavanja je redno dodajanje organske zastirke (seveda brez plevela!), ki bo na vaš vrt pripeljala široko populacijo koristnih organizmov - deževnikov.
4.	Na vrtu pustite pridelke ali plevel
Pozimi (ali zelo zgodaj pomladi) je prepozno, da bi sejali rastline za zeleno gnojenje - to storite naslednjo jesen! Pomagate si lahko tako, da na vrtu pustite ostanke sezonskih rastlin ter tudi plevel (super novica ) in tako tla zaščitite pred premočnim dežjem in erozijo tal. Izkušeni vrtnarji imajo na vrtu vedno sezonsko zelenjavo, s katero tudi ščitijo tla, ki ne smejo biti nikoli povsem prazna in tako izpostavljena milosti in nemilosti vremenskih pogojev (ki so zadnja leta večkrat prav ekstremni). Na svojem mestu jih pustite do pomladi, ko jih bo treba odstraniti, preden dobijo priložnost, da nastavijo seme in se razširijo - razen če si to seveda želite (pri plevelu najverjetneje nimate te želje). Vsi organski ostanki se nato skupaj z dodano zastirko zakopljejo v tla, višek se odstrani na kompostni kup ter tam počaka na novo priložnost in se med tem dodatno razgradi.
5.	Za naslednjo sezono posadite gabez
Na naslednjo rastno sezono se pripravite s sajenjem gabeza. Gabez je listnata rastlina z dolgimi koreninami, ki izkorišča sicer nedostopen kalij, ki se nahaja globoko v tleh. Njegovi listi so polni rastlinskih hranil, ki jih je mogoče rezati in uporabljati za hranjenje zemlje in rastlin. Lahko ga izkopljete v naravnih rastiščih (ni treba veliko, saj se zelo hitro razširi) ter posadite kar poleg kompostnega kupa.
Ko dovolj zraste, lahko preprosto položite rezane liste okoli lačnih rastlin, kot so paradižnik in ostale rastline, ki so požrešne hranil. Torej ga lahko uporabite kot zastirko ali pa ga vkopljete v tla, kjer se bo kar hitro popolnoma razgradil, oziroma ga dodate kompostu.
Gabez je odličen za izdelavo lastnega tekočega gnojila, ki ga je mogoče razredčiti z vodo in se uporablja za dognojevanje rastlin, kot so paprika in paradižnik ter ostale plodovke. Poleg kalija vsebuje še veliko železa, kalcija, fosforja in mangana. Iz njegovih listov in stebel lahko naredimo odlično kalijevo gnojilo, ki krepi in bogati rastline z minerali ter jim pospešuje rast in razvoj.
Namig: Če rastlino posadite med jagodičevje, kamor sodijo ribez, kosmulje, josta in maline, mu bo pomagala pri oskrbi s kalijem, ki je pomemben za tvorbo cvetov in kakovost plodov. Zaradi velike vsebnosti alantoina pospešuje tudi celjenje rastlin. List gabeza enostavno ovijte okoli poškodbe na rastlini.
Bolezni in škodljivci hitreje napadejo oslabljene in šibke rastline. Da bodo rastline v vašem vrtu močne in zdrave, poskrbite, da so tla živa, jih pravilno obdelujte in zastirajte. Izboljšanje vaših vrtnih tal pred rastno sezono torej vključuje dodajanje večjih količin organske snovi, tako bodo imele rastline, ki jih rastejo v njej, kar najboljše možnosti za uspeh.
Pametni organski vrtnarji se poslužujejo malih koristnih trikov in na ta način poskrbijo za zdravo okolje na vrtu. Želimo vam uspešne priprave na sezono!
Homeogarden
https://homeogarden.com/nasveti/

marec 2018	Čebelarski nasvet	Tm
oo
KAJ LAHKO VSAK POSAMEZNIK NAREDI ZA ČEBELE IN KAKO LAHKO VSI SKUPAJ POMEMBNO PRISPEVAMO K OHRANJANJU OKOUA IN S TEM POGOJEV ZA OBSTOJ ČEBEL?
Težko pričakovana razglasitev svetovnega dneva čebel in prvo praznovanje, ki bo letos 20. maja, nas navdajata z velikim veseljem. Svetovni dan čebel pa nas poleg velike prepoznavnosti opominja in nam nalaga odgovornost do čebel ter ostalih opraševalcev, ki so zelo občutljivi na spremembe v okolju in jih zato upravičeno imenujemo indikator čistega okolja. Zavedati se moramo, da smo ravno ljudje tisti, ki s svojim obstojem in delovanjem lahko poskrbimo, da bodo čebele ter ostali opraševale! še naprej opravljali svoje osnovno poslanstvo, to pa je opraševanje rastlin. Predvsem je naša naloga, da prav vsak posameznik po svojih močeh prispeva k ohranjanju okolja in s tem tudi našim zanamcem zagotovi pogoje za življenje. Ne smemo dopustiti, da nas naš notranji pohlep žene v nepremišljena dejanja, ki dolgoročno ogrožajo živalske vrste, kamor sodijo tudi čebele. Verjetno se niti ne zavedamo, da s takšnimi dejanji ogrožamo tudi sebe. Postavlja pa vprašanje, kako lahko vsak od nas prispeva k ohranjanju okolja. Nekateri boste znali zelo hitro odgovoriti, da en sam tako ali tako ne more ničesar spremeniti. Ste že slišali za tisti znameniti rek, ki ga je nekoč izrekel dalajlama: »Če mislite, da ste premajhni, da bi lahko kaj spremenili, poskusite zaspati s komarjem v sobi.« Zato je pomemben prav vsak posameznik, prav vsak šteje. Več nas bo, večji bodo premiki. Za vse, ki verjamete, da je svet lahko lepši, smo pripravili nekaj predlogov, primernih za posameznike in tudi za večje skupnosti.
Kako lahko vsi skupaj pomagamo?
Čebelam je treba pomagati s sajenjem medovitih rastlin, predvsem avtohtonih. K temu lahko pripomore vsak od nas in tako čebelam pomaga preživeti. Na svoj cvetlični in zelenjavni vrt, na balkone ter v cvetlične lončke posadimo medovite rastline, lokalne oblasti pa jih lahko sadijo na javnih površinah. Te rastline dajejo čebelam medičino in cvetni prah, nas pa bodo razveseljevale s cvetjem ter svojo
lepoto. Treba je le izbrati prave sorte, tako da bomo prijetno združili s koristnim, da bo torej lepo za naše oko in koristno za čebele.
Katere medovite rastline, ki privabljajo čebele, lahko posadimo na domačem vrtu in na javnih površinah?
Pomembnejše rastline za čebele so: leska, zvončki, trobentice, žafrani, vrbe, telohi, rese, divja češnja, vse začimbnice in dišavnice, vse sadno drevje, oljna ogrščica, akacija, lipa, javor, kostanj, sončnica, ajda, facelija in druge. Precej je tudi rastlin, ki jih gojimo kot okrasne in so prav tako koristne za čebele. S sajenjem avtohtonih in okrasnih cvetočih rastlin lahko precej pripomoremo k ohranitvi čebel. Na svoje vrtove sadimo medovite trajnice, kot so: skalni grobeljnik, avbrecija, zvončnica, nageljčki, plamenka, grenik, teloh, jesenska astra, rudbekija, orlica, srčki, potonika, plahtica, ivanjščica, lilija, maslenica, ostrožnik, ameriški slamnik, rman, jetičnik, jesenska anemona, kamnokreč, šmarnica, krvomočnica, hosta, hermelika, homuljica, jeglič, netresk in številne druge. S primerno zasaditvijo bo naš vrt zažarel v prelepih barvnih odtenkih, čebele pa bodo na njem pridno nabirale medičino in cvetni prah. Poleg okrasnih rastlin so zelo medovite vse začimbnice in dišavnice, ki jih je prav tako koristno imeti na vrtu. To so predvsem žajbelj, origano, bazilika, vse vrste met, hermelika, timijan, pelin, melisa in številne druge. Če imamo na vrtu veliko prostora, lahko zasadimo večje medovito grmičevje in drevesa, ki nam ne bodo samo popestrila okolice doma, ampak bodo privlačna tudi za čebele. Od grmov lahko sadimo dišeče vrtnice, lešnike, ribez in kosmulje, vse vrste vrb oziroma mačic, liguster, hibiskus, vse vrste drenov in kovačnikov ter druge, od dreves pa lipo, divjo češnjo, pravi in divji kostanj, evodijo, japonsko soforo, cigarovec, tulipanovec, amorfo, gledičijo ter seveda številne druge. Z avtohtonimi rastlinami je mogoče urediti vrt, ki bo prijazen do čebel, saj bodo v
70 LET SOCIALNO VARSTVENEGA ZAVODA HRASTOVEC
Ureditev okolice z medovitimi rastlinami
Najbolje je grede oblikovati po robovih parcel in objektov in ne na sredini zelenic. To je eno od pravil vrtnarskega oblikovanja. Posebej urejen videz dosežemo tudi z ureditvijo roba grede, tako da gredo z robom ločimo od zelenice. Če bomo sadili večinoma domače avtohtone medovite rastline, posebnih zahtev glede priprave tal ni, če pa bomo posadili kaj drugega, je smiselno pri sajenju posamezne zahteve upoštevati, saj bo kasneje rastlina bolje uspevala. Možnosti kombinacije je neskončno, prav tako glede sort rastlin, ki so danes na voljo, v vrtnarijah in vrtnih centrih je nabor izredno pester.
Tisti, ki imajo možnost zasaditi večje površine, se bodo sajenja lotili drugače, saj tam ni smiselno delati gred, ampak rastline posaditi v skupine in po več skupaj. Vizualni učinek je, če sadimo v skupine, vedno večji, ne glede na to, kar sadimo. Izogibajmo se sajenju počez in vse mešano. Vzdrževanje takšnega vrta je potem izredno zahtevno, še najbolj pa košnja, saj se moramo izogibati vsaki rastlini posebej. Pri sajenju dreves jim vedno dodamo oporo, vse ostalo pa po sajenju dobro zalijemo. Za ureditev vrta se lahko odločimo tudi kasneje v letu, saj je danes mogoče dobiti rastline, vzgojene v loncih, kar omogoča, da jih lahko kadar koli presadimo, je pa bolje, če se tega dela lotimo spomladi ali pa jeseni. Z malo volje in improvizacije se da z medovitimi rastlinami okolico svojega bivanja spremeniti v pravcati medeni park, ki bo čebelam v korist in čebelarju v ponos.
Medovita drevesa za novorojence
V nekaterih lokalnih skupnostih so se že pridružili pobudi Čebelarske zveze Slovenije, da vsakemu novorojenčku podari avtohtono medovito sadiko drevesa, ki bo raslo skupaj z otrokom, poleg tega pa tudi čebelicam in ostalih živalim nudilo hrano ter zatočišče.
Osmislimo svoje življenje in življenja mladih generacij.
Jure Justinek, Nataša Klemenčič Štrukelj Čebelarska zveza Slovenije
Socialno varstveni zavod Hrastovec (SVZ Hrastovec) je bil ustanovljen v drugi polovici leta 1948, kar pomeni, da bodo letos obeležili 70-letnico delovanja. Ob tem jubileju bo v drugi polovici letošnjega leta organiziranih več prireditev in aktivnosti v počastitev tega jubileja.
SVZ Hrastovec je večji zavod, ki zaposluje 469 delavcev, ki skrbijo za 640 stanovalcev. Ti bivajo v enotah na sedežu zavoda v Hrastovcu in v dislociranih bivalnih enotah, ki se nahajajo v Mariboru, Apačah, Zgornji Ščavnici, Rožengruntu, Trnovski vasi, Gornji Radgoni, Radencih, Voličini, Zrkovcih, Vrholah in Hodošu ter v stanovanjih, nadomestnih družinah, razbremenilnih družinah, negovalnem in varovanem domu, dnevnem centru ter drugih oblikah življenja in bivanja.
V SVZ Hrastovec snujejo svoj sistem podpore na trdnih temeljih, na spoštovanju človeka kot individuuma in na iskanju vedno novih načinov in možnosti za kakovostno izvajanje storitev. V zadnjih letih so v zavodu delo modernizirali, posodobili evidentiranje storitev, poskrbeli za nadgradnjo sistema in na več nivojih preverili kakovost izvajanja storitev.
Direktorica zavoda mag. Andreja Raduha pravi, da bo letošnje leto zagotovo prelomno ne samo zaradi obletnice ampak tudi zaradi številnih dinamičnih procesov, ki bodo zahtevali temeljito in strokovno dobro organizirano reagiranje in dodaja:
»V prvi vrsti bo treba reagirati na predloge Zakona o dolgotrajni oskrbi, pripraviti predloge za obravnavo najzahtevnejše skupine stanovalcev, ki bivajo na varovanih oddelkih, skrbeti za nadgradnjo sistema v dislociranih bivalnih enotah in poskrbeti za širjenje mreže neodvisnih stanovanj ter hkrati skrbeti za ravnovesje med finančnimi, materialnimi in kadrovskimi viri.«
marec 2018___________________________________________NaSVSt
O
POSKRBIMO ZA SVOJE ZDRAVJE
»= E
Tudi v tej številki občinskega glasila nadaljujemo s predstavitvijo najpogostejših dejavnikov tveganja, ki ogrožajo naše zdravje.
V zadnji številki glasila smo nekaj zapisali o holesterolu, v tokratni bomo spregovorili o tveganem in škodljivem pitju alkoholna. Bodimo in ostanimo zdravi!
odgovorna urednica
Pitje alkoholnih pijač je pogost spremljevalec različnih družabnih dogodkov. Vendar pitje alkohola na način in v količinah, ki presegajo mejo manj tveganega pitja, prinaša grožnjo za zdravje in blagostanje posameznika, njegove družine, ožje in širše okolice ter celotne družbe. Alkohol deluje opojno, škodljivo in povzroča zasvojenost.
Za škodljive učinke alkohola so še posebej občutljivi otroci in mladostniki, pitje alkohola med nosečnostjo pa ogroža tudi še nerojenega otroka in mu lahko zapušča trajne posledice. Alkohol ima na človeka kratkotrajne in dolgotrajne učinke oziroma posledice. Posledice se kažejo na posamezniku, na njegovih bližnjih, na širši okolici in na celotni družbi.
Pri posamezniku so posledice na njegovem telesu, duševnosti in duhovnosti. Posledice so na odnosih v družini, v delovnem okolju in širše. Alkohol je povezan s samomorilnostjo, nasiljem (telesnim, duševnim in spolnem), razvezami, nezgodami doma, na delu in v prometu, z nižjo produktivnostjo, brezposelnostjo, nezaposljivostjo, pogostejšim bolniškim staležem in odsotnostjo z dela, višjo invalidnostjo, prezgodnjo umrljivostjo, nižjim družbenim prihodkom.
Možni kratkotrajni učinki alkohola na posameznika: zastrupitev z alkoholom, motnje srčnega ritma, vnetje trebušne slinavke, vnetje želodca, motnje razpoloženja, motnje ravnotežja, motnje v presojanju, motnje v koordinaciji, motnje v spominu, motnje spanja, motnje v spolnosti, nekritičnost, nasilnost, samomorilnost.
Dolgotrajni učinki se lahko kažejo skoraj na vseh organskih sistemih v telesu.
prebivalec Slovenije, starejši od 15 let,
114,6
LITROV PIVA
44,5
LITROV VINA
Vsak dan v Sloveniji v povprečju umreta vsaj dve osebi, v bolnišnicah pa se vsakodnevno zdravi 10 oseb zaradi bolezni in stanj, ki so dokazano posledica izključno škodljive rabe alkohola, navajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Vse te smrti in bolnišnična zdravljenja, ki bolj prizadenejo moške, bi lahko v celoti in enostavno preprečili, saj bi zadostovalo že manj tvegano pitje alkohola in/ali abstinenca, še dodajajo. Na ravni družbe alkohol pomeni tudi visoke zdravstvene in druge družbene stroške, saj sodeluje pri razvoju več kot 200 različnih bolezni, poškodb in drugih stanj. Vpliva tudi na paleto ostalih družbenih stroškov, kot so nesreče v prometu, zmanjšana delovna učinkovitosti, samomori, umori, prekrški in kazniva dejanja, navajajo na NI JZ.
Ni manj ali bolj škodljivih alkoholnih pijač
»V Sloveniji pogosto zmotno mislimo, da sta pivo in vino manj škodljivi pijači v primerjavi z žganjem, kar ne drži. Pivo resda vsebuje v povprečju manj volumskega odstotka alkohola v primerjavi z vinom, pivo in vino pa vsebujeta v povprečju manj volumskega odstotka alkohola v primerjavi z žganimi pijačami. Vsebnost alkohola v alkoholni pijači je približno enaka v primerih, ko popijemo kozarec (1 del) vina z 12 vol. % alkohola ali vrček (2,5 del) piva z 5 vol. % alkohola ali kozarček (0,3 del) žgane pijače z 40 vol. % alkohola. Dejanski učinki na telo so odvisni od količine popitega alkohola, predvsem gramov čistega alkohola, posledice pa tudi od pivskih navad. Tako ne poznamo manj ali bolj škodljivih alkoholnih pijač, vse vsebujejo glavno sestavino alkoholnih pijač, to je etanol«.
prim. dr. Mercedes Lovrečič, NUZ
Na voljo ni načina, metode ali sredstva za hitro treznenje
»Ljudje so zmotno prepričani, da jim bo za hitrejše treznjenje pomagalo pitje črne kave ali čaja, sprehod po svežem in mrzlem zraku ali polivanje s hladno vodo ter hladen tuš. Nič od tega ne deluje. Ne poznamo načina, metode ali sredstva, ki bi lahko pospešil razgradnjo alkohola. Ne pomagajo niti razna zelišča ali posebni napitki, poživila in poživljajoče pijače lahko celo resno ogrozijo zdravje. Načini in sredstva, ki jih oglašujejo in prodajajo za te namene v resnici nimajo obljubljenih učinkov. Procesa razgradnje alkohola v telesu ne moremo pospešiti. Najvišje koncentracije v krvi nastopijo 45-90 minut po zaužitju alkohola, na uro razgradimo do 150 mg alkohola/kg krvi. Povedano drugače, koncentracija alkohola v krvi pada za 0,1 promila na uro. Za streznitev je potreben čas, da se alkohol lahko izloči iz telesa po naravni poti«.
prim. dr. Mercedes Lovrečič, NUZ
2,2 LITRA ŽGANIH PIJAČ
Alkoholne pijače so rakotvorne
»Mednarodna agencija za raziskovanje raka ( IARC) je alkohol, in sicer acetaldehid, etanol in alkoholne pijače, uvrstila v 1. skupino snovi, ki so rakotvorne za človeka, v isto skupino je uvrščen tudi tobak. Izpostavljenost alkoholu
ZitV'/rflTlftfllrt} ¥£ /.1 m cdbo uspešnih Ukrep1.1v alkoholna (LHiiiliki.% ki dokazano zmanjšujejo škodo zaradi alkohola.
predstavlja tveganje za nastanek nekaterih vrst rakavih obolenj: raka ustne votline in žrela, grla in požiralnika, raka jeter, debelega črevesa, danke in dojk, ki ga povezujejo predvsem s čezmernim pitjem alkohola. Vendar raziskovalci soglašajo in poudarjajo, da ne poznamo varne količine ali pivske navade, ki bi bila varna z vidika tveganja za nastanek raka, glede na to, da imajo večje tveganje za nastanek raka tudi tisti, ki pijejo alkohol zmerno oziroma v mejah manj tveganega pitja alkohola v primerjavi s tistimi, ki alkohola sploh ne pijejo. Tveganje za nastanek raka je povezano s pivskimi navadami in količinami zaužitega alkohola, več alkohola in pogosteje oseba pije alkohol, večje je tveganje za nastanek raka. Tveganje za nastanek raka je podobno za različne vrste alkoholnih pijač, saj se v vseh nahaja etanol, ki se v človeškem telesu spremeni v acetaldehid, ki je dokazano rakotvoren«.
prim. dr. Mercedes Lovrečič, NIJZ
ZDRUŽENI NARODI SO NA POBUDO SLOVENIJE 20. MAJ RAZGLASILI ZA SVETOVNI DAN ČEBEL!
20. decembra 2017 je Generalna skupščina Združenih narodov v New Yorku, 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. S tem se je končal postopek razglasitve, ki se je pričel v letu 2014, ko je predsednik Čebelarske zveze Slovenije g. Boštjan Noč podal idejo za razglasitev. V postopku razglasitve so sodelovale številne institucije, vseskozi pa se je potrjeval rek: Svetovni dan čebel združuje Slovence in povezuje svet, ki ga je izrekla državna sekretarka MKGP mag. Tanja Strniša, na predstavitvi ideje leta 2015 v Bruslju.
Zakaj 20 maj?
20. maj smo predlagali, ker je to dan, ko se je rodil Anton Janša (1734-1773), ki je poznan kot začetnik modernega čebelarstva in eden takratnih najboljših poznavalcev čebel. Bil je prvi učitelj modernega čebelarstva na svetu, saj ga je že cesarica Marija Terezija imenovala za stalnega učitelja čebelarstva na novi čebelarski šoli na Dunaju. Njegovo delo in življenje je opisano v mnogih čebelarskih knjigah, med drugim tudi v knjigi Svetovna zgodovina čebelarjenja, ki je bila izdana v letu 1999.


VSPl
Stavci'
AKTIVNOSTI V DRUŠTVU UPOKOJENCEV TRNOVSKA VAS
2=2
'--J K=i
V DU Trnovska vas se zavedajo, kako pomembno je za zdravje telesa in duha gibanje v vseh življenjskih obdobjih, v starosti pa še posebej, zato se je na pobudo planinskega vodnika Jožeta Kapuna oblikovala skupina pohodnikov in se odločila za organizirano hojo.
Kot prvo se je spodobilo prehoditi domačo Slovenjegoriško planinsko pot v dolžini dobrih 90 km. Večina izmed starejših predtem s pohodi ni imela izkušenj, a premagovanje razdalj, podrobno spoznavanje pokrajine, krajev, kulturnega bogastva, kakor je mogoče le peš in druženje so jih razveseljevali. Prelepo pot pred domačim pragom, ki jo priporočajo tudi drugim, so prehodili v osmih etapah.
S porastom veselja so se odločili prehoditi daljšo Pomursko planinsko pot, ki vodi po vseh pokrajinah lepega, naravno in kulturno bogatega ter gostoljubnega Prekmurja, ter delu severovzhodnega dela Slovenskih goric v dolžini 330 km, ki so jo prehodili v 20 etapah. Vtisi, spomini na lepoto in posebnost vsake pokrajine so jih ponovo navdušili. Pot, ki je stara
že 50 let, je prehodilo le okrog 600 pohodnikov. Množica planincev meni, da pot ni zanimiva, a se o tem zelo moti.
2. januarja so se prvič pridružili množici pohodnikov na poti Ivana Potrča in Matije Murka. Za letošnje leto pa so sklenili prehoditi Haloško planonsko pot in se nato podati na pot po Kozjaku.
K uspešni prehoditvi planinskih poti je pripomoglo gasilsko društvo Biš z voznikom g. Alojzem Fekonja, ki je opravil del prevozov.
Jože Kapun, DU Trnovska vas
marec 2018	TmOVSki ZVOD
marec 2018___________________________________________NaSVSt
rM
»= E
PROGRAM »SKUPAJ PROTI DEMENCI«
■Ln.
V lanskem septembru smo začeli z izvajanjem programa »Skupaj proti demenci«. Program je oblikovan na podlagi javnega	razpisa
Ministrstva za zdravje in bo trajal za razpisano obdobje dveh let, do novembra 2018. Je trajnostno naravnan k izboljšanju nabora storitev in kompetenc delavcev v verigi oskrbe za osebe z demenco v različnih okoljih, k osveščanju ter izobraževanju oseb z demenco, njihovih svojcev, skrbnikov in prostovoljcev ter drugih deležnikov in k zmanjšanju regionalnih razlik.
Program povezuje različne izvajalce storitev v regiji - Dom upokojencev Ptuj (DUP), ki je nosilec programa, in sedem partnerjev: Zdravstveni Dom Ptuj, Pokrajinsko zvezo društev upokojencev Spodnje Podravje (PZDU), Spominčico -Alzheimer Slovenija, Slovensko združenje za pomoč pri demenci, Center za socialno delo Ptuj (CSD), Inštitut za socialno psihiatrijo in psihotravmatologijo (ISPP), Splošno bolnišnico dr. Jožeta Potrča Ptuj in Društvo Optimisti Ptuj.
Izobraževanja in delavnice bodo organizirana v 19 občinah spodnjega Podravja, kjer biva 86.722 prebivalcev. Od tega je po podatkih PZDU Spodnje Podravje 11.200 starejših nad 69 let. Na svetu je več kot 49 milijonov bolnikov z demenco, v Evropi več kot 9 milijonov, v Sloveniji pa več kot 32 tisoč. Registra obolelih ali točno zbranih podatkov še nimamo.
Osebe z demenco so posebej ranljiva skupina, ki se zaradi demografskih sprememb in staranja prebivalstva hitro povečuje. Predvideva se, da se bo do leta 2050 število oseb obolelih z demenco potrojilo. Osredotočali se bomo na posameznika in njegove potrebe, kar zahteva usklajeno in odzivno delovanje vpletenih in multidisciplinaren pristop obravnave. Poseben poudarek bomo namenili pridobivanju in usposabljanju prostovoljcev, ki bodo na podlagi družabništva na razpolago osebam z demenco in njihovim svojcem, kadar bodo izrazili potrebo po tovrstni obliki pomoči. Obravnavo oseb z demenco in njihovih svojcev bomo na podlagi programa dvignili na višjo raven.
Program »Skupaj proti demenci« je namenjen vsem prebivalcem spodnje podravske regije s ciljem medsebojnega povezovanja različnih akterjev z namenom boriti se z in proti demenci.
V okviru programa bodo potekala izobraževanja, delavnice in usposabljanja strokovnih delavcev in sodelavcev, v verigi zdravstvene oskrbe za osebe z demenco pri izvajalcih zdravstvenih, socialno varstvenih in drugih storitev za starejše, z namenom oblikovanja demenci prijaznega lokalnega okolja. Osveščali bomo o demenci, jo skušali dodobra spoznati in se naučiti z njo tudi živeti.
Skupaj bomo stopili na pot k vzpostavitvi kakovostnejšega življenja za osebe z demenco, tistih, ki zanje skrbijo v domačem okolju in institucijah, ter vseh ljudi, ki si želijo vedeti več o zahrbtni bolezni.
Vsi partnerji v projektu že izvajamo različne aktivnosti, izobraževanja, delavnice in usposabljanja.
Vsak slušatelj na dogodku prejme brezplačno in v trajno last priročnik in zloženko o programu in bolezni.
Informacije o planiranih dogodkih najdete na spodnji povezavi in preko obvestil različnih društev, partnerjev organizatorjev izobraževanja, delavnice oz. usposabljanja.
spletna stran: www.skupajprotidemenci.si, e- naslov: info@skupajprotidemenci.si SVETOVALNI TELEFON, 041 726 424
KAKŠNI SO PRVI ZNAKI DEMENCE?
in so tako pogosti, da motijo posameznikovo vsakdanje življenje:
1.	Postopna izguba spomina
2.	Težave pri govoru (iskanje pravih besed)
3.	Osebnostne in vedenjske spremembe
4.	Upad intelektualnih funkcij, nezmožnost presoje in organizacije
5.	Težave pri vsakodnevnih opravilih
6.	Iskanje, izgubljanje in prestavljanje stvari
7.	Težave pri časovni in krajevni orientaciji
8.	Neskončno ponavljanje enih in istih vprašanj
9.	Spremembe čustvovanja in razpoloženja
10.	Zapiranje vase in izogibanje družbi
KAKO ZMANJŠATI TVEGANJE -PREVENTIVA?
Genski zapis je dejavnik, na katerega ne moremo vplivati, lahko pa izberemo zdrav način življenja, s katerim vplivamo na zdravje telesa in možganov: redna vadba- fizična aktivnost, zdrava prehrana, umska aktivnost, kakovostno spanje in aktivno družabno življenje.
Izguba samostojnosti, nadzora in zasebnosti je za vsakega izmed nas neprijetna in jo doživljamo kot ponižujočo in ogrožajočo.
V	okviru programa deluje svetovalni telefon na št. 041 726 424, za občane in svojce oseb z demenco od ponedeljka do petka dopoldan od 9.00 do 11.00 in popoldan od 14.00 do 16.00.
Pri človeku z demenco mnogi pretekli dogodki znova postanejo aktualni. Oboleli živijo v nekem drugem, svojem času. Naša naloga je, da jih spremljamo na njihovih izletih v preteklost, jih razumemo in ne spreminjamo, temveč sprejemamo, da so ti stari ljudje doživljali povsem druge čase. Prihodnje generacije tako velikega skoka ne bodo doživele več, je v svoji knjigi Zid molka, zapisala Astrid van Hülsen in jo toplo priporočam v branje vsem, ki jih tematika zanima.
V	okviru programa smo v prvi fazi, lani jeseni, oblikovali tudi priročnik, ki bo v pomoč vsem, ki se soočamo s to kruto boleznijo tako na delu ali doma z obolelim. Prejme ga lahko vsak, ki ga potrebuje ali želi na vsaki od planiranih aktivnosti programa.
Osebe z demenco so pogosto stigmatizirane, lahko pa trdimo, da so to najprej naši sorodniki, prijatelji, sosedi in člani družbe, šele nato pa osebe z boleznijo.
Sami pogosto rečejo: »Dovolite mi, da delam kar še zmorem! Ne opravljajte dela namesto mene, naj sodelujem v tistem, kar še gre. Vzpodbujajte me. Pomagajte mi le tam, kjer je zares potrebno. Pomembno je, da so ljudje okoli tebe PRIJAZNI. Potem je vse mogoče.«
Jelka Sužnik, univ. dipl. soc. del.
ZAKLAN J E V DRBETINCIH
V soboto, 24. februarja smo se v Turističnem društvu Trnovska vas odpravili na 2. žaklanje v Drbetince, ki ga je priredilo TD Vitomarci. Tekmovanje je potekalo iz Drbetinškega brega v Čagonsko dolino po 2 tekmovalca naenkrat, v sistemu repasaš ali 2 dobljeni vožnji. Progo so vrhunsko pripravili in tudi za tople napitke je bilo poskrbljeno. Skupaj se je pomerilo 46 tekmovalcev, od tega 38 moških in 8 žensk, ki so se brez strahu spustili po progi, saj so imeli okrog 100 glasnih navijačev. V društvu smo izbrali mlad tekmovalni par, ki je zastopal naše društvo. V žensko ekipo je šla Diana Petrovič, v moško pa Alen Klasinc. Atrakcija je bil fant, ki se je spustil po progi kar v kopalkah. Nato sta se še spustila županja občine Vitomarci Darja Vudler in župan občine Donja Voča Kruno Jurgec. Seveda je bil rezultat med njima neodločen. Na koncu so se spustili še otroci in ob tem glasno kričali. Čeprav je bilo zelo mrzlo, dobre volje in nasmejanih obrazov ni manjkalo.
Zdenka Kos
Ti«,,
marec2018_____________________________________________________________________________________Iz dela društev
'št"
*= E
PRIREDITEV V POČASTITEV KULTURNEGA PRAZNIKA
»Komu narpred veselo Zdravljico, bratje! Čmo zapet! Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov sloveče matere!«
S tem verzom Prešernove Zdravljice je povezovalka prireditve nagovorila vse zbrane ob uvodu proslave v počastitev slovenskega kulturnega praznika, ki se je odvijala 8. februarja v domači večnamenski dvorani. Prireditev je tudi letos pripravilo Kulturno društvo Trnovska vas v sodelovanju s podružnično OŠ Trnovska vas. Scenarij in vezno besedilo je pripravila Aleksandra Papež, ki je z izbranimi verzi našega največjega pesnika in z občuteno interpretacijo še dodatno obogatila celotno prireditev. V programu so sodelovale vse sekcije društva: OPZ Nasmeh, ŽeVS Simfonija in MePZ Jakob Gomilšak. Nastopili so učenci 1. razreda domače OŠ pod vodstvom njihove učiteljice Majde Drumlič, z deklamacijami, s pesmijo ter spremljavo na klavirju in kitari so se predstavili Leja Pukšič, Urška Fridl, Katrina in Jakob Rozman ter Nuša Arnuga in Amadej Papež. Z baletno točko je proslavo popestrila Ana Danila Pukšič in prav vsi omenjeni so se izkazali s svojimi nastopi. Prireditev
je lepo povezovala Dušanka Škamlec. Za okrasitev odra je tudi tokrat poskrbela vrtnarija Golob, s sliko na odru pa se je predstavila mlada slikarka	Mari
Kramberger. Za dober zvok v dvorani je poskrbel Alojz Fekonja. Ob koncu je vse zbrane nagovoril še župan Alojz Benko in se nastopajočim zahvalil za lep in prisrčen program. V imenu KD se še enkrat zahvaljujem vsem, ki so na kakeršnikoli način pripomogli k izvedbi prireditve.
Žal	velikokrat
pozabljamo, da kultura ni samoumevna, kultura smo mi vsi, kultura so naše besede, naša dejanja, če prihajajo iz srca.
Janko Krajnc, predsednik KD Trnovska vas
ZAVEDATI SE JE TREBA, DA SE LAHKO VEDNO ŠE BOU POTRUDIMO IN POSKUŠAMO, KAJ SPREMENITI NA BOUE
Občina Trnovska vas je v zadnjih letih lepo napredovala. Skozi »Sv. Bolfenk« se ob nedeljskih popoldnevih rad zapeljem s kolesom; varna kolesarska steza, cestišče je obnovljeno, da se varno pelješ tudi z osebnim vozilom, ob tem pa je dobro poskrbljeno še za varnost pešcev in drugih udeležencev v prometu. Iz doseženega na področju infrastrukture, podjetništva ter tudi iz rezultatov učencev ter prosvetnih društev se takoj opazi, da tukaj živijo delovni, ustvarjalni in prijazni ljudje. Glede na videno je jasno, da je bila odločitev o samostojni Občini Trnovska vas pravilna. Kot vsaka, tudi ta lokalna skupnost najbolje pozna svoje potrebe, svoje probleme in ima običajno tudi zelo podobne poglede na zadovoljevanje in reševanje le-teh. Žal pa se opazi in občuti tudi to, da so bile majhne občine v Podravju načrtovane skladno z načrtovanjem ustanovitve regij. Teh pa še vedno ni. Čeprav smo ljudje v občini pametni, delovni in prijazni, ne moremo svoje občine ob slabem suportu države razvijati enakovredno - zato razvojno zaostajamo za slovenskim povprečjem. Zakaj bi torej dovolili takšno neenakost, če živimo v demokraciji, ki zagotavlja pravico, napredek in blaginjo za vsakega državljana? Zakaj bi dovolili in gledali, da so hriboviti predeli v Slovenskih goricah neobdelani in zaraščeni, domovi na malih kmetijah pa prazni?
Ravninski del našega podeželja je zgledno obdelan in dobro rodi. Želimo pa si, naj bo tak vsak kvadratni meter slovenske zemlje. S slabo kmetijsko politiko, kot je dvig katastrskega dohodka, se država obnaša mačehovsko do svojih kmetov in kmetijskih površin. Če se že ne spoštuje nas državljanov, naj se vsaj spoštuje naša rodovitna polja. Tudi mali kmetje in delavci, ki imajo v lasti manjše kmetije, lahko prinesejo dodano vrednost pri pridelavi zdrave domače prehrane. Vendar le, če se jim težaško delo na »gruntu« splača. Iz tega naslova bi morali večkrat pisati vladi in ministru za kmetijstvo, da bi se ravninski in za obdelavo lažji kmetijski predeli morali obravnavati drugače kot hribovski svet, kjer je težje obdelati zemljo in kjer še vedno ne gre brez ročnega dela. V mislih je treba imeti bolj pravičen sistem subvencij in večjo podporo pridelovalcem pri prodaji domačih slovenskih pridelkov in prehrambnih izdelkov. Vse to je znano. Ampak kaj pomeni tukaj klicati in vpiti, če se nas ne sliši v prestolnici? Pa imamo pravico biti slišani prav tam, kjer se o vsem odloča.
Ni prav, da nas Štajerce vsaka oblast in z njo »bela Ljubljana« vedno znova ustavi pri vzpostavitvi regij oz. gospodarsko povezanih pokrajin. In zato se je potrebno zanje vedno znova boriti. Regije bi tudi nam prinesle nekaj
kvalitetnih delovnih mest, kar bi zadržalo doma	vsaj nekaj
izobražencev in	intelektualcev.
Ustavimo beg možganov z ustanovitvijo regij! Regije bi tudi nam prinesle večjo učinkovitost pri prijavah na velike infrastrukturne projekte in pridobivanju sredstev zanje. Večina projektov, ki so vezani na evropska sredstva, je za male občine težko izvedljiva. V razpisih, ki so povečini bolj pisani na kožo velikim lokalnim skupnostim, bomo neuspešni, če se ne bomo povezovali. In kdo nas bo bolje povezoval, če ne naši domači predstavniki skozi lokalne skupnosti in regijska središča? Prav tako nekaterih naših potreb v teh razpisih sploh ni zaslediti, čeprav imajo naši predstavniki (župani in drugi občinski funkcionarji) dobre ideje in predloge za izboljšanje kvalitete življenja svojih občanov. Državljani in predvsem »mali ljudje« se vse prevečkrat ne zavedamo svoje moči.
Treba bo bolj vztrajno tolči po vratih parlamenta, ali pa zamenjati njegovo vsebino. Kot je dejal Dr. Prebilič v svoji izjavi, ki je kandidirala za »bob leta«: "Grdo se sliši, a tako je. Temelj demokracije je aktiven državljan, ki tolče po vratih. A se ne zgodi nič, ker nihče ne tolče po vratih."
Zatorej - poskusimo, kaj spremeniti!
Jožef Lenart
TEHNIŠKI DAN
V šoli smo imeli tehniški dan. Vsak razred je spoznal en poklic. V 2. razredu smo spoznavali poklic cvetličarke. Bilo mi je všeč zato, ker smo izdelali papirnate rože. Spoznali smo, kaj potrebuje cvetličarka pri svojem delu. Lahko dela v cvetličarni ali goji cvetje. Zna krasiti tudi prostore za različne slovesnosti.
Cvetličarka zavija tudi darila, aranžira šopke, in skrbi za rezano cvetje.
Na koncu smo si ogledali predstavo o poklicih.
Ela Štumberger, 2. t
Trnovski zvon
marec2018______________________________________________________________________________________Iz dela društev_____________1™™ 16
38. OBČNI ZBOR STRELSKEGA DRUŠTVA TRNOVSKA VAS
Delovno predsedstvo občnega zbora
Člani in članice Strelskega društva Trnovska vas (SDTV) smo se v soboto, 3. 3. 2018 zbrali že na 38. rednem občnem zboru društva. Ta občni zbor je bil za nas zelo pomemben, saj smo imeli na dnevnem redu dve zelo zanimivi točki. Ena je bila redne volitve, druga pa sprememba statuta SDTV.
Redne volitve
Mandat predsednika in članov upravnega odbora ter ostalih odborov SDTV traja štiri leta, zato so bile letos na vrsti redne volitve. Najprej smo po vseh podanih poročilih soglasno razrešili staro vodstvo. Tudi novo vodstvo je bilo izglasovano soglasno. Tako še naprej ostaja predsednik SDTV Miran Kuzminski.
Vodstvo SDTV 2018-2022
Upravni odbor bodo sestavljali:
-	Predsednik: Miran Kuzminski
-	Podpredsednik: Roman Maguša -Tajnica: Jasmina Štebih
-	Blagajnik: Franci Hameršak
-	Tehnični vodja: Bojan Maguša -Član: Jani Čeh
-	Član: David Zupanči
Nadzorni odbor:
-	Franci Čuček
-	Dejan Cvetko
-	Mitja Kovačič
Disciplinsko razsodišče:
-	Alojz Fekonja
-	Mitja Kovačič
-	Janez Tašner -Albert Mlasko
-	Benjamin Kuhar
Sprememba statuta SDTV
V društvu smo si že kar nekaj časa prizadevali za spremembo našega statuta. Statut je temeljni akt vsakega društva, po katerem se morajo ravnati njegovi člani. Naš statut je bil nazadnje spremenjen leta 2001, zato ni več zadoščal zakonodaji, ki se vse skozi spreminja. Statut smo sedaj tako posodobili, da ustreza zakonodaji. Novi statut je
na voljo za vpogled vsem članom na strelišču ali pa pri predsedniku SDTV Miranu Kuzminskemu. Tukaj bi še se radi zahvalili g. Alojzu Fekonji, ki nam je zelo pomagal pri prenovi našega statuta.
Podelitev pohval za aktivno delo
Na koncu smo še najbolj zaslužnim za aktivno delo v preteklem letu podelili pohvale. Pohvale so prejeli: Franci Hameršak, Jani Čeh, Mitja Kovačič in Albert Mlasko.
Poročilo predsednika SDTV za leto 2017
Naš osnovni namen je dejavnost strelskega športa, zato smo najbolj aktivni na tekmovalnem področju. Ker o uspešnosti in rezultatih izčrpno poroča tehnični vodja, jih v nadaljevanju le naštejem.
ORGANIZACIJA TEKMOVANJ
V sezoni 2016/17 smo bili sedmo leto zapored koordinatorji Medobčinske lige, ki je največje tekmovanje, ki ga organiziramo. Vsa leta se dviguje jakost lige in s tem konkurenca. Liga se zaključi z družabnim srečanjem tekmovalcev (potekal je aprila v Trnovski vasi), kjer podelimo odličja in praktične nagrade. Ligo že več let vodi odlični glavni koordinator Franci Hameršak.
Prvomajski turnir, ki ga izvajamo vsako leto, je potekal 6.5.2017.
Občinski pokal prirejamo v počastitev občinskega praznika v mesecu oktobru. Prireditev smo letos združili s tekmovanjem med vasmi naše domače občine.
Občinsko ligo smo tudi v 2017 izvedli v treh starostnih kategorijah in je obsegala skupno 20 kol. Zelo smo veseli, da se v tej ligi redno kalijo naši mladi tekmovalci.
UDELEŽBA NA DRUGIH TEKMOVANJIH
Razen tekmovanj, ki smo jih organizirali sami, smo sodelovali na različnih tekmovanjih v naši regiji. Poudariti moram, da smo na letošnjem Regijskem prvenstvu s serijsko zračno puško - člani postali regijski prvaki. Kolikor je znano, se je to zgodilo drugič v zgodovini društva. Redno smo se
udeleževali strelskih tekem (turnirjev) v organizaciji okoliških društev, s katerimi redno tesneje sodelujemo.
NAKUP ŠPORTNE OPREME IN OPREME STRELIŠČA
Kupili smo 2 para strelskih čevljev in potrošno opremo za sprotne potrebe (strelivo, tarče ...). Podarjen smo dobili 1 strelski jopič, za kar se zahvaljujemo SD Juršinci.
Glede na to, da smo pretekla leta precej vlagali v nakup novega orožja, smo lahko prodali i starejšo tekmovalno puško Slavija 631 Lux.
PRIDOBIVANJE TEKMOVALCEV, SPONZORJEV IN OSTALE DEJAVNOSTI
Tudi letos smo se uspešno trudili za pridobitev mladih tekmovalcev, za katere prirejamo treninge pod vodstvom strelskih mentorjev.
Konec leta smo s prodajo koledarjev in rednim pridobivanjem sponzorjev pridobili nekaj finančnih in materialnih sredstev za potrebe društva.
Občinska (društvena) liga SDTV 2017
Tudi v letu 2017 smo izvedli občinsko ligo v streljanju z zračno puško v treh kategorijah (člani, mladinci, pionirji). Liga je bila razdeljena na dva dela; spomladanski in jesenski.
V	vsakem delu smo izvedli deset kol, najslabši rezultat pa se je odštel.
V	članski kategoriji je skupno tekmovalo 12 tekmovalcev. Zmagal je Blaž Mlasko (5919 zadetih krogov) pred Vesno Mlasko (5734) in Albertom Mlaskom (5677). Četrti je bil Miran Kuzminski (5276), peti Benjamin Kuhar (3143), šesta Veronika Skrbinšek (2384), sedmi Jani Čeh, osmi Damjan Prajndl, deveti Dejan Cvetko in deseti Aleš Štebih.
Pri mladincih je zmagala Tamara Rola (2717) pred Martinom Mlaskom (2694). Tretji je bil Klemen Klobasa (2539), četrti Anej Ornik (2420), peti Miha Petrič, šesti Dominik Pongrac, sedma Maja Zelenik, osma Lara Kocbek, deveti Domen Klobasa, deseti Aleks Zelenik.
Zmagovalci društvene lige med člani s predsednikom
V najmlajši kategoriji so sodelovali trije mladi upi. Zmagal je Vid Gančev Zelenik z 2007 zadetimi krogi. Drugi je bil Denis
Koser (362), tretji pa Aljaž Petrič (277).
Tudi v letu 2018 izvajamo društveno ligo, ki prav tako poteka v treh starostnih kategorijah. Ligi in treningom se lahko pridružite vsi občani in vsi, ki imate veselje do streljanja z zračno puško. Treningi in liga potekajo na strelišču v Trnovski vasi ob četrtkih od 19:00 do 22:00. Več informacij o ligi in našem društvu najdete na spletni strani www.sdtv.si ali na facebooku strani. Lahko pa pokličete tudi našega predsednika Mirana Kuzminskega na telefonsko številko 041 277 718.
Franc Hameršak
AKTIVNOSTI V KORK
V	lanskem letu tik pred novoletnimi prazniki in pa še tudi v tem letu smo obiskali naše tri domačine v domovih za starejše in sicer enega v domu v Muretincih ( Stanko Mesareč) in dva v domu Lokavec (Marija Vogrinec in Helena Rašl). Vsi trije so bili veseli našega obiska, majhne pozornosti in obljube, da jih bomo še kdaj obiskali. Obiskali smo tudi invalide in starejše občane v občini. Naša članica Antonija Korent je praznovala 80 rojstni dan in ob tej priložnosti smo se še posebej spomnili nanjo. Izpeljana je bila tudi krvodajalska akcija.
V	mesecu aprilu (15.4.) bomo ponovno organizirali brezplačno merjenje krvnega tlaka, holesterola in krvnega sladkorja. Planiran pa je tudi prvomajski pohod na Zavrh.
Za KORK Trnovska vas Marija Maguša
»Kil
marec 2018__________________________________________TlTlOVSki ZVOD
c E
TEHNIŠKI DAN
8.1. 2018, smo imeli tehniški dan. Spoznavali smo poklice. V 2. razredu smo spoznali poklic CVETLIČARJA.
Cvetličar dela šopke, aranžira, krasi prostore in vzgaja rože. Dela v cvetličarni. Pri svojem delu potrebuje različne rože, trakove, škarje, vroče lepilo in darilni papir. Cvetličar mora imeti za delo tudi nekaj talenta.
Mi smo izdelovali rože iz krep papirja. Ogledali smo si tudi video, v dvorani pa še predstavo o poklicih.
SEZNAM OBJAV V URADNEM VESTNIKU OBČINE TRNOVSKA VAS
Uradni vestnik je objavljen na spletni strani Občine Trnovska vas	(http://www.trnovska-vas.si/index.php/obcinska-
uprava/uradni-vestnik-obcine-trnovska-vas), na voljo je tudi
Lana Levičnik, 2. t v sprejemni pisarni Občine Trnovska vas.
TEHNIŠKI DAN
V ponedeljek, 8.1.2018, smo imeli tehniški dan. Takrat smo se zabavali. Spoznali smo poklic cvetličarke. Ogledali smo si video o delu cvetličarke. Rešili smo delovne liste. Nato smo delali rože iz papirja. Pri delu sta nas vodili učiteljici Milena in Darja.
Izvedela sem, kje in kaj dela cvetličarka. Cvetličarka je lep poklic. Na koncu smo si ogledali predstavo o poklicih.
Maja Vavpotič, 2.t
Uradni vestnik Občine Trnovska vas, številka
10/2017,20.12.2017
- Odlok o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Trnovska vas za leto 2018.
Uradni vestnik Občine Trnovska vas, številka
1/2018,24.1.2018
TEHNIŠKI DAN
V šoli smo imeli tehniški dan. V 2. razredu smo spoznali poklic cvetličarke. Cvetličarka skrbi za rože, veže šopke »zavija darila, krasi prostore za gostije, krste in poroke. Za delo potrebuje različno cvetje, trakove, škarje, vroče lepilo in darilni papir.
Ogledali smo si video. Cvetličarka je povedala, da dekorativni lončki polepšajo izgled rože.
Všeč mi je bilo, ker smo izdelovali rože iz papirja.
Nika Viher, 2.t
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si.
Mineva dve leti odkar nas je zapustil
DRAGO MURKO
iz Biša 14.
Čas beži, utihnil je ljubeč glas, ostali so sledovi pridnih rok, spomini prežeti z bolečino in kruto spoznanje, da nikoli več ne bo, kot je bilo.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče ter se ga z lepo mislijo in molitvijo spominjate.
Vsi tvoji, ki smo te imeli radi.
-	Odlok o proračunu Občine Trnovska vas za leto 2018,
-	Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Trnovska vas,
-	Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Trnovska vas,
-	Sklep o soglasju k določitvi cene storitve pomoč družini na domu - socialne oskrbe in določitvi subvencioniranja cene storitve pomoč družini na domu socialne oskrbe na območju Občine Trnovska vas,
-	Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra v k.o. Trnovski Vrh,
-	Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra v k.o. Trnovska vas,
-	Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra v k.o. Ločič,
-	Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra v k.o. Biš.
Uradni vestnik Občine Trnovska vas, številka
2/2018,1.2.2018
-	Javni razpis za sofinanciranje obnove sakralnih objektov ter investicij v opremo v objektih nepremične sakralne kulturne dediščine na območju Občine Trnovska vas v letu 2018,
-	Sklep o enkratnem prispevku za novorojence v Občini Trnovska vas za leto 2018.
Iz naše občine so se poslovili:
Marija Habjanič iz Trnovske vasi 28 Franc Korada iz Trnovske vasi 3

SOLA V NARAVI

ROKOMETAŠICE
DRUGOUVRŠČENE
Rokometašice OŠ Destrnik-Tmovska vas smo se kot drugouvrščena ekipa s področnega tekmovanja uvrstile v četrtfinale državnega tekmovanja v rokometu. V torek, 20. 2. 2018 je naša šola gostila četrtfinale. Tekmovanje je potekalo v Osnovni šoli Markovci, saj naša telovadnica ne ustreza državnim standardom. Tekmovanja so se udeležile tudi učenke iz Osnovne šole Sveti Jurij ob Ščavnici in učenke iz Osnovne šole Limbuš. Ker smo bile gostiteljice, so z nami prišli tudi naši sošolci, ki so se kot navijači odlično odrezali. Pred začetkom tekmovanja je naša sošolka Gabrijela Herega zapela himno. Sledila je predstavitev članov vsake ekipe. Učenke Osnovne šole Markovci so tekmovanje odprle s plesom. Tekme so trajale dvakrat po 20 minut. Prvo tekmo sta odigrali ekipi iz Limbuša in Svetega Jurija. Zmagala je OŠ Limbuš s prepričljivim rezultatom 27:7. Na drugi tekmi smo se z zmagovalno ekipo iz Limbuša pomerile še učenke naše šole. Tudi tokrat je zmagala OŠ Limbuš, in sicer z rezultatom 26:19. Tretjo tekmo smo igrale proti ekipi iz Svetega Jurija in jo premagale z rezultatom 17:8. V polfinale se je uvrstila ekipa iz Limbuša, me smo zasedle 2., ekipa iz Svetega Jurija pa 3. mesto.
Učenke ekipe OŠ Destrnik-Tmovska vas
Na sliki stojijo: zgoraj levo Drago Prelog, Aneja Lorbek, Kaja Murko, Tjaša Belšak, Nika Gregorec, Nika Majcen
Spodaj levo: Lucija Burgar, Lana Lorbek, Metka Fridl, Maja Zelenik
Od 29. 1. do 2. 2. 2018 smo bili učenci 6. razredov v zimski šoli v naravi. Prebivali smo v Lukovem domu na Kopah. Namen naše odprave je bil, da bi se naučili smučati. Prvi dan smo imeli testiranje. Takrat smo nekateri prvič stali na smučeh. Drugi dan smo se razdelili v skupine in smučali po različnih progah. Seveda nismo samo smučali. Ves teden smo se igrali igro SKRITI PRIJATELJ. Svojemu skritemu prijatelju si moral ves teden pisati pisma, ne da bi ta ugotovil, kdo mu piše. V sredo smo imeli zelo zanimiv kviz, v torek pa nas je obiskal policist, ki nam je povedal nekaj pravil o smučanju. Seveda pa smo tudi jedli. Hrana je bila zelo okusna, imeli smo samopostrežno restavracijo, tako da se je za vsakega našla jed, ki mu je bila všeč. Ves teden smo v svojem programu na Luka TV predstavili dogajanje vsakega dne. Vrhunec šole v naravi je bil četrtek. Najprej smo imeli tekmovanje v veleslalomu, kjer sem dosegla 2. mesto, kasneje pa smo imeli krst smučarjev. Krst je potekal tako, da smo vsi dobili čokolado in udarec s smučko po zadnjici. Ob osmih smo imeli disko. Tam smo se zelo zabavali, nato pa še dolgo nismo zaspali, saj smo vedeli, da je to zadnja noč šole v naravi. Pa vendar smo bili veseli, ko smo odšli domov z mislijo, da smo se imeli zelo lepo in da je to še ena od velikih dogodivščin, ki se nam je vtisnila v spomin in bomo o njej še dolgo govorili s prijateljem in z znancem.
Trnovski zvon
Jubileji, dogodki
o
rM
ZLATA POROKA ANICE IN ERNESTA FRASA IZ "TRNOVC"
V soboto, 17. 2. 2018 sta po petdesetih letih poročno zaobljubo ponovila Ernest in Anica Fras iz Trnovske vasi. Ta jubilej sta se odločila obeležiti z obredom v domači cerkvi ob družbi sorodnikov in prijateljev.
Zveza, v katero sta zlatoporočenca stopila iz ljubezni, ne pomeni samo sreče in zadovoljstva, ampak tudi dolžnosti in odgovornosti. Da sta zvezo lahko gojila in negovala, je od
njiju zahtevalo tudi veliko potrpljenja in spoštovanja drug do drugega. Vse to je jima uspelo. Zato nam je v posebno čast in veselje, da smo lahko bili navzoči ob 50-letnici njunega zakonskega stanu, saj s svojo medsebojno ljubeznijo in spoštovanjem tako dajeta svetel vzgled naši družbi, predvsem pa seveda mladi generaciji.
Obenem	se
zlatoropočenca in domači zahvaljujemo županu, Klavdiji in našemu	župniku,
gospodu Mlakarju, za lepo	opravljeno
slovesnost.
VUČJA GRABA HILL
Zima bela je prišla, radost in veselje.
Najmanj meter, dva snega, sankačem nam so želje.
V zadnjem mesecu je nas kar nekajkrat privabila naša bela strmina v Vučji grabi. Otroci in mladi po srcu smo znosili na kup vse bobe, Žaklje, sani, smuči, koze in borde ter uživali v druženju, sanjaknju in kepanju. V naši grabi se je slišal smeh, vriskanje, kričanje, frčanje kep in še marsikaj.
Naša bela strmina nas združuje in nasmehi na obrazu nas popeljejo v pozabo vsakdanjih skrbi.
Zahvaljujemo se tudi našim sponzorjem, ki nam s svojimi donacijami še bolj polepšajo zimske radosti.
Vnukinja Tamara Trinkaus
KRIŽEV POT V BIŠEČKEM VRHU
Vsak človek ima v življenju svojo pot. Pot, ki vodi po ravnem, v hrib, po tanki brvi čez deročo reko, skozi gozd, po mestu, čez polja, po soncu, dežju, vetru, temi ... To so naše poti. Poti, ki se križajo z drugimi, ki nas bogatijo, oblikujejo ali pa tudi ranijo. Križev pot. To je pot, ki jo je prehodil Jezus. Tako smo se zbrali 4. marca, ob 14. uri v Bišečkem Vrhu in to pot prehodili z njim. V mislih smo bili tudi s tistimi, ki se niso udeležili te poti. Ob naši molitvi in pesmi se je pokazalo tudi sonce in nas ogrelo v tej zimski idili. Ob koncu dogodka smo vaščani poklepetali ob kavi in čaju.