\'\'W V,-M • ■ •' "• "• . H;; Glasilo SZDL Litija, Zagorje, Hrastnik in Trbovlje — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Stane Šuštar — Odgovorni urednik: Marijan Lipovšek — Tiska Časopisno podjetje »Gorenjski tisk« v Kranju wes 4i LETO XIV. ST. 50 TRBOVLJE, 7. DECEMBRA 1961 CENA 20 DIN TRETJI PLENUM CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE Vloga Zveze komunistov v idejnem izobraževanju in usmerjanju v obdo decentralizacije in samoupravljanja 27. novembra je bil v Beogradu tretji plenum Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, na katerem so razpravljali <* perečih vprašanjih nadaljnje idejno-politične in organizacijske graditve Zveze komunistov Jugoslavije. Razen članov CK ZKJ so bili na plenumu navzoči tudi predsednik in sekretar revizijske komisije CK ZKJ in člani predsedstva CK Ljudske mladine Jugoslavije. Plenum je ©tvoril generalni sekretar Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz Tito. V začetku plenuma je pozval udeleier.ee k enominutnemu molku v počastitev umrlih članov CK ZKJ Ivana Karaivanova, Nauma Naumovskega in Mitra Bakiča. Ko je začel razpravo, je tovariš Tito med drugim dejal: »•Tovariši, danes imamo na dnevnem redu zelo važna vprašanja: ideološka in politična vzgoja članov Zveze komunistov in nekatere organizacijske spremembe, glede katerih je praksa pokazala, da so potrebne. Kakor je povedano že v referatu, je bila vloga Zveze komunistov Jugoslavije v preteklem obdobju vsestranska. Seveda so bile tudi napake, ki sm jih morali ugotoviti — in danes je naša naloga na tem plenumu bolj v tem, da opozorimo na te razne slabosti, ki so se pokazale .v delu Zveze komunistov, kakor da govorimo o uspehih, ki smo jih dosegli. V novih pogojih za delo Zveze komunistov, to je v pogojih decentralizacije in družbenega samoupravljanja, moramo ugotoviti pomanjkljivosti, ki se že zdaj čedalje bolj kažejo, in jih odpraviti. O tem je bilo večkrat govora in organizacijam Zveze komunistov so bila poslana pisma, v katerih so bili opozorjeni na razne pomanjkljivosti. Bilo pa je potrebno, da se tudi ta plenum ukvarja s temi vprašanji. Sklepi, ki jih bomo danes sprejeli, Pa bodo kakor vselej obvezni za vse člane zveze, ne glede na njihov partijski staž in položaj, na katerem so. To pravim zaradi tega, ker je v zadnjih letih pri nekaterih komunistih, in to predvsem pri nekaterih na vodilnih mestih, nekako otopela p ar tajnost, zavest in odgovornost za njihova deja- Tret ji plenum CK ZKJ po go- tariatu, naj prouči predloge in voru tovariša Tita in vsestranski j pobude o nekaterh praktičnih razpravi odobrava referat o aktu- : organizacijskih vprašanjih, o ka-ateih vprašanjih nadaljnje idejno- terih je balo govora v razpravi, politične in organizacijske gra- j Centralni komite Zveze koanu-ditve Zveze komunistov' Jugosia- ’ nistov Jugoslavije pričakuje, da vije, prebran po sklepu Izvršnega bo bližnje delovanje Zveze kemu-komifeja na današnji seji. Spričo nistov z izpolnjevanjem metod pomena in aktualnosti vprašanj, 1 dela, s pravilnim spoznavanjem navedenih 'v referatu in razpravi, problemov in nalog, z novima po-plenum priporoča vsem erganiza- budarai in predlogi zelo veliko cijam in komitejem Zveze komu- prispevalo k nadaljnji idejno-po-nja, zaradi česar je prihajalo in nistov: i litični in organizacijski krepitvi čedalje pogosteje prihaja to, po- j _ c,a w neutegoma lotijo dela Zveze komunistov, novno pravim, zlasti do nekaterih 7% se3na„jan5e članov ZK z gra- f Tretji plenum je posebej pro-odmikanj, In pri komunistih, ki divam plenuma ob najSčšl raz- juEH nekatera pereča mednarodna so bili na raznih odgovornih me- j pravi 0 snovnih problemih, nave- j vprašanja in posvetil pozornost stih v gospodarstvu, v admanistra-1 denih v refer-tu upoštevajoč1 pomenu in rezultatom XXII. koncu! in drugje... * konkretne probleme in naloge1 kresa KP SZ. Čeprav plenum Idejna vzgoja Je seveda ena 1 or?ailiZacij; I knfrono presoja nekatera gledišča, najvažnejših nalog Zveze komu- j ’ t | zlasti trsta, ki se nanašajo na nistov. Kaže pa, da sta vsakdanja - r?a n» bližnjih občinskih in Ooene socialističnega razvoja Ju-praksa in buren razvoj v naši so- | okrajnih konferencah Zveze ko- goslavije in politiko Zveze komu-cialistični državi nekoliko vpliva- 1 munistav posvetijo posebno po- j nieu!c v šoli bo trajal 6 tednov. ^ _ i-ocrtr,,.' šola je bila uslanov- V nedeljo začetek konferenc ^,iena p° o»n».: sklepa ObK zx “ 3 Hrastnik. Slušateljem je odobren š eri tedenski študijski dopust in so Delovna zmaga kolektiva STT — letni proizvodni plan dosežen 5. decembra Kolektiv Strojne tovarne je tudi v letošnjem letu predčasno izvršil svoje proizvodne naloge, ki si jih je zadri v začt-ku leta. Proizvodni načrt je kolektiv do-acgei : torek, sedaj si pa prizadevajo, da do kanca leta izvršijo obljubo, da bedo letm prri-.vodni plan presegli za 10 odstotkov. -ar krajevnih organizacij SZDL za 10,2 odstotka Tudi v Zasavju smo te dni sreda živahnih priprav na konference krajevnih organizacij SZDL. Sprva je bilo sicer domenjeno, da se bodo v vseh štirih zasavskih občinah — v Hrastniku, Trbovljah, Zagorju in Litiji — začele te konference prve dni decembra. Zdaj so pa pričetek konferenc preložili za nekaj dni, da bi lahko konference kar najbolj pripravili. V Zagorju bodo začeli s konferencami v nedeljo, 10. decembra, ko bo prva konferenca KO SZDL v Cemšeniku; v Hrastniku bodo konference od 4. do 14. januarja; v trboveljski občini bodo konference treh krajevnih organizacij SZDL v drugi polovici decembra, konference štirih KO SZDL pa v prvi polovici januarja; čez nekaj dni pa bodo začeli s konferencami tudi na področju litijske občine. Na bližnjih konferencah krajevnih organizacij 'SZDL bodo volili tudi delegate za konferenco la In pripeljala do tega, da so posamezni ljudje ravnali v svojem delu preveč prakticisiično, premalo pozornosti pa so posvečali idejno-političnemu napredku, proučevanju raznih pojavov, ki jih prinaša s seboj ta praksa, in odpravljanju tistega, kar je negativno ... Nekateri nazori — po katerih Zveza komunistov izgublja svojo prvotno vlogo in ni več tako važna, po katerih je mogoče upravljati tudi brez nje na primer po Socialistični zvezi itd. — so po mojem mnenju napačni. Naloge Zveze komunistov se spreminjajo, toda njena vloga, vloga idejne vzgoje in usmerjanja, mora prav zornost nalogam, izvirajočim Iz j gres pp vsebini svojega dela ter gradiva III. plenuma CK ZKJ, ka- ■ osnovnih težnjah in sklepih kor tudi predlogom in pobudam, pomemben prispevek k napredku sproženim na sestankih osnovnih {socializma in da bo pozitivno organizacij in aktivov, na posve- j vplival ne samo na mednarodno tovanjih ter v drugih oblikah | delavsko gibanje in na odnose dela. Treti! plenum CK ZKJ naroča organizaoijsko-političnemu sekrc- met socialističnimi državami, temveč tudi na razvoj mednarodnih odnosov v smeri krepitve miru. v času šolanja razbremenjeni vseh družbeno-političnih dolžnosti, da se tako v celoti posvetijo študiju. -ak. Industrija hrastniške občine presegla devetmesečni plan za 10,2odstoka Industrija hrastniške občine je presegla devetmesečni proizvodni načrt za 10,2 odstotka v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta, finančna realizacija pa se je povečala za 14,2 odstotka. Glede na dejstvo, da sta dve tovarni v rekonstrukciji, je to vsekakor primeren uspeh, zlasti še zategadelj, ker imata Tovarna dokumentnega in kartnega papirja v Radečah in Cementarna v Zidanem mostu skrajno zastarela in izkoriščena osnovna sredstva. Povprečni osebni dohodki so se v primerjavi z lanskim letom povečali za 9,6 odstotka, kar je v bistvu v skladu s porastom proizvodnosti, ki je w» 9J odstotka večja. — or. Odobreno posojilo nad 1 mffljerrdo din za rekonstrukcijo Tovarne etekamsntgega m kartnega papirja v Radečah V tovarni dokumentnega in kartnega papirja v Radečah pri Zidanem mostu so si že delj časa prizadevali, da nadomestijo sedanja osnovna sredstva z novimi, ker imajo sedanja le še 34% vrednosti. Investicijska banka, glavna centrala v Beogradu, je v ta namen že odobrila okvirno posofilo 1 milijardo 49 milijonov 850 tisoč dinarjev. Skupna vrednost novih osnovnih sredstev znaša eno milijardo 372 milijonov 890 tisoč dinarjev, obratnih sredstev pa 250 milijonov dinarjev, tako znaša vrednost celotne investicije 1 milijardo 622 milijonov 890 tisoč dinarjev. Sedan> kapacitete tovarne znašajo 3,369 ton, po rekonstrukciji pa bo zmogljivost povečana na 7,029 ton, ali za 3.660 ton. Pri tem se število zaposlenih praktično ne bo povečalo. Po rekonstrukciji bo podjetje predvideno proizvedlo papirja raznih vrst v vrednosti 3.340,000.000. - or » ■ © iiiis gfraiffnšl! Guamu Plenum občin, odbora Hrastnik je razpravljal o krajevnih organizaeij, podružnic in sekcij ter o pripravah za kon- obdobju decentralizacija in sa- ference krajevnih organizacij So- moupravljartja priti šfe bolj do veljave, kar so danes pogoji za delo bolj kompleksni kot prej ...« Na predlog tovariša Tita referata na plenumu niso brali. Po razpravi, v kateri je sodelovalo 17 članov CK ZKJ, med drugimi tudi tovariš Edvard Kardelj, je tretji plenum Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije sprejel naslednje sklepa: cialisiične zveze. Ugotovili so, da so posamezne krajevne organizacije dosegle v zadnjem času lepe uspehe in so znale aktivizirati članstvo Socialistične zveze za reševanje najrazličnejših vprašanj. Precej so pa razpravljali tudi o problemih posameznih krajevnih organizacij, podružnic in sek- SZDL j cij tor sprejeli konkretne sklepe | sekretariatov sekcij bo potrebno delu I za izboljšanje deta. razbremeniti pri delu. nedelavne V pripravah na konference krajevnih organizacij si bodo prizadevali poživiti . deio podružnic in sekcij. Preobremenjene člane odborov krajevnih organizacij in Lepo smo proslavili Sten republike Tudi letos smo v 'Zasavju nadvse lepo proslavili 29. november — dan republike. O prireditvah in praznovanju so nam te dni poročali dopisniki iz vseh naših vasi, krajev in mest. Tako so nam iz Hrastnika sporočili, da so bile v njihovi občini letošnje proslave skrbno pripravljene in obiskane v takšnem številu, kot ga ne pomnijo. Zanimiv in skrbno sestavljen program so pripravile Svobode, prosvetna društva in šole. V Trbovljah se je zlasti izkazala mladina z osemletke Ivana Can- Ijah kot na večer pred praznikom \ moški komorni zbor iz Celja. Na na prireditvi v veliki dvorani De-1 sam praznik so izročili namenu lavskega doma. Obiskovalci, ki so novo cesto prot i Podkumu, v Pod’ do kraja napolnili dvorano, so bili nad izvajanjem mladih svobodarjev — učencev osnovne šole Ivana Cankarja zelo navdušeni. V besedi, pesmi in glasbi so prikazali razvoj in rast naše republike. Program so pripravili učitelji Kuk-maneva, Bernotova, Stergarjeva tn jelo Potočan. Uvodoma je pa spregovoril podpredsednik ObLO Trbovlje, tovariš Ado Naglav. V Zagorju je bila na večer pred praznikom akademija v Delavskem domu, na kateri'je govoril predsed te* te dolgo kumu pa odprli zdravstveno postajo. V vasi je oh tej priložnosti prvič zagorela javna cestna razsvetljava. Tudi v Litiji so lepo praznovali. Zraven številnih prireditev po okoliških krajih in industrijskih središčih je bila osrednja slovesnost v dvorani na Stavbah v ponedeljek zvečer, združena z nastopom godbe in pevskega zbora 'domače Svobode. Še in še bi lahko pisali o praznovanju. Skratka: bilo je lepo kot še nikoli! Zbori volivcev v litijski občini V decembru bodo na področju litijske občine sklicali zbore volivcev, na katerih bedo govorili o delu krajevnih odborov v letošnjem letu, o delu občinskega ljudskega odbora, o poročilu sveta za kmetijstvo in gozdarstvo pri ObLO in o nekaterih drugih važnih krajevnih vprašanjih. Na zborih volivcev-proizvajalcev pa bodo govorili o 9-mesečni realizaciji družbenega načrta in o izdelavi pravilnikov o delitivi čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov. Verjetno pa bodo na zborih volivcev govorili tudi o združitvi nekaterih krajevnih odborov, ker nekateri od teh ne rešujejo samostojno svojih nalog, ampak skupno dva ali celo trije krajevni odbori, kot na primer v Gabrovki, Moravčah in Tihatooju. — (ma) 4.000 jamskih stojk za Madžarsko Ho konca leta bo Strojna tovarna Trbovlje izvozila na Madžarsko 4990 kosov domačih jamskih stojk tipa »Valent«. Računajo pa, da bod« prihodnje leto predvideno izvozili v Madžarsko 8090 jamskih stoj*. -m pa zamenjati. — Sprejeli so tudi konkretne programe dela, o katerih bodo člani Socialistične zveze razpravljali na konferencah. Ker bodo v decembru zbori volivcev, so na plenumu sklenili, da bodo konference krajevnih organizacij od 4. do 14. januarja. Pred tem pa bedo razširjene seje odborov, na katerih bodo govorili o vsebinskih in kadrovskih pripravah na konference. Na konferencah krajevnih organizacij bodo izvolili tudi delegate za okrajno konferenco SZDL. Hrast niško občino bo na okrajni konferenci zastopalo 15 delegatov. — ak. j 28. novembru v Trbovljah »Obljubljam pred pionirsko zastavo in pred tovariši pionirji...« Kar najbolj slovesno so počastili dan republike po vseh šolah v Zasavju naši najmlajši. Sprejeti so Mii v pionirsko organizacijo. Kulturne prireditve s» »riaraviH starejši pionirji ob pomoči starešinskih svetov DPM in ostalih. Prav lep je bdi sprejem na osemletki Alojza Hohkrauta v Trbovljah, kjer je sindikat STT pripravil skromno pogostitev. Na sliki: Ob zaobljubi pionirjev na osnovni šoli Alojza Hoh-kreata. s* —«pwM»mmMiiitit namiiiBnniiiiniuiii;pmf!i>fiuiniHHinnninH:niu:uiiitiiiinuniimHinfflnninimiiininmHUftiiiiiig> j- ■; Er Jf mišljenje, da je doslej vedelo le __ Razumljivo je, da je tako po- g I malo neposrednih proizvajalcev četje nesprejemljivo in v nas prot- g < za višino osebnih dohodkov v o- ju z našimi prizadevanji, da v p m, ' dihih uslužbencev, zlaiti direk- celoti zaživi delo organov delate- g i trnjev. Zdaj, ko se tu pa tam skega samoupravljanja. Verjetno s < '■ j pojavljajo govorice o višini teh ti tovariši pozabljajo, da imajo y g llJfl osebnih dohodkov, in ko tudi podjetju organe samoupravljanja g ' ] ugotavljamo, da nekateri posa- in druge subjektivne sile in ne gj mezniki za opravljeno delo in nazadnje * tudi delo-vni kolektiv, g vložen trud niso zaslužili toliko katerega člani so tudi sami. g s Zadnje anomalije, ki so se po- denarja,'kolikor so ga pač pr e- Če bi se tega zavedali, ne bi g •gj javile v zvezi z delitvijo oseb- jeli, se dogaja, da prihajajo ne- bilo za njih »neuspešnih• potov g §} nih dohodkov v posameznih goji spodarshih organizacijah', kjer so g vodilni uslužbenci prejemali pre- = ccjšnje vsote denarja iz naslova mr ™ “ at“Br g g'oscbmh dohodkov, so povzročile direktorji in upravniki go- na razne občinske politične foru- g g obširne razprave v naših delov- sp0darskib organizacij na občin- me. Verjetno pa je, da bodo v g is nih kolektivih zlasti še o tem, s^e politične forume s prošnjami, kolektivu samem pač najbolje g g koliko osebnih dohodkov naj pre- naj ylm le-tam določijo mak- vedeli, koliko si kdo prizadeva, g i r jemajo vodilni uslužbenci, pose- njihovih mesečnih osebnih koliko truda vloži v delo, kakšen g l bej še direktorji gospodarskih or- dohodkov (seveda za vsak pri- je — in KAKŠEN OSEBNI HO- § I ganizacij. mcr, da bodo lahko rekU: mojo HODEK ZTATO TUDI ZASLU- | I P izgovori s številnimi delavci plačo so mi določili na tem in 21! - = j§ iz Zasavja nedvomno potrjujejo tem forumu!) • tunu auuunuiwiutitui«i JuuiunmiuiuramfuiHiHaittiuim ¥1 določite! (?) Marijan Lipovšek LITIJSKI ZBOR PROIZVAJALCEV O PROBLEMIH OBRTNE DEJAVNOSTI Posebna komisija bo poučila položaj obrti Že ob polletju so v Litiji ugotavljali, da izkazujejo obrtne gospodarske organizacije izgube v poslovanju. Nekatere gospodarske organizacije so uspele do konca septembra odpraviti izgubo, toda še vedno izkazujejo litijske obrtne gospodarske organizacije skupno 2,032.000 din izgube. Pripadniki naše Jugoslovanske ljudske armade Litijske obrtne gospodarske organizacije so do konca septembra dosegle 99,1 odst. predvidene planske obveznosti. V primerjavi z ihtim obdobjem lanskega leta se je povečal celotni dohodek za 56 odst., čisti dohodek pa za 45 odst. Kljub temu pa je nekaj obrtnih organizacij že v prvem polletju ! izkazalo izgubo. Do kanca septembra so uspele nekatere od teh poravnati izgubo, na novo pa sta jo prikazala Avtoservis (1,100.090 din) m »Pletilja« (285.000 din). Skupino pa izkazujejo litijske obrtne gospodarske organizacije 2,032.000 din primanjkljaja. Odborniki zbora proizvajalcev so na seji, ki je bila 17. novembra, v razpravi odločno načeli vprašanja obrtne dejavnosti in 20 let Jugoslovanske ljudske armade Letos sl ar e narodi Jugoslavije armade se bo slovesno praznovala 20-letnico vstaje in ljudske revo- j po vsej državi. Jubilej Armade Iucije. To je obenem tudi prosia- bodo proslavili z vrsto prireditev: va 20-letnice ustanovitve Jugoslo- j predavanj, slavnostnih akademij, vanske ljudske armade. 22. de- j koncertov, sprejemov, razstav, obi-cember, dan ustanovitve Prve pro- skov in drugih manifestacij, letarske brigade, ki ga naši na« | • 22. decembra bo v Domu sln- rodi praznujejo kot dan svoje ar- etika tov v Beogradu slovesna aka-made, zavzema posebno mesto v demija, združena z umetniškim tem pomembnem jubHeju. programom, na katero bodo pova- Jugoslovanska ljudska armada bili najvišje predstavnike naše drse je ustanovila in razvijala v, žave in vojaške predstavnike dru-času štiriletnega osvobodilnega in gih držav, akreditirane v Beogra-revolusiomamega boja kot oboro- du. Slavnostne akademije bodo žena sila naroda, ki se je boril za tudi v vseh glavnih mestih repu- kiubih svojo paeionalno in soci-lno ureditev. Iz partizanskih odredov, v začetku m'•lih in slabo oboroženih, je Jugoslovanska armada zmagoslavno končala vojno kot močna vojska z več kot 809.090 ljudmi. Kot čuvar varnosti in napredka nove socialistične Jugoslavije, je Jugoslovanska armada tudi po vojni, da zaščiti narodne interese in pridobitve, ustvarjene med vojno in v povojgraditvi države, nadaljevala s prizadevanji, da veža in razvija svojo udarno moč. Zrasla iz borbe naroda. Jugoslovanska ljudska armada tudi zdaj razvija in neguje vse lastnosti ijudske revolucionarne vojske. 29-Ietniea Jugoslovanske ljudske bilk ter v. domovih in JLA. O Topovske salve bodo 21. decembra napovedale praznik JLA ▼ glavnem mestu Jugoslavije, v glavnih mestih ljudskih republik ter v Novem Sadu, Prištini in Splitu. • 22. decembra bodo podeljene spominske medalje vsem oficirjem, podoficirjem t in vojaškim uslužbencem, a spominske plakete vsem voj a kodi, gojencem vojaških šol in vojnih akademij, vojaškim obveznikom (rezervistom), ki bodo v JLA 23. decembra, ter državljanom, zaposlenim v JLA. A 22. decembra bodo na vseh poštah pričeli s predejo znamke, posvečene jubileju JLA. ® Na dan Armade bo delegaci- ja JLA obiskala vrhovnega ko- i Tako bodo 21. decembra odkrili mandanta oboroženih sil, marša- spomenske plošče na zgradbah, v la Trta, in sporočila čestitke in pozdrave pripadnikov oboroženih sil svojemu vrhovnemu komandantu in mu izročila darila. • Pred 22. decembrom In na sam praznik JLA bodo komandanti enot priredili sprejeme za starše in otroke padlih borcev, za učence posameznih šol in predstavnike organizacije Ljudske mladine. ® Slovesnosti bodo pa tudi v vasici Rudo, kjer je bila ustanovljena Prva proletarska brigada. katerih so bili tovariš Tito in enote Prve proletarske brigade: odprli bodo »spominsko sebo« prve brigade NOV in razstavo fotografij »Bosna in Hercegovina v narodnoosvobodilni borbi«; v Rudnem bo slovesna akademija in tradicionalno strelsko tekmovanje. 22. decembra bodo pa v Rudnem odkrili obelisk na kraju, kjer je bila pred 20 leti ustanovljena Jugoslovanska armada, potem bo pa velik narodni zbor. izgub, ki se porajajo. Menili so, da je trčba čimprej rešiti to vprašanje .kolikor je to pač mogoče, da ne bo treba komično obči nskemu ljudskemu odboru dajati sredstev za kritje izgub. O problemih obrtne dejavnosti je pred tem razpravljal tudi že svet za industrijo in obrt pri ObLO Litija, ki je ugotovil, da sodita med vzroke za slab položaj obrti prenizke režijske ure in pa slaba organizacija dela. Svet je potrdil nekatere nove režijske cene hkrati pa sprejel nekaj predlogov. Med njimi velja omeniti zlasti ugotovitev, da naj obrtne dejavnosti oddajo taste dejavnosti, ki so primorale kolektive, da so prešli na rediti obračun obveznosti, hkrati pa velja razmišljati o znižanju cen režijskih ur, in sicer z združitvijo več manjših' obrtnih dejavnosti. S tem bi bile strojne kapacitete znatno bolj izkoriščene, nekatere službe bi bilo mogoče organizirati skupno (nakupovalno, administrativno in računovodsko) in s tem znatno zmanjšati stroške poslovanja. Zraven tega je pa svet tudi ugotovil, da je v obrtnih gospodarskih organizacijah vloga organov delavskega samoupravljanja še vse preslaba. Odborniki zbora proizvajalcev so po obširni razpravi o problemih v obrtni dejavnosti v litijski občini sklenili, da naj svet za industrijo in obrt pri ObLO dokončno prouči vse probleme in predlaga občinskemu ljudskemu KAKO JE Z DELI PRI REKONSTRUKCIJI IN MODERNIZACIJI ODSEKA CESTE OD LITIJE DO LJUBLJANE Potrebno 800 misijonov din V Litiji je občinski ljudski odbor imenoval posebno komisijo z nalogo, da prouči možnost za rekonstrukcijo oziroma modernizacija ceste od Ljubljane skozi Šentjakob do Litije In da skupno 3 predstavniki občinskih ljudskih odborov Ljubljana - Eržigrad, Ljubljana - Moste, Domžale in Li- ZBOR PROIZVAJALCEV ObLO ZAGORJE JE ZAČEL RAZPRAVO O PRENOSU OBVEZNOSTI ZA DELAVSKI DOM OD RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA NA Ostale gospodarske organizacije, zavode in ustanove Na zadnji razširjeni seji zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora v Zagorju ob Savi so razpravljali na predlog delavskega sveta in upravnega odbora Rudnika rjavega premoga Zagorje o prenosu nekaterih obveznosti za Delavski dom od Rudnika rjavega premoga Zagorje ob Savi na ostale zagorske gospodarske organizacije, zavode in ustanove. Po predlogu, ki ga je Izdelal upravni odbor Rudnika, naj bi ta delovni kolektiv še nadalje obdržal obveznosti v višini nad 82 milijonov din; ostale gospodarske organizacije, zavodi in ustanove pa naj bi prevzeli obveznosti v višini nokaj nad 61 milijonov din. Upravni odbor in delavski svet Rudnika rjavega premoga Zagorje sta bila namreč po obširnih razpravah ugotovila, da podjetje letos zaradi nekaterih objektivnih Z Dobova nam pišeio Ob praznovanju dneva republike *o se v nedeljo, 26. novembra, zbrali prebivalci z Dobovca in okoliških vasi v gasilskem domu, katerim »o pripravili ponirji »kupno s prosvetnim društvom zanimiv kulturno zabavni program. Tega dne pa »o bili »prejeti v pionirsko organizacijo tudi najmlajši učenci, ki so dokazali, da bodo dobri pionirji in da bodo vedno pripravljeni po svojih močeh pomagati pri graditvi naše socialistične domovine. pionirji zbrali v razredu, kjer jim je bila pripravljena pogostitev. Za to gre zahvala kolektivu Termoelektrarne Trbovlje, ki ima patronat nad našo šolo. Ta je z razumevanjem in pomočjo omogočil, da »mo pionirjem pripravili tako lep sprejem v organizacijo. Pionirji, šolski odbor in učiteljski kolektiv e osnovne šole Dobovec se tako zahvaljujejo za kolektivno darilo — opremo za šolsko delavnico in za pomoč pri nakupu težav ne bo ustvarilo toliko dohodka, da bi lahko odplačalo vse obveznosti, ki jih Je prevzelo v zvezi z gradnjo Delavskega doma. Zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi je zdaj imenoval phsebno komisijo, ki bo proučila njožnostl, kako naj bi se izvršil prenos teh obveznosti in kako bi sc zagotovila potrebna sredstva za odplačilo najetih kreditov. — (ma) Priprava na zbor volivcev v Jelovem Odbor krajevne organizacije SZDL v Jelovem je na zadnji seji razpravljal o načrtu dela za sezono 1901/62 in o pripravah na zbor volivcev. Pozimi bodo organizirali več predavanj s področja kmetijstva, zlasti o sadjarstvu in o tekočih zunanjepolitičnih vprašanjih. S člani SZDL in mladinske organizacije bodo pa razpravljali o novi ustavi, takoj ko bo dan osnutek v širšo razpravo. - ak. lija prouči tudi možnost finansiranja teh del. , Pred dnevi so se predstavniki občinskih ljudskih odborov Trbovlje, Zagorje ob Sanrj, Litija, Domžale, Ljubljana - Bežigrad, Ijubljana - Mcste skupno s predstavniki Republiške uprave za ceste in projekta n bike organizacije sestati pri predsedniku OLO Ljub-Vana. Na sestanku so osvojili na-6el »Zasavski tednik«, glasilo SZDL Litija, Zagorje, Hrastnik in Trbovlje — Tiska Časopisno podjetje •Gorenjski tisk« v Kranja — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Stane Šuštar, odgovorni urednik: Marijan Lipovšek — Naslov uredništva Jn uprave: Trbovlje, Trg revolucije 11 (tel. 80-191). poštni predal 82 - Tekoči račun pri KB Trbovlje 600-79-1146 -Letna naročnina 600 din, mesečo* 50 din — Nenaročenih rokopisov in slik ne vračamo za čas od 8. do 19. decembra 1961 Vseskozi zelo nestalno vreme s postopnimi deloma nočnimi padavinami. — Sprva mrzlo, kasneje otoplitev, a v dragi polovici decembra zopet ohladitev. Dr. V. M. Na kratko po domovini —1>. . — * . . .. ODLIKOVANJA OB 29. NOVEMBRU Predsednik Tito je odlikoval ob dnevu republike 7.077 državljanov. Za posebne zasluge na področju javne dejavnosti, s katero so prispevali k splošnemu napredku države, so bili med številnimi odlikovanci odlikovani tudi politični in javni delavci. Z Redom republike z zlatim vencem: dr. Marijan Dcrmastia, Vladimir Krivic, Franc Pdpit, Jože Potrč, Janka Rudolf, dr. Joža Vilfan, Boris Ziherl. Z Redom dela z rdečo zastavo pa je bilo odlikovanih 20 tovarišev in tovarišic, med njimi tudi rcvirčan Franc Kralj. Z Redom dela z zlatim vencem pa je bilo odlikovano večje število tovarišev in tovarišic. 1 2 OB DNEVU REPUBLIKE VF.C NOVIH TOVARN Ob dnevu republike je bilo v naši republiki dano v obratovanje več nobih tovarn. V Anhovem je pričela obrat°' vati prenovljena cementarna-; na Jesenicah nova žična vi', Ijarna; v Lipnici na Gorenjskem so odprli rekonstruira*1 obrat kranjske tovarne Iskra; v Nišu so odprli nov most preko Nišave; v Kuli- so odprli nove objekte tovarne Iskra■ — Dvajset vasi v Liki. je dobilo elektriko. V Senti je počela obratovati nova tovarna sladkorja. Križevci so dob‘‘‘ silos za 370 vagonov Uta. Na Izlakah nad Zagorjem so od' prli nove tovarniške prostore. Odkritih je bilo nadalje spomenikov in spominskih plošč širom po domovini. VELIKA PROSLAVA V PLEVLJAH V Plevljah je bila 1. decembra glavna proslava Črne gore ob 20-letruci revolucije in plevaljske bitke, največje bitke črnogorskih partizanov. Na proslavi, ki se je je udeležilo nad 23 tisoč ljudi, je govoril predsednik Ljudske skupščine LR Črne gore Blaža Jovanovič. Zatem je bil odkrit spomenik padlim borcem. 3 | s Jrr -L Na večr pred dnevom republike je bila pod pokroviteljstvom občinskega Sveta Svobod Trbovlje odprta razstava del domačega akademskega slikarja Janeza Kneza. Razstava Je polna doživetja in dinamike njegove ustvarjalnosti, kar Je poudaril v uvodnih besedah ob otvoritvi predsednik obč. Sveta Svobod Franc Pirc. Razstava v Delavskem domu bo odprla še do nedelje 8, decembra In jo pri poročamo 1 4 OSNUTEK NOVEGA VOZNEGA REDA , Osnutek novega voznega reda za prihodnje leto videva znatno boljše zveze z vlaki. Beograd in Dunaj P. •■'a»>>s> s' »Ko bo konec vojne, boste prišli k nam in boste učili naše otroke.« Končala se je vojna, prišel sem v Jevnico, le njih ni. Morali «o žrtvovati svojo življenje za svobodo. Zgodilo se Je 30 .novembra 1944, lota. Btlo je oblačno jutro, ko mi ae opustile iz doline proti Grtlšam horde podivjanih krvolofoov in njih hlapcev 7. več strani so prihajali, da očistijo teren, da pokajo svojo moč in se maščujejo nad neoboroženim ljudstvom in otroki. Spomin na tragedijo v Golišah Oblaki so se spustili čisto nizko, kot da hočejo skriti te pro-palice na njihovi zločinski poti. Gospodar Matjan, ki ima posestvo nekoliko niže od Končarjevih, je stopil iz hiše, da pogleda, kakšno je vreme. Kar zazeblo ga je pri srcu, ko je zagledal nad hišo zelence, ki so že naredili zasede. Pogledal je na drugi greben. Vsepovsod so že bili sovragi, ki s> prišli na ropanje, na ubijanje, na boj proti neenakemu sovražniku, proti golorokim ženam in otrokom. Naenkrat se je pokadilo z vrha hriba. Zgodiio se je to, česar so se ljudje na.bolj bali. Dim se je večal in ljudje so spoznali, da sovražili požiga. Zločinci so požigali domove, da onemogočijo borcu, da se pogreje pri domači peči, da pride domov k materi. Ljudstvo je obleklo nase čimveč in bežalo od doma. Otroci so 6e stiskali k materam in edino od njih pričakovali pomoči. Matere so trepetale, bale so se za svoje otroke. Štedilniki in peči so ostali ta dan mrzli. Ljudstvo je bežalo - gorje pa tistemu, ki ni mogel od doma, gorje tistemu, ki je mislil, da bo s svojo navzočnostjo rešil dom, da bo preprosil sovraga. Okoili devete ure dopoldne eo se zaslišali trije dolgi ralala. Sli-šalo se je daleč presunljivo jokanje in vpitje. Tako vpitje in jokanje je prihajalo od Simnika, to je od Končarjevih. Tja se je napotilo krdelo zelencev. Mati je ihtela ravno polno poč, pripravljeno za partizane. Njih ni moglo omečiti niti presunljiv jok otrok, ne klici na pomoč. Pri tej hiši je bila ta dan doma sama mati e šestimi otroki. Oče je bil od doma. Bil je na Velikem vrhu. Ker so Nemci našli tam blizu neki grob, za katerega so v začetku mislili, da je nemški, so moža tam zadržali. Tako se ni mogel vrniti pravočasno in biti v najtežjem trenutku polog svoje družine. Kako bi bilo, če bi ostal doma, ali bi počakali vsi skupaj Nemce, ali bi se sfkupnp umaknili v hosto, o tem pač danes ne moremo zanesljivo govoriti. Ko so Nemci odšli, so sosedje našli na požganem podu podkvice od čevljev, jeklene lasnice, otroški ožgan pipoc im druge znake, po katerih so sklepali, da se je tragedija odigrala takole: Ko so Nemci prišli v hišo, Je takoj prišlo do prepira med materjo in njimi. Zalo so mater zvezali in odvlekli na pod in jo privezali k slamoreznici. Potem so privesali še ostalih šest otrok,, ki so bili doma, k slamoreznici. Polili so jih s petrolejem, prerešetali z mitraljezom in zažgali. To rfdepajo po tem, ker so našli v kosteh precej motkov. Starejša hčerka in njena prijateljica sta prišli k hiši. Obe je sovražnik prisilil, da sta naložili na domač voz naropano blago, marali sta vpreči domačo živino in vse skupaj odpeljati v dolino. V Rresmiških poljanah so ju ljudje še videli, potem pa ni več dedi za njima. Nemci so ju gotovo ubili in vrgli v Savo. Malo pozneje je zgorela tudi Abtarjeva hiša, kjer so bili kurirji. Ti so zaradi megle opazili Nemce šele, ko so bili precej blizu. Komaj so pobrali pošto in se rešili. Ko je zbežala starejša hčerka, so jo Nemci obstrelili, mater v Iliri pa pretepli in nato hišo zažgali. Isti Ran so zgorele hiše še pri Vrbcu, Florjanovem, Lukančiču in pri Setničarju — vse v Gotfčah. Na sosednem Kresniškem vrhu so se vedno ustavljali partizan)! pri Krmeiu, kjer so gospodarile tri starejše sestre: Jožefa, Marija in Frančiška. Ta dan je bila po naključju odsotna Frančiška, a v hiši je bila starejša sosedova hči, po imenu Frančiška. Ko eo prišli Nemci, so jih vprašali po imenih. Ker se je ujemalo po imenih, jih niso nič drugega spraševali, temveč zvezala skupaj,, pnfcli s petrolejem in zažgali. Tako so našli tudi pozneje njihova teSesa blizu peči. Sovrag je odšel. Ljudje so hiteli na pogorišča, da bd rešili, če se kaj da. Ko so prihiteli h Končarju, se jim je mucBl pretresljiv pogled: vse požgano — vse uničeno. Na požganem podu so našli nekaj koščic in drugih znakov od dragih in povsod priljubljenih Končarjevih. Zbrali so zadnje ostanke in jih položili na mrtvaški oder pri sosedu Matjanu. To sovražnikovo divjanje je zapustilo strahoten vtis: proti nebu so štrlele škrbine požganih hiš in opominjale ljudi: tod mimo je hodil oholi Nemec, »der TJbermensch«, tu je gazil nemški škorenj, tu je širil svojo »kulturo«. Se dolgo se je širil po okolici smrad po ognju, videle so se požgane hiše, osmojeno drevje — na pokopališču so pa nova grobišča oznanjala: tu leže ostanki matere sredi otrok, nečloveško mučeni, trpinčeni in nazadnje ubiti. Zadnje poti na pofcopaBSče se je udeležilo vse, kar je le proglo itd in je tako tiho demonstriralo proti okupatorju. Nobeno oko ni ostalo suho, ko eo žrtve položili k zadnjemu počitku. Se danes ljudje sodijo, da so zgorele hiše, ki so brle izdane, da pomagajo partizanom. Niso pa Nemci opravljali tega barbarskega dela le na Golišah in na Kresniškem vrhu. Že dan prej so požgali po bližnjem Jevni-kovčevo hišo, kjer je imel sedet bataljon, a domači so bili preseljeni. Pri Pintarju je ostala doma le gospodinja. Preveč je ljubila dom, da bi bežala pred sovražnikom. Njo eo privezali k peči in zažgali... Minila j« vojna. Nemec je bil premagan, ljudstvo se je vrnilo na svoje domove in jih obnovilo. Ko zvečer sedi oče v hiši in so zbrani okoli njega otroci, jim pripoveduje, koliko gorja so morali prestati. Nemci 60 hodili po naših krajih, po naših hribih ne kot vojaki, temveč kot roparji, požigalci in ubijalci. Hodili so po našrh krajih, ropali, ubijali, požigali hiše in se naslajali nad trpljenjem našega naroda. Zato sinek moj ljubi, ko boš dorastel, povej svojemu sinku, in ta zopet naprej, kajti naš rod no sme pozabiti, kaj so počenjali Nemci v dvajsetem stoletju, in to narod, ki se šteje med kulturne narode. Zato je tudi prav, da je ravno šolski mladini posvečena skrb za partizanske spomenike. Otroci radi prinašajo rožice k spomeniku in mimo drugih ljudi Skrbijo, da je okolica in sam spomenik vedno v, lepem stanju. Na Golišah, Kresniškem vrhu in v Jevnica bodo odkrili še več spominskih plošč. Pri vseh žalnih komemoracijah se bo zbralo ljudstvo, da se ponovno spomni na vse trpljenje. Prišli bodo šolski otroci vseh okoliških šol, aktivno bodo sodelovali in se tako sezna-njaJl z našo bližnjo preteklostjo in tako bolj znali ceniti našo zlato svobodo, kakor tudi vsi ostali ljudje, ki si s svojim delom v -svojem jeziku krojimo svojo prihodnost. Mrha VAHEN Gladina Zasavja o svojem debi Pred VII. kongresom ljudske mladine Slovenije, ld bo prihodnje leto 26. in 27. januarja v Kranju, so bile pred dnevi v vseh štirih zasavskih oredišoih občinske konference organizacije Ljudske mlad:ne. Ker nam prostor ne dopušča, da bi obširneje pisali o delu konferenc in o sprejetih programih dela, smo se odločili, da v pričujočem sestavku nanizamo nekaj najvažnejših misli z občinskih konferenc organizacije Ljudske mladine v Hrastniku, Litiji, Trbovljah in Zagorju. Hladi Zagorjani, zbrani na zadnji občinski konferenci LMS v Delavskem domu v Zagorju V HRASTNIKU so ugotovili, da je bilo delo občinskega komiteja 7 MS dokaj uspešno, zla~4i če delo sekretariata, manj pa delo komi- j. Sam občinski komite je bil »budnik za sklicanje posvetovanj vseh zasavskih občinskih mladinskih vodstev. Med aktivi je pa izstopala zlasti mladina ra-deškega področja. V hraslniški občini so dosegli precejšnje upehe pri vključevanju mladine v organizacijo LMS. saj so sprejeli kar 633 novih članov in ustanovili tudi 3 nove mladinske aktive. Pri politično Ideološkem delu so dosegli v Hrastniku uspehe s pomočjo mladinske politične šole, tribune' mladih, šole za življenje, debatnih klubov, vrste predavanj itd. Občinskemu mladinskemu vodstvu pa kljub prizadevanjem ni uspelo ustvariti najugodnejših pogojev za sodelovanje mladine v organih družbenega upravljanja in v društvih. Opaziti je pa očitno pripravljenost mladine za delo v mladinskih delovnih brigadah. t Konferenca v LITIJI Je razpravljala o nekaterih manj pomembnih zadevah, ki so stvar posameznih aktivov, ni pa bilo na konferenci širše razprave o uveljavljanju mladine v organih _ , ,, _ ! delavskega upravljanja in o na- V ponedeljek, 27 .novembra, je bila v stekleni dvorani Dela*. Toplicah, ki jc pos.ovalnlca »Po- j ^ jevanju mladih, bolj mrlo pa o skega doma v Zagorju razširjena seja zbora proizvajalcev, ki so se J irošnje«, računajo pa še, da bo do jjjjf pčitdlčnem delu e ml- lino. je udeležili tudi direktorji gospodarskih organizacij ter upravniki konca leta odprta tudi samopo-zavodcv in ustanov, zraven njih pa še zastopnika organov gamo. strežna trgovina v Toplicah, upravljanja, na kateri so v prvi točki dnevnega reda razpravljali GOSTINSTVO je doseglo 158 o analizi devetmesečnega gibanja gospodarstva na področju zagon- milijonov 998.000 din realizacije ske občine, od predvidene letne 188,991.003 din »II 84,1%. Iz analize, ki je bila podana na ) V INDUSTRIJI GRADBENEGA j OBRT je pa dosegla od 213 nti-razširjeni seji zbora proizvajalcev, ! MATERIALA so v prvih devetih ;i;jonov 5-2.030 din realizacije do Izhaja, da so hile v začetku leta j mesecih nažgali od predvidenih j konca septembra 183,123.903 din piš postavljene realne postavke za ; 80.000 ton 39.860 ton apna, hidri-1 g^j o/0- predvidene planske po-družbenl načrt. Sedanje netzpol- ■ rali pa 4995 ton apna. Precejšen aiavfce njevanje predvidenih planskih j Izpad proizvodnje beležijo pri | S SEJE ZBORA PROIZVAJALCEV OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA ZAGORJE Storilnost ni biia dosežena v predvidenem obsegu nalog gre v glavnem na račun neizpolnjevanja predvidenega nivoja pri Rudniku rjavega premoga in »Varnost!«. Sicer Je pa mogoče ugotoviti, da storilnost ni bila dosežena v takšnem obsegu, kakor je bilo predvideno, In da je bil predviden bruto dohodek dosežen bolj na račun zviševanja cen kakor pa boljših delovnih metod In večje storilnosti. Ob tem pa je bilo doseženo tudi nesorazmerno naraščanje osebnih dohodkov, kar negativno vpliva na dviganje een. Računajo, da bo zagorsko gospodarstva ustvarilo letos že 8 milijard 68.53S.080 din družbenega bruto dohodka ali 18,1 % več kakor lani. Do konca seetembra Je bilo doseženo 6.149.893.0f'0 din oziroma 70,7 °/» predvidenega družbenega bruto dohoTka. Na to realizacijo pa ni vplivala samo večja storilnost, kakor se Je to sicer računalo, pač pn povečane ccme premogu, apnu, prometnim uslugam Itd. Posamezne panogo gosoodar- Sicer je bazno, da so bili mladinski aktivi na podroTJj litijske občine delavni in dejansko nosilci življenja na vasi, škoda je le, da so se v glavnem vbadali z delov- so pa, da mora iti sprejem mladincev v ZKJ skozi mladinske organizacije, da' je posvetiti posebno skrb vajeniški mladini in mladini v osemletkah in da naj mladi člani ZKJ delajo prVenstveno v mladinskih organizacijah. Sicer je pa Velo skozi konferenco mišljenje, da je opaziti vse večje zanimanje mladine za mladinsko organizacijo in njene probleme. Občinska konferenca LMS v TRBOVLJAH je zlasti še ugotovila napredek v uveljavljanju mladine v družbenem življenju komune. Ugotovili so bali, da je bila mladina uspešna v delovnih akcijah. V štiriletnem razdobju je tako trboveljska mladina opravila skupaj 85.880 prostovoljnih delovnih ur v vrednosti 10 milijonov din. Sicer bi bilo .mogoče storiti še več, če ne hi bilo precej pomanjkljivosti pri organizaciji delovnih akcij. Kazno j- tudi, da se trboveljska mladina vse bolj idejno vzgaja, pri čemer Je opora prav gotovo večerna mladinska politična šola, ki se je v zadnjem času precej prilagodila potrebam in željam mladine. Vse bolj je pa čutiti med mladinskimi aktivi zavzemanje za sodobnejše oblike Sdčino-vzgpjnega dela. Trboveljska mladina sa bo v prihodnje prizadevala, da kar najbolj usposobi za aktivno delo mlade proizvajalce — upravljavce. Pri tem bodo morali odigrati svojo vlogo tudi klubi mladih proiz- stva so pa dosegle v prvih devetih 1 olje s 86 %, čeprav imajo prccejš-mesecih predvideno leino realiza- 1 nje težave zaradi premajhnih cijo, kakor sledi: industrija in ----1- rudarstvo 64,7 od-totka, gradbeništvo 105,3 odstotka, promet 52,4 odstotka, trgovina 74,9 odstotka. obrt 96,5 odstotka, stanovanjsko času se Je v primerjavi z lanskim komunalna dejavnost 102,2 odstot- letom povečal Indeks gradbenih ka in kulturno socialna dejavnost 78.7 odstotka. RUDNIK RJAVEGA PREMOGA je dos-gel 69,8% predvidene proizvodnje <488.600 ton premoga). Povprečna dnevna proizvodnja je letos za 1,8% nižja k-kor lani. Delavski svet Rudnik« ja ugotovil, da so se odkepne prilike v glavnim) izboljšale, zla« ti na obratu Kotredež. opaziti pa jc še precejšnje pomanjkanje delovne sile. V Rudniku «0 zabeležili v letošnjem letu precejšnjo flukiu-aeijo delovne sile, saj jc iz podjetja odšlo 411 delavcev, na novo pa se je zaposlilo 331 delavcev. Hkrati s tem je pa ugotovljeno, so precej prekoračili v , RADIOCENTRU, SLIKARSTVU. proizvodnji hidrlranega apna, sej ] KLAVNICI ZAGORJE, ICLAVNI-je bila dosežena v prvem polletju j CI LOKE, medtem pa STROJNO le proizvodnja 850 kg hidrlranega | MIZARSTVO TOPLICE ni doseglo apna na uro. Zdaj pa se Jc zvišala ! predvidenega načrta, prav tako proizvodnja na 2.100 kg na uro, j tudi ČEVLJARSTVO, pri čemer jc pa še vedno tesm ; KOMUNALNO PODJETJE je f!o grlo tehtnica. konca septembra doseglo že 102,2 »VARNOST« Je dosegla 56,1 %. procenta letnega načrta, KME-predvldcne realizacije, upati pa | TijSka ZADRUGA ZAGORJE pa Je, da bo do konca leta ta Izpad j 2 gp gg o/, a]j z ustvarjenim druž-v celoti nadoknaden, saj se Iz me- . f>cnini bruto dohedkom v znesku seča v mesec veča realizacija v 240.801.060 din. »Varnosti«, | Omenimo naj še, da s« računali, Ugoden uspeh Je dosegla TO- : i3i fc<>do znašali materialni stroški VARNA KONFEKCIJE .»SAVA«, 5.417.4S9.000 din, ali 67,83% pred-kl Je dosegla 72,7 % letnega plana, j videnega družbenega bruto do-kar Je nadvse ugodno. Tudi tu ] hodita. Do konca meseca septembra so bili do-seteni materialni izdatki v višini 2.646,660.000 din ali 51,8 % družbenega bruto dohodka, kar bi bilo povsem ugodno, če ne bi bil docežen Izpad pri dosegi bruto dohodka. V tem časti sta le dva industrijski gospodarski organizaciji, in to Lesno industrijsko podjetje in Tovarna elektroporcelana, dosegli višji odstotek materialnih stroškov,’ o*' manjših gospodarskih organizacij pa je opaziti največje prekoračenje predvidenih materialnih stroškov pri Medijskih toplicah. Poudariti velja, da so se zaloge osnovnega materiala v prvih devetih mesecih letos povečale v primer©avi z letom 1960 le za 0,1 %, zaloge zgctovljenlh izdelkov so pa porasle za 3.8 °/o. Te so se povečale pri Lesno industrijskem podjetju in pri »Varnosti«, zmanjšale. pa Pri Tovarni konfekcije »Sava« in Tovarni elektroporcelana Izlake. Zagorskim gospodarskim organizacijam so ob koncu septembra dolgovale druge 859,187.000 din ali 27,260.000 din manj kakor ob polletju- Dolgovi kuncev so se povečali le pri »Varnosti« In so znašali ob koncu septembra Uf> milijonov 36.000 din ali približno štirimesečno doseženo realizacijo. nimi akcijami in kulturno pro- vsjalcev s pnHagci no vseojno in metodami dela decentralizacije ijnra vi Janja- Materialni problemi mladine v Trbovljah so še vedno precej pereči. Na konferenci so zato predlagali, da naj bi Zavod za stanovanjsko izgradnjo in večje trbo- svetnim delom, prem tla b» s politično ideološka vzgojo članstva. V razpravi so na konferenci v Litiji poudarili nujnost ustanovitve Kluba mladih, tesnejšega sodelovanja z društvi ln enake delitve sredstev društvom; sklenili vcljske gospodarske organizacije v prihodnje gradili zraven druiln-obih stanovanj v blokih tudi samska stanovanja za mlade ljudi-Prav tako bi pa morali pravilniki o delitvi osebnih dohodkov odpraviti meje med osebnimi dohodki starejših in mlajših delavcev. Ko so na konferenci govorili o društvenem življenju in vključevanja mladine v društva, so lahko ugotovili precejanje pomanjkljivosti v sodelovanju z društvi. Zal že drugič v letošnjem letu ni bilo na mladinski konferenci niti enega predstavnika Svobod. Partizana, Rudarja in drugih, in je mladina tako obstala le pri lastnih ugotovitvah. Vse pa kaže, da bo treba čimpreje s tako prakso prenehati. V ZAGORJU so kritično ocenili dosedanje delo mladine, pri čemer so ugotovili premajhno delavnost aktivov, ki nekje izhaja iz nedelavnosti vodstev, pomanjkanja prostorov, sredstev in nerazumevanja. Ugotovili so tudi da je vključeno v društvo in družbeno življenje še vse premalo mladine, delno tudi zaradi pomanjkanja primernih prostorov in sredstev za delo društev. Udeleženci konference so bili mnenja, da je navzlic težavam mogoče pritegniti za sodelovanje več mladine z malo več iznajdljivosti in so tudi skupaj ugotovili, da bo morala zagorska mladina v prihodnjem obdobju tudi sama več delati, čeprav ji je res potrebna večja in učinkovitejša pomoč. Po!sfcatl bo treba nove oblike dela, hkrati si pa prizadevati, da bo mladina seznanjena z vsemi važnimi dogajanji in vprašanji ih da bo zavesten graditelj socializma. računajo, da bodo do bor. e a leta za gotovo dosegli projvTUeno proizvodnjo In realizacijo. TOVARNA ELEKTROPORCELANA IZLAKE je letos prešla na reden obračun obveznosti In je do konca septembra dosegla že 114,3 procentov predvidene realizacije, LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE ZAGORJE Je v tem obdobju doseglo letni načrt reoliza- skladiščnih prostorov in prostorov za mizarsko delavnico, GRADBENO PODJETJE Je doseglo 103,3% realizacije. V tem storitev na 147 %, v istem času pa Je bilo doseženo le 97 % skupno število opravljenih efektivnih ur. AVTOPREVOZ je dosegel 52,4 % predvidene realizacije, največ zaradi tega, ker ni bil k podjetju pridružen avtopartc Rudnika, s čimer so računali pri izdelavi družbenega načrta. TRGOVINA na MALO je dosegli 71,4% realizacijo, Trgovsko podjetje »Potrošnja« je izpolnilo družbeni plan s 74,2%, »Povrtnina« s 81,7%, »Galanterija - Papir« 1 87% in »Kurivopromot« s 76,4 Ve Računati je, da bo do konca leta dosežen v trgovini na malo predvideni družbeni bruto da sodi med vzroke za nedosega-, dohodek, zlasti še, ker Je začela nje plana tudi nizka storilnost. z delom trgovina z želenrJno v USTANAVLJANJU KLUBOV POSVETITI VSO SKRB Odličja za sekcije Svobode center Trbovlje V soboto 25. novembra Je bila ▼ Trbovljah letna skupščin* občinskega Sveta Svobod ln PD, ki to se je udeležili zraven delegatov Iz vseh društev le predsednik in podpredsednik okrajnega Sveta Svobod In PD ter predsednik ObSS Trbovlje. Na skupščini so pregledali dosedanje delo sveta, govorili o predvidenih dohodkih in izdatkih, o pomoči društvom ln o nekaterih drugih zadevah ln problemih društev. Zlasti živahna je bila razprava , ugotovili, da je bil doslej najbolj o finančnih težavah društev, ker 1 delaven klub v Svobodi II. Govo-nekatera društva letos sploh še , rili eo pa še o nujnosti ustanav- Z ZADNJE SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA HRASTNIK Predvsem gospodarska vprašanja Na seji občinskega ljudskega odbora Hrastnik so v ponedeljek 27. novembra razpravljali o devetmesečni realizaciji družbenega plana. Gospodarstvo kot celota, je preseglo finančni plan za 9,3 odstotkov, v primerjavi z istim obdobjem lani pa je povečan brutto proizvod za 14,4%. Občinski ljudski odbor je izglasoval tudi garancij ko izjavo za najetje kredita zo rekonstrukcijo Tovarne dokumentnega In kartnega papirja Radeče v znesku 1 milijarde 622 m!7 II tenov 830,000 din In enako Izjavo za dodatne kredite za eiio Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku za znesek 447 milijonov 789.064 din. Nadalje so sklenili, da bodo sklicani zbori volivcev proizvajalne skupine do 10. decembra, za estale pa po 10. decembru. Na zborih volivcev bodo razpravljali o dopolnilnem proračunskem prispevku, devetmesečni realizaciji družbenega načrta In o nekaterih drugih važnih občinskih in krajevnih vprašanjih. Ob razpravi o, devetmesečni re- I Odborniki en zvedeli Uidi za allzaciji družbenega piana so od- sodelovanje med Steklarno m bomiki ljudskega odbora sklenili,: Elektrotehnično delavnica Pcee-'da jc treba upoštevati pogoje za j bej je bilo poudarjeno zadovolj-i zboljšanj e kvalitete 'v proizvod- etvo nad tem, da je proizvodnja čimski ljudski odbori, laga mnogo večjo odgovornost kot doslej. Ob sedanjem primeru garancije za nad dve milijardi dinarjev, je to veliko važnejše. Razen tega so govorili o tem, da v prihodnjih letih nt pričakovati od industrije matnih sredstev za družbeni standard, ker bodo skoraj vea razpoložljiva sredstva porabljena za vračanje posojil, najetih za rekonstrukcije. Seveda bo potem, ko bo glavni del posojil odplačan, sredstev za družbeni standard in druge potrebe znatno več, kot jih je bilo kdajkoli doslej. Razen teh vprašanj so razpravljali na zadnji seji občmrikega odbora tudi o razširitvi poslovanja Tovarne komičnih • izdelkov im Elektrotehniške delavnice Hrastnik. Odobrili eo še prehodno po- Rekordna mesečna realizacija v zagorskem gradbenem podjetju Zagorsko Gradbeno podjetje jc doseglo v mesecu oktobru rekordno mesečno realizacijo, in sicer 70 milijonov dinarjev. V podjetju računajo, da bodo tako prihodnje leto lahko ustvarili že 800 milijonov din družbenega bruto dohodka. - (m*) nji ,da je potrebno 6‘remeti za ustalitvijo delovne sile, pospeševati izvoz zaradi graditve industrije tor da Je treba zagotoviti remi obilnost obrti s tem, da uc usluincustma obrt vključi v stanovanjske skupnosti, drugim pa je potrebno nuditi pomoč in zagotoviti potreben kader. Na radeškem območju je treba tako raš&i vprašanje kovaške obrti; Za prihodnje leto jo predlagana 5 odst. stopnja dopolnilnega proračunskega prispevka s tem, da ee sredstva namensko razdelijo; im sicer za gradnjo «pt v Hrastniku, Zidanem mostu in na Dolu, v Radečah pa za nadaljnjo gradnjo šole. Spremenjen bo pa tudi način rudn ka znatno nad povprečjem v izkušano plačevanje učnega osebja komuni na 50,1 IVOTla Cankarja v Hraet- Po poročilih o rekonstrukcijah,1 miku, ob čemer 00 obširneje raz-ko so odborniki siri opali o garan- pravi jati tudi o novem načinu fi-cijah, je bjlo poudarjeno, da da- naneiramja šol, ki se uveljavlja, jejo garancijske izjave samo ob- °* Po upravičenosti Na žadoji sejd občinskega ljudskega odbora v Hrastniku so razpravljali tudi o priporočilih občinskega odbora Zveze boTcev NOV, naj gospodarske organizacije upoštevajo člane ZB NOV pri dodeljevanju dopustov. Na ljudskem od boi vi »o o tem razpravljali zato, da bodo kriteriji določanja dopustov za člane 28 podjetji, organizacijo, zavodom za. socialno zavarovanje In drugimi činilelji. Splošno mnenje jo, da naj bodo deležni največjih ugodnosti pred' vzom Usti, katerim je to nujno potrebno zaradi zdravstvenega in socialnega slonja, seveda s pogojem, da jc odnos teh tovarišev do družbo v vsakdanjem delu takšen, kakršnega jo mogoče pri- rubeža. Odborniki občinskega ljudskega odbora so tudi ugotovili, da v manjših podjetij h ne razpravljajo o periodičnih obračunih im da jo nujno, da zbor proizvajalcev pregleda gradivo, pripravljeno za posamezne seje ljudskega odbora. sel ry. in jih uslužbenci ne bodo obiriko- i morejo dodeljevati Se dodatnega so sc namreč pr\Imerl 'riorabl vali na domu, razen v primeru dopusta nad 30 dni. To pomeni, polenta borcev NOV. Navede da najstarejšiim borcem NOV ni so Mii primeri tovarišev, ki *« mogoče povečevati število dni 1 sklicujejo na svoje sodelovanj* v' dopustov, medtem ko ostalim to I NOV samo takrat, ko zagovarja* lahko storijo. Da ne bi btio ne- jo svoje pravloe. ne pa tudi tar pravilnosti, so »s domenili, da bodo o dopustih članov ZB NOV odločali z na j večji m poudarkom, in sicer v popolnem soglasju med niso dobite sredstev za delo in se zato bore s precejšnjimi denarnimi neprihkami. Ob ton eo sklenili, da bodo pomagali Prosvetnemu društvu Čeče, ki «e mimo finančnih težav bari še e problemom ureditve prepotrebnih prostorov za delovanje. Doslej je to Ijenja mladinskih fllmdkih krožkov, v katerih bi ee mladina seznanjala « sedmo umetnostjo in kjer bi se naučite ceniti dobra dela in si Izostrila filmbkl okus. Turii pri tem delu Je šla najdlje Svoboda II, ki bo te dni ustanovila mladinski filmski klub na liivo, da žele člani društva kakor I Svobod in PD Je svet Svobod in tudi prebivalci s tega območja, I prosvetnih društev Slovenije od- £ ! godbo na pihala Svobode-Center; Govorili so p« tudi o ustanav- pev-ta zbora Slavček ln Zarja ljanju klubov in o vključevanju j gvobode-Center p* s ocDičjl Bvo-mladine v peveke zbora Svobod ^od II. reda. Odličja j« iaročil in prosvetnih društev. V zborih j predsednik okrajnega Svete Marje namreč vse premalo mladine tln Zakonjšek ter ob tej prilož-in ee zavoljo tega ubadajo zbori nosti čestital k doseženim uope-s težavami. Prav tako so razpravljali tudi o problemih v zvezi z ustanavljanjem klubov in pri tem j?, gre hom ln v imenu okrajnega Sveta, r rakolw> ...naročijo v Zagorju ln prevozom premoga la Kiaozoa na »eparaedjo s tovor- problem v SvtUteJ * PP »g« 1 zgraditi nakladal ne poMaJo z. premo« m teeomjak. (n. Ul kij * alkov. - el lcr.it, ko se uveljavljajo dolžnosti. I*o daljši Izčrpni razpravi v ljudskem odboru Je mogoče pre* •oditi, da jc »krb za borce NOV deležna velike pozornosti tako ljudskega odbora kot ostalih občinskih činltUjcv. Spričo dejstvo. da Je v tej občini, kot v vsem Zasavju, veliko tovarišev, ki so aktivno sodelovali v NOV, Je temu vprašanju potrebno tudi v bodoče posvetiti kar največjo pozornost. | Razumljivo pa Je, da ae mor» predvsem orgonkaolja Zveze bor-j cev zanimati za dogajanje v podjetjih ln njihov odnos do borcev ln v danih primerih tudi posedovat! v korist borcev. - or Nov avtobus Ob koncu novembra Je dob*'*’ AvtoprovoznUtvo lz Trbovelj n° sodoben avtobus za lokalni PT°' met. V upravi podjetja upajo, <*• bodo nedaj končno lahko zad°v£l* ljlvo rešili vprašanje lokal«®* avtobusnega prometa. 6a vedno pa Je ostalo nar«**^ vprašanje sodobnega avtobusa * medkrajevni promet, ker eedsM mali TAM na ustreza več mu namenu ln bo potrebno v krajšem času kupiti nov avtob1’/ Tu pa nastano vprašanje nlh sredstev, Fodjotje upa. j bodo do koncu leta rešili tudi zadovoljstvo vsoh 9° uk Rekonstrukcijska dela v tovarni kemičnih izdeftov v Hrastniku Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku je od ustanovitve pred 100 leti do danes izdelala skoraj vse poglavitne izdelke velike kemične industrije. V času med obema vojnama je tovarna razvila tudi farmacevtski obrat (predelava opija) in kemično predelovalni obrat (tehnična maziva in oije). Podjetje je ob pričetku druge svetovne vojne nazadovalo, po začetku vojne je bil pretežni del proizvodnje zaradi konkurence nemških veletovarn povsem ustavljen, leta 1944 je pa bila ustavljena tudi celotna proizvodnja zaradi sabotaž. S Po osvoboditvi je bila proizvodnja v starem obsegu obnovljena, vendar ne da bi bili modernizirali zastarele in izrabljene naprave. Razumljivo je, da brez obnovitve teh naprav ni bilo mogoče misliti na nadaljnjo' redno in uspešno proizvodnjo. Iz tega je izhajala tudi težnja po povečanju proizvodnje žveplene, solne in fosforne kisline ter soli naštetih oksidov in kislin. Podjetje je tako izdelalo program rekonstrukcije obrata za proizvodnjo sintetične solne kisline na bazi elektrolize in za obrat za proizvodnjo natrijevega trlpolifosfata na o snovi lastne Finansiranje se delno izvaja tudi z inozemskimi krediti. Bruto dohodek tovarne bo znašal 3 milijarde dinarjev, dohodek pa okrog 80 milijonov din letno. Kapacitete, ki bodo zgrajene s sedanjo rekonstrukcijo, bo možno v prihodnje skladno s potrebami doma in v, svetu povečevati na že obstoječem tovarniškem prostoru. 2 dokončano rekonstrukcijo pa bo ustvarjena tudi solidna osnova za nadaljnji razvoj klorne in fosforne kisline ter predelave odpvdnegr. mavca. Klcmo kemijo menijo prvenstven* razširiti na proizvodnjo triklzretijen*, za kar že pripravljajo invostisil«*! pro- sredstev. ( 1. januarja 1962 in polifosfate Med samimi investicijskimi de- : 1. januarja 1963. Obrat elektro-li so se pojavile nekatere nepred- J liže bo do konca leta pripravljen začetek poskusnega obratova- NAS DOPISNIK NAM PIŠE IZ JEVNICE Uspešno delo prosvetnega društva iz Jevnice fosforne kisline, proizvedene po j saj je frikloreliien videne podražitve, v skupnem znesku 457,789.090 din. Te podražitve do višine 347 milijonov din bodo krili z dodatnim kreditom iz splošnega investicijskega sklada; ostalo razliko bodo pa krili suk-cesdvHo z odplačevanjem inozemskih posojil do 196*7. leta. Glede na to, da je Investicijska banka sprostila devizna sredstva za plačilo avansov za Italijo in Nemčijo, so nastali tudi novi roki za začetek poskusnega obratovanja, in sicer za elektrolizo nja. Rentabilnost investicije je pogojena z višino celotnega dohodka glede na cene na trgu in kritjem podražitev z viškom sredstev rekonstruirane tovarne. Po novem rentabilno*tnem računu se celotni dohodek glede na pro-program zniža za okrog 150 milijonov din letno zaradi znižanja cen. Vseeno, pa dohodek in amortizacija zadoščata za kritje vseh anuitet. — or. Čeprav je Jevnica sorazmerno majhna, je navaiic temu kulturno življenje v njej precej raagibano. Domače Prosvetno društvo, ki skrbi za kulturno vzgojo in razvedrilo domačinov, ima svoje prostore v Zadružnem domu. V zadnji sezoni je društvo uredilo prostore, zasteklilo je vsa orna. kupilo gramofon, dalo popraviti ojačevalec za ozvočenje, krulilo dva reflektorja, zraven tega p* prepleskalo tudi sejno sobo. • Zraven tega je pa brilo uspešno tudi delo društvenih sekcij. Dramska skupina je z igso »Detektiv Megla- nastopila v Kresnicah, Lir tyi, Zalogu, na Dolskem in doma. Pevci so nastopili pri vseh edknt- mokrem postopku. — Rekonstrukcija je bila odobrena na osnovi odloka o obnovi podjetij ne-rekonstrukeijo je znašala prvot-katerih gospodarskih panog. Za na predračunska vrednost 1 milijardo 5*6 milijonov M Bo delo mladinske organizacije v Elektro Trbovlje poslej boljše? Delo mladinske organizacije v podjetju Elektro - Trbovlje doslej ni bilo uspešno, kljub temu, da je v podjetju zaposleno precej mladine. Na zadnji letni konferenci je mladinski aktiv sprejel vreto sklepov in nalog za uspeš-, rvejše delp. Tako obsega plan dela predavanja, kulturno-zabavno delo, športno dejavnost ln mladinske delovne akcije. Prvi del naj bi obsegal ideolo-ško-poiitična predavanja, izobraževanje za delovno mesto, razgovore o najbolj aktualnih temah, tako tudi o ekonomskih enotah; drugi del zajema kulturno vzgojo mladincev- v okviru mladinskega aktiva bodo ustanovljeni tudi razni športni krožki, kot n. pr. za namizni tenis, streljanje, šah, atletiko, kegljanje itd.j mladina Pa bo s prostovoljnim delom pomagala pri raznih komunalnih delih, pri gradnji športnih igrišč itd. Mladinska organizacija je v počastitev dneva republike — 29. novembra, organizirala že prva tekmovanja mladincev v namiznem tenisu, šahu in streljanju. Želeti je, da delo mladinskega aktiva v Elektro - Trbovlje na bi zamrlo, pač pa da bi postalo vsak dan Bolj živahno. - (č) grerljivo sredstva za rEsmašeesižs v mnogih vejah indurtrije. Proizvodnja fosfornih M«a;n bodo pa razširili od tripoSifosfata še na piro in heksameta fosfat. Ti proizvodi tvorijo izhodno siis-svioo dinarjev. -1 za rasne n’ež*nice, ki najdejo uporabo v prav vseh vajah industrije kot najboljše sr*&srito za mehčanje vede. Pri proizvodnji tripdjdosfaia bo odpadla letao precejšnja kolikšna mavca, ki ga bedo racraii sicer spočetka zavreči.. — Bitjo »a že možnosti za predelavo oziroma uporabo tega m«v«u Najlaže bi se uporabil za proizvodnjo cementa in lahkih plošč za oblaganje sten. Prvotna predračunska vrednost ! za investicije v osnovna sredstva znaša 1.886,930.990 din. Od prvotnega okvira invpoticije je danes nezogotovljonih še 96 milijonov dinarjev. 01.0 Ljubljana je znižal udeležbo za 59 odstotkov, to je za 120 milijonov din, in je tovarno za ta znesek napotil na združitev sredstev v okviru občine. Tovarni kemičnih izdelkov sta priskočila na pomoč Steklarna z 32 milijoni din in Rudnik rjavega premoga Trfcovlje-Hrastni k z 20 milijoni din. Tako znaša primanjkljaj ha redni udeležbi pri tej postavki še 68 milijonov din, za kar tovarna nima kritja. Znižanje udeležbe LRS v znesku 28 milijonov din pa gro na račun znižanja udeležbe za depozit pri opremi iz uvoza, ki ga je naknadno zahtevala v večjem znesku Investicijska banka. Ta primanjkljaj bo moralo kriti podjetje prihodnje leto iz lastnih fmmm v ; *-i -*-vs • - , -. -v. • •**-*»*-. •„ 3.;,v’ .v*.-** ,& I m m - •< . «,,« ■ ■ ; •"h * ««-■■ /-.-v-■>< - -v v , . ' r •■••V-4 :,n' ^ Mm ■syfr~.V'; Sv si** ■ , A $ j^i ap-omemikov na našem območju in še na nekaterih drugih pri-reditvah, tako tudi na osrednji proslavi ob 20-letnici vstaje v Ljubljani. Z nastopom nove sezone pa smo v Jevnici izgubili predstave potujočega Iona, kar je za jjrai precejšnja škoda. V jevniško Prosvetno društvo so vključeni tudi psoatrji z osnovne tole. Ti večkrat nastopajo doma in gostujejo v drugih krajih. Pionirji imsjo svoj pevski zbor, folklorno skupino, dramsko sekcijo, baletno ter lutkovno skupino. Pionirji so računali, da bodo obiskali ae*o severno mejo, vendar niso odšli na pot zaradi slabega vremena. Druitvo si je za letošnjo sezono ie iadelaio program dela. Tako bo dramska' afc-jpina naštudirala eno ! igro, pevski zbor bo naštudiral ’ | celovečerni program, zraven tega | pa sodeloval na vaeh prireditvah in gtovssncrith. Sooanicdi bodo pa ■uririaafli kuhwn»i toden. Tadej tajna spodili vojak veder po en na-i »tpp druStven-^ sebei.i. za *ate>rj-. Sek »a naatap pevskega ritosa.; shupnio z nvtsaterim-i blsinjimd -pevakimi zbori. Pionirii pa hoda ohibkeči sčverao mejo. i Cb lotočnjem litijskem ob«*v- ntjsi prasr’ku bo druSriie prijgem* J i vilo pooeben progrvm za portiian- j ! stke mamice, organizacija ZjB NOV pa jih bo ob tej prRcrinootl po- \ gostila. Društveni člani bodo »o-! delovali pri raevitju zastava kr*- J jevne crganlzacije ZB NOV in priptavi-H program jz partizanfike- . ga žiriier.B eh tabornem «gn>u s petjem. ____up no s šolskisn od-j borom bo (>a društvo pripravilo! tudi praznovanje novoletne jetke. j Vodstvo Prosvetnega drušh’a vj Jevnici s! bo pa tudi prizadevalo,! da bodo pološiii ila v sobi, kd tim J aiuii z»' garderobo. Skušali pr 'irr • do urediti tudi vprušania uniče- ' n*h nosilcev in leg na odru v 7>?-druinem domu, ki ne dovoJjuja vetjih prirpditev na njem. Miha Vah m j'ww-ftoVTrbovlje z obratom tovarne zidak ov šn Industrija graflbenega materiala iz Zagorja na zadnjem mednarodnem sejmu gradbeništva na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. SVET ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO PRI ObLO LITIJA JE POROČAL O SVOJEM DELU Za šs hitrejši razvoj Kmetijstva __ . > ~ J * _J.u_ I_»namaili no nni rvriKo KONČNO JE ODLOČENO, DA NA PARMOVI CESTI V LITIJI Ne be prehoda nad železnico Svet ra stanovanjske in komunalne zadeve pri ObLO jn občinski ljudski odbor Litija sta razpravljala o predlogu komisije za zagotovitev varnosti prometa na žderadd, »lasti o ureditvi prometa v Parmovi ulici zraven upravnega poslopja ObLO. Zadeva je vredna čimprejšnjo rotitve, saj h« je na tem prelazu pripetilo še nekaj smrtnih nesreč, zraven tega pa narekuje čimprejšnjo odpravo problema tudi povečana hitrost vlakov. Sicer so prvotno menili, da naj M uredili prehod nad železnico, vendar pa »o od tega predloga odstopili, ker bi ureditev preboda nad želeandco terjala znatna denarna sredstva, ki ,Hh ne bi IMIo mogoče zagotovili. Slednjič »o ie odločili, da bodo Parmovo ubeo zaprli za ves promet. FeScI in kolesarji b->do lahko prišli na Cesto zasavskega bataljona skozi železniški podvoz, ki Je v bližini prelaza. Ta podvoz bi bilo treba samo razširiti. To; v orni promet bo pa preuamerjon na Ponovlško cesto ln skozi železniški podvoz v Praprolčah mimo tovorne ramp« na Cesto zasavskega bataljona. Imenovana Je ie posebna komisija, ki ho v sodelovanju z zastopniki železnice čliaprej izdelala dokončen predlog za rešitev Problema skupaj z Izračunom potrebnih sredstev. Seveda bo tre- dijo čez progo ▼ Parmovi u««l, lahko pripeti že kaka smrtna nesreča. Pa tudi sicer kaže odpo-moči voznikom motornih voail zaradi rtepotrehnega in nevšečne-ga čakanja, saj je zdaj prelaz v Parmovi ulici v Lltth zaprt dnevno od 7 do 8 ur. - fma) Odborniki občinskega ljudskega odbora Litija go na zadnji, geji obcu zborov, ki je bila v ponedeljek, 27. novembra, poslušali med drugim tudj poročilo o delu sveta za kmetijstvo iu gozdarstvo pri ObLO. Zaradi zanimivosti navajamo nekaj podatkov iz poročila, vati živino itd. Problematično ,fe še vprašanje delovne siie in potrebnih sKanovanj. .Obširno so člani sveta razpravljali tudi o pred!egu plana za organizirano proizvodnjo v letu 19J1/62 za kmetijski zadrugi Litija in Dole-Gahrovka ter d?Jl glavni poudarek organizirani proizvodnji krmpih rastlin in v trav-ništvu. Načrt za pogodbeno pridelovanje predvideva organizirano proizvodnjo na 1212 ha ali na 333 ha več kakor v lanskem letu. Ob tem so govorili tudi o prido- Glede na vso večji in hitrejši razvoj in socializacijo vasi ter glede na stalni porast kmetijske proizvodnje, zlasti še v socialističnem sektorju kmetijstva je svet »klepal za še h '.rejci razvoj kmeUjvtva, Poseben poudarek je daš v zveni s tem razvoju živinoreje in sadjarstva v socialističnem sektorju ter sodelovanju v organizirani proizvodnji kmetovalcev s kmetijskima zadrugama. Svet j« obširno razpravljal tuši o stanju, razvoju in problematiki obrata Ponoviče-Grmftče kmetij- a | UllVVnB----vTikunvu »»»••»»»* -- —---------- ■ - zadrug« litija. Ugotovljeno bivanju ln širjenju zemljišč v za- je b«h, da je proizvodnja tega obrata zadovoljiva, vendar pa »i finančnega uspeha, ker je treba odplačevati anuitete, povečevali družnem sektorju, tako * nakupom oziroma zakupom. Pri tem pa naslajajo določene težave, ker je postavljcpa pred rentabilnost- Za to pa so potrebna sredstva, ki jih kmetijske zadruge nimajo. Litijska kmetijska zadruga bi prihodnje leto rabila za nakup oziroma zakup zemljišč 5 milijonov din, kmeti Iška zadruga Dole-Gabrovka pa 6 milijonov din. — Verjetno br.do prihodnje leto za to na voljo zvezni krediti s 48-odstct.no lastno udeležbo. — Obe kmetijski zadrugi pa imata tako ta letošnje kot prihodnje loto angažirana vsa lastna sredstva za ureditev sadovnjakov, gradnjo hlevov, agrcsmeUoraciiaka dela, nakup mehanizaoije itd. Kmetijskim zadrugam pa se zraven zemljišč v veččni primerov ronu- neje govorili na eni prihodnjih sej litijskega občinskega ljudskega odbora.) Svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri ObLO Litija je v letošnjem letu razpravljal še o itocr-tJrih drugih pomembnih vprašanj* s področja kmetijstva in gozdarstva, med drugim tudi o izvajanju odlokov o agmmlnimumu za pšenico i#r za travnike in če-teUMta. Na zadnjih sejah p« tudi o stanju pogodbenega sodelovanja. ki naj bi zajemajo — po naprtil — 5C0 ba travnikov, 319 ha lucerne in detelje, 288 ba žit itd. Do 7. novembra je bilo 'kopal sklenjenih ie 1096 pogodb in pri ja‘o tudi stanovanjska peelopja tem dosežena 85-odstotna rcaliza in večji del tudi gospodarska poslopja v zelo 'slabem stanju, kar za KZ pri obdelavi zemljišč ne eija pogodbenega pridelovanja pšenice, 65 odšteto o v ječmena, 19 odstotkov koruze, i7 odototkev pride v poštev. Kmetijske zadru-1 krompirja. 12 odstotkov detelje in ge bi pa morale preživljali U’d! I lucerne, 29 odstotkov krmnih c.io-ntarejče, za delo nezmožne ljudi, I pavi« in 87 odstotkov za tr; •. m- stroji park, kaditi’silose. knpo-»i račun obdelava teh zeml*««. PROBLEMATIKA POSLOVANJA »GP ZASAVJE PMtiMte RMtaRbMU« In voiia storitetN kar hi bile zelo neugodno, ker bi že itak prevzele slabša in izčrpana zemljišča. (O teh in nekate- ke. Računajo pa, da bodo pred-| videni načrt pogedbenaga priJe-i lovanja na pedročj« Ktiieke ob- rth drugih problemih bedo obfer- čine v celoti dosegli. - (na) f Do konca letošnjega leta bo SGP »Zasavje« iz Trbovelj pred-vidano izvršilo za .približna0 ^ milijonov dinarjev gradbenih in obrtmdkib del. Zaradi začasnega prt nehanja delna nekaterih gradnjah, pa je moralo podjetja delovno silo nekoliko skrčiti. Ocjkrba z gradbenim materialom jc bila v »tavnam zadovoljiva. V prvem in drugem tromesečju pa jo bilo opaziti nekatere nevšečnosti pri oskrbi podjetja z opeko. Operni Izdelki jz trboveljske opekarne so bili slabi in le. delno ‘uporatai. Stalne težave pa ima gra.i:>eno podjerije z dobavo gradbenih agregatov, večje neprilike ima nadaljje pri preskrbi betonskega železa, ker ril zadovoljive izbire železa po profflu, kar povzroča večkrat »ItnodU 'iit večje stroške pri gradnji. Obratna sredstva do leto« podjetju n)60 delala težav, toda z odvzemom bančnih kreditov in ....... sredstev. Seveda bo tre- omejitvijo uporabe čistega dohod- i» z delom pohiteli, saj sc lahko . Lj mea letom sc je ta probltin za-nrodi znatne hltrortl vlatov In I Tako je podjetje zaradi n!z» »edisclplinlrnnostl pešcev, ki ho- Končno tudi v Zagorju odprta trgovina z železnino Ob koncu novembra Jc kolektiv Prijetja »Potrošnja« h ‘Ja Izroči) nmnenu prvo in močno za-*,:eno trge vi no * železnino v no~ •ofcno urejenih oziroma preurejenih prostorih v bivSem rudniškem raagazinu. Zagorja doslej ni Imelo speci** *’->anc trgovine za železnino, ki «»» Jo Je nujno potrebovalo. 7> dosedanja Izbira binta daje upati. d» bodo potrošniki zadovoljni » ke nkumulatjvnostl ustvarilo nekaj nad 14 milijonov dinarjev čirtr;;a doh°l jSanjctn stanovapjekih razmer driavcev, z nakupom nove, predvsem enotne mehanizajcije, z razširitvijo samoupravljanja in z doslednim nagrajevanjem po ekonomskih enotah upajo v podjetju, da se bo delovna storilnost prihodnje leto povečala vsaj za nadaljnjih 5 odstotkov. Osebni nato dohpdki s« se v SGP »Zasavje« povečali za 36,8 »/•, zmanjšhlo pa se je število naduri Nagrajevanje po ekonomskih enotah ni v pričakovani meri vplivalo na višino osebnih dohodkov kljub povečani storilnosti, zlasti v prvi polovici leta zaradi slabšega finančnega uspeha spričo že omenjenih težav. Z nakupom nove mehanizacijo se veča storilnost in zmanjšuje števil« nekvalificirane delovne sile, z uvajanjem nove mehaniza- ^ffi{V?»riraBJuUi>. pocotjujejo novih ekonomskih enot koristno I gradbeni stroški, Z novim letom v poizkusno proizvodnjo Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku je presegla devetmesečni plan za 15 odstotkov. V pri-morjavi z istim obdobjem lausko-ga leta je pa tovarna povečala celotni dohodek za 21,3 odstotku. Delovni kolektiv tega podjetja obrat etek- dbdobju y podMu P»«* prizadeva dokončati (rolizc v letošnjem «*tu ln priželi s poizkusno proizvodnjo v začetku prihodnja ga leto- dede na povečano potrebno za izvajanje rekonstrukcije, Jo produktivnost dela relativno nizka Podjetje krije vse osebne dohodke za osebje, ki dela pri elektrolizi, iz svojega dohodka, zaradi česar bo verjetno moralo spremeniti razmerje pri delitvi čistega dohodka na osebne dohodke In sklade, in tdeer na , škodo skladov. To tudi zaradi im ! krilja izdatkov za menze in 6*m-i, ki je I skl dom. Ml* tek-A,'y' *t* " »i m . m >■ ■ Priprava zemlje (rigolanje) za nasad na Kresm*b.e«i vrhu Skupščina Počitniške zveze ljubljanskega okraja t * • V nedeljo, 26. novembra, j* bila Ijali o nekaterih organktielteMh inN v Trbovljah redna letna skupščina1 *—*--1**w ---*I~~t:t Počitniške zveze ljubkiartskega okra, a. Skupščina jc bila v Trbovljah zato, ker je bila to vctiffi manifestacija dela In uspehov počitniške zveze in po želja, da bi >e v njene vrste vključilo čim več delavske mladine. Skupščkie so »e udeležili tudi predslivalki drugih okrajnih orgs»taarij počitniške zveze ter nekateri zastopniki počitniških zvez posameznih občin. Ze nekaj dni pred skupščine so člani počitniške zveze iz Trbovelj postavili po izložbah trgovin številne panoje, na katerih so prikazal) d i »vnest Počitniške zveze ljubljanskega okraja med obema skupščinama. Na skupščini so pregledali delo počitniške zveze v obdobju mčd obema skupščinama ter razprav- kadrovskih vprašanjih. Poudarili so tudi, da bodo marale bit! občinske zveze tiste, na katerih bo tionelo delo pri čecontraJ-zr.ciji počitniške zveze, glede na to. da je bil ie marca sprejet nor statut zvcm. Udeleženci skupščine so npuuljc poudarili, da je balo dosedanje delo počitniške zveze zadovoljivo, potrebno pa je večje prizadevanje vseh članov, da v njo vključijo (SntvpS delavske mia.Mike in n« ko doslej samo sred iješol-sko. Poudarili so da je nujno, da tudi (i rte vok a mladina »poznava v okviru pačlir3t*ke shiipand lepote nit« domovine, in da je po-trobna jbika akcija, • katero M jih »oznanili z organizacijskim sistemom. Mam in ugodnosimi, Iti jtk nudi pačitnMu zveza *v-delavka, Hrastnik- Studenec 12; . 's ec4*njo uvrstitvijo Rudarja Stanko Filčič, "klepar, Radeče Sla, S^er,lakko »d»volj-nl. Pred in' Alojzija-Cvetka Novak, urluž- , J ^^Traglav iz Ljublja^ne benka, Radeče 81d; Ivan Hafner, 0 Po domače ,v vedri sobotni večer; 31.00 Melodije za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 10. decembra , 7.35 Pihalni orkester JLA p. v. Pavla Brzulje; 7.50 Dunajski valčki; 8.00 Mladinska radijska igra — Jan Malik: Žogica Nogica; 48.5 Trio Horvvodel; 10.00 Se pomnite, '-tovariši... — Ivan Jan: Iz drobnih kamenčkov; 11.50 V ritmu počasnega valčka; 13.30 Za našo vas; 14.00 Slovenske narodne poje Slovenski oktet; 15.30 Pol ure s prvaki ljubljanske opere; 16.00 Humoreska tega tedna — Smiljan Rozman: ‘ »Sraumck«; 17.15 Radijska igra — Ciril Kosmač: Balada o trobenti; 18.30 Športno popoldne; 20.00 Izberite melodijo tedna; 20.45 Hammond orgle; 22.15 Majhni ansambli v plesnem ritmu. PONEDELJEK, 11. decembra 9.25 Zvočna mavrica; 10.15 Poje Zenski vokalni kvartet; 11,03 Trio orglic Andr e iti Blu-maučrja; 12.05 Poje zbor Slovenske filharmonije; 21.25 Melodije ob 12.25; 14.15 Dvajset minut za oboo in klavir; 17.05 Vsak dan za vas; 18.45 Radijska univerza — Pavle rfaje: Problemi socialne zaščite starih ljudi; 20.00 Ansambel iz Florence. TOREK, 12. decembra 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Mi raziskujemo; 10.15 Izberite melodijo tedna; 12.05 Skladbice Borisa Kovačiča; 14.05 Radijska soda za višjo stopnjo — Ruska petorica; 15.20 V tričetrtinskem taktu; 15.30 V torek nasvidenje; 17.05 Vsak dan za vas; 18.45 S knjižnega trga; 20.30 Radijska igra — Eugene 0’Neili: Elektrika naj žaluje? ZANIMIVOSTI - FILM - ROMAN= imauiIIUlll!ll!lll!lirnimi!Hiiilnm!llliil!lulimiimHlimHlllimilWimillllllllllllluimilllimimuHinMllBllllHlUUUIMimillllttlUJIl | BILANCA, KAKRŠNE DOSLEJ SE NI BILO NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI PONIŽANJE črnega Jimma (Del težke zgodovine ameriških črncev) »Brez Črncev bi izgubili to vojno«. To priznanje junaškim črnim borcem je izrekel takratni predsednik Lincoln. »Svobodni ste, svobodni kot zrak. Suženjstvo se ne bo povrnilo. Varoval bom vašo svobodo. Tako je obljubljal ta veliki zagovornik f§ Črncev. Toda počasi, korak za korakom so izgubljali Črnci 3 v državljanski vojni pridobljene pravice. Počasi so spet || postajali odvisni od bogatih veleposestnikov. K vsemu pa je | v precejšnji meri pripomogla še teroristična organizacija Ku- 3 Klux-Klan, znani Jim Chrowovi zakoni ter še kopica drugih g zakonov, ki predpisujejo omejitev volivne pravice za Črnce, pre- fj poved zakona med črnci in belci, posebne oddelke v vlakih §j in ostalih prevoznih sredstvih, posebne šole za otroke Črncev ff itd. Vse to pa je pripomoglo, da je proti koncu XIX. stoletja = pcstal iz sužnja zaničevan, brezpravni, odd voj eni in manjvreden g Črnec, kakršnega na žalost še danes najdemo na Jugu ZDA. Stoletja so bili črni ponižani, linčani, zapostavljeni. Sovra- g štvo belih je rodilo prot Sovraštvo črnih. In vse to razočaranje, g obup in jeza, odpor proti belemu svotu se zrcali tudi v čudovitih g črnskih spiritualnih pesmih, v njihovih Work Songa in Blues, g v ritmu njihove glasbe, ki so jo prinesli iz svoje afriške doma- 3 vine. Tako so sužnji na Kubi razširili ples s Svojevrstnim rit- 3 rtom, polnim erotike in temperamenta. To je bila rumba, ki je g naglo nastopila svojo znamenito pot tudi med »beli svet«. In ” jazz — tudi ta je postal lastnina veega sveta. š Tako so minevala stoletja trpljenja’ ameriškega Črnca, ko je g prišla prva svetovna vojna, v kateri se je spet junaško borilo S 367 tisoč t-mih vojakov. Evropa je bila zanje svojevrstno od- ff kritje. V Franciji so jih sprejeli kot svoje rešitelje, s cvetjem. = Bele žeh.ske so jih objemale od veselja. Govorili so z njimi § ko da bd bili belci. Zato so se vrnili v svojo domovino kot po- = vsem drugi ljudje. Toda v Ameriki jih je znova čakalo nasilje. §j Leto 1919. je bilo tudi najbolj krvavo leto v zgodovini amen- g ških Črncev. Svetovna vojna je bila končana, toda v Ameriki še 3 daleč ni bilo miru. Razen tega pa sta stalno spremljali Črnce lakota in brez po- g sernost. Toda kljub temu pomeni druga svetovna vojna — če- g prav neprostovoljno — precejšnje izboljšanje življenja ameri- Z ških Črncev. Oborožitev Amerike je zahtevala številne nove g tovarne, te pa nove delavce. Črncem se je tu ponujala ugodna g priložncst... Stotiisoče se jih je preselilo v velike tovarne na g severu in velika industrijska središča na jugu. Chicago je čez g noč postala črna prestolnica, mesto z največjim številom črnega g prebivalstva na svetu. In po tem vojnem boomu so tudi Cmci g ostali v industrijskih središčih, plantaže pa so ostale brez delav- H cev. Jeza gospodarjev Juga do Črnca se je zaradi tega še po- ff večala. -Tistega nedeljskega jutra ,ko so padle bombe na Pearl s §= Harbour se je domovina spet spomnila svojih črnih državlja- p g nov. Belci so jih znova potrebovali.« — Tako je zapisal de- S g cembra 1941 neki ameriški časn k. Toda položaj Črnca v tem p 3 času v ZDA ni bil prav. nič rožnat. Celo na severu so bili zaprti M s v tako imenovane black district — geto za črhce. Prenaseljene H četrti bede, kjer je neusmiljeno gospodarila jetika. Črnski de- g lavec je zaslužil približno trikrat manj kot njegov beli. kolega, g Precej dela je imela Amerika, preden je lahko Črnce prepri- S čala, <}a se bojujejo proti fašizmu. Toda — 920 tisoč črnih voj a- S kov se' je borilo v drugi svetovni vojni za zmago Amerike. V a mnogih bitkah so se izkazali črni regimenti. In kdo ni slišal a za junaštva črnih pilotov, za znamenito asfcadrilo -Red Tails«, J ki so jo sestavljali sami Cmci in se je borila v treh delih sveta g i ter dcsegla največje zmage med vsemi ameriškimi enotami vojnega letalstva. Tako so junaški črni piloti sami dovolj zgovorno : zanikali trditev ameriškega vojnega ministra SLImsona, češ, da i Črnec zaradi pomanjkljive šolske izobrazbe ni sposoben upravljati moderno, orožje. Tudi beli oficirji so se Izogibali črnih ~ vojakov. Zato so le-te začeli združevati v posebnih oddelkih in i šele proti koncu vojne so ustanovili mešane vojaške enote. Poseben problem je bilo vprašanje transfuzije krvi. Beli p vojaki so se odločno uprli, da bi sprejeli kri Črncev. Zaman s |j so bila dokazovanja znan.Ttver.ikov, da je kri človeških ras enaka, g 9 Slo je celo tako daleč, da je ameriški Rdeči križ posebej zbiral g g kri Črncev in posebej kri belaev. i s Toda vseeno je tako kot že prva, pomenila tudi druga sve- g g tovr.a vojna v še večji meri veliko zboljšanje za barvano pre- § S hivalstvo ZDA. Toda to še vedno upa: počasi bo bolje. Za to g H boljše se črni prebivalec Amerike tudi vedno bolj odločno bori. g g Dobr.fi 65 odst. ameriških Črncev prebiva danes v mestih s 3 in scotavija črni proletariat, ki r.i več pripravljen vedr.o samo fj j trpeti m popuščati. Znani borec za pravice ameriških Črncev, || črni pevec Paul Robinson je v svojem govoru pred leti dejal: = g -Vas Jug. tretjina ameriškega naroda je odvisna od dela Črncev, g s Ce bi ti prenehali delati, bi zamrlo življenje v vsej Ameriki.« s §j In tega še k e reči mnogi ljudje v ZDA zavedajo. Zadnji dogodki § g v Alabami in Misaissippiju pa nas lahko tudi prepričajo, kako ri S močno je zasidrano rasno razlikovanje na Jugu ZDA in da bo 3 p treba prehoditi^še dolgo pot, preden bo pozabljena huda dedi-E ščina suženjstva v ZDA. Boris Kuhar HilllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllilllllllllllilllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllUllllllllllllllllUlklllilllllllUIIIIIUIIIIIl Skoraj 400.000 obiskovale Pred nedavnim so ob zaključku letošnjega mednarodnega sejma -Sodobna elektronika« za letos zaprli vse vhode, ki drže v prostor Gospodarskega razstavišča v Lljufcljani. S tem sejmom se je namreč končala letošnja sezona mednarodnih sejmov na GR. Pred kratkim so tudi v GR, tako kot v vsakem kolektivu, ob zaključku leta pregledali uspehe letošnjih sejmov. Priznati je treba, da je letošnja bilanca mednarodnih sejmov izredno razveseljiva, saj takšnega obiska in tako pomembnih poslovnih uspehov na GR doslej že ni bilo. Letos so bili na Gospodarskem razstavišču štirje mednarodni sejmi, in sicer modni, vinski, Zanimivosti Lov na črne labode Na jezeru Corangamite v Zahodni Victoriji (Avstralija), so priredili velik lov na črne labode in pri tem postrelili preko 3000 teh le.pih živali. Vlada je namreč dovolila odstrel teh ptičev, ker so se v zimskem času izredno množile pritožbe farmarjev, ki so trdili, da jim čmi labodi povzročajo izredno veliko škode na njivah. Zlebasta pristajališča Ugotovili so, da majhni povprečni žlebovi, ki so jih vsekali v glavno, 3000 m dolgo pristajali-šče na letališču britanskega letalskega inštituta v Franbocoughu, močno izboljšujejo zaviranje letal pri pristajanju. Sodijo, da tl žlebovi veljajo najmanj toliko kot podaljšanje pristanišča za nadaljnjih 100 metrov. Žlebovi so globoki 3,18 mm, široki 2,5 cm, razdalja med njimi pa znača 12.7 milimetra. Ti žlebovi preprečujejo, da bi letalske gume drsele ob vlažnem vremenu, ko je zaviranje na betonu izredno težavno. To metodo proučujejo zdaj tudi v sekciji za varnost cestnega prometa v oddelku za znanstvena in industrijska raziskovanja v gradbeniški in elefcfcrondcL Na | vseh teh sejmih je b3o prodano točno 340.458 vstopnic. Seveda je dejansko število obiskovalcev še večje, kajti upoštevati je treba še vse tiste, ki so na sejem lahko prišli brez vstopnic (razstavljavci, tehnično osebje, udeleženci raznih strokovnih posvetovanj v okviru sejmov, gostje ob otvoritvah itd.), zato ni pretirana trditev, da se je število obiskovalcev letošnjih sejmov že močno približalo številki 400 tisoč. Največ vstopnic je bilo prodano za gradbeniški sejem (137.276), dedi jo vinski (83.832), elektronski (61.458) in modni sejem (57.890). Se pomembnejši uspehi kot pri obisku pa so bili letos doseženi glede poslovnih stikov. Na vseh sejmih je bilo sklenjeno za več kot 34 milijard dinarjev kupčij, pri čemer nosijo levji delež ponovno gradbinci (za 22 milijard kupčij), za njimi se uvršča elektronski sektor (6,2 milijarde), modni (4,1 milijarde) in vinski sejem 1,8 milijarde). Te številke jasno dokazujejo, da postajajo sejmi vsako leto pomembnejše mednarodne prireditve, ki jim hitro raste sloves med gospodarskimi krogi 'v tujini. Lahko bi na dolgo naštevali laskava priznanja inozemskih podjetij, ki so se udeležila teh sejmov, toda naj spet govorijo Številke. Na vseh letošnjih sejmih je sodelovalo 1.946 domačih in inozemskih podjetij, ki so razstavljala na skupino 41.500 kvadratnih metrih razstavnih površin. Največ I razstavljavcev je bilo spet na J gradbeniškem sejmu (462), sledijo i vinski (369), elektronski (118) in j modni (97). Vštevši Jugoslavijo se je letošnjih sejmov udeležilo 13 j držav, kar tudi ja6mo kaže na šlo- | ves teh sejmov, ki je iz leta v leto večji. P. | Ljubljansko Gospodarsko razstavišče Nov servis Iskre V soboto 25. novembra je odpr-tovarna -Iskra« nove modeme Sloughu, da bi ugotovili možnost I delavnice za popravilo razno-njene uporabe ria cestah. vrstnih električnih proizvodov. Iz novega Iskrinega servisa v Ljubljani -ISKRA« - SERVIS tako bot se imenuje, je zasedel prostore novozgrajenega poslopja občinskega ljudskega odbora Vič v Ljubljani, Rožna dolina, Cesta IX, št.6 a. Ta moderno grajena stavba je bržkone najsodobneje urejen servis v državi. Servis zavzema 600 m3 površine in je razdeljen na naslednje oddelke: televizijski aparati (popravilo vseh vrst televizorjev); radijski sprejemniki (popravilo vseh vrst radijskih sprejemnikov in gramofonov); kinoakustika in ozvočenje (popravilo nizkofrekvenčnih naprav in ozvočenje javnih prireditev); kinomehanika (popravilo kinoprojektorjev za ozki in normalni film); avtoelektrlka (popravilo vseh delov električne opreme v motorjih, mopedih in avtomobilih); električna orodja (popravilo električnih orodij kot vrtalnih strojčkov in podobno); telefonija (popravilo in vzdrževanje vseh javnih in zasebnih telefon-skic central); merilna tehnika (popravilo vseh merilnih instrumentov); električne ure; usmernl-fike naprave (popravilo seleniskih usmernikov) in industrijska tele- vizija (popravilo in vzdrževanje vseh že montiranih naprav industrijske televizije). -ISKRA« - SERVIS ima sedaj torej 11 oddelkov, v kratkem se mu bo pridružil še 12. — električni aparati (popravilo semaforjev, signalnovarnostnih naprav, relejev itd.). Predvidena so tudi servisna popravila na domu — posebno televizorjev. V ta namen imajo 3 lastna vozila, kar p« že pri sedanji orientaciji ne zadostuje. Delovni čas za sprejem pokvarjenih aparatov od 7. — 17. ure. Trajanje popravila: za osebno prinešane aparate 1 — 3 dni, popravilo na domu — takoj. V kolikor pa popravila ni možno izvršiti na domu in je potrebno aparat pripeljati v SERVIS in nato popravljen aparat pripeljati spet nazaj, traja popravilo 5 dni. Kljub temu, da so termini popravil ža precej kratki, bo skušalo podjetja ta čas še Skrajšati z razširitvijo voznega parka, in z namenom, da bo čim bolj zadovoljilo koristnike teh uslug. I - . Od vedeževalkc jo je odpeljala domov kočija, Id jo je čakala pred rdečo hišo. Ko je vstopila v svoj dom, Je najprej šla skozi dve bogato urejeni dvorani ter je končno prispela v majhno, zelo udobno urejeno sobo. Ko je vstopila vanjo, jo je z veselim vzklikom pozdravila lepa mlada deklica. To dekle je bila Izidora de Slmeuse. In resnično: popolnoma Je bila podobna ciganki. Edina razlika Je bila v tem, da Izidora ni Imela tako odločnih in drznlb črt obraza, toda podoben izraz drznosti in odločnosti je bil videti na sliki, Id je prikazovala vojvodo de Slmeuse v mladih letih. To Je bila slika iz njegovih mladih dni, ko je potoval in se ni branil pustolovščin. — O, mati, sporočiti tl moram veselo novico! — Povej mi jo, Izidora, odgovori vojvodinja. — Komaj si odšla, je oče dobil pismo od Renea de Rieuza. V pismu pa je bilo tudi pisemce zame, je rahlo rdeča povedala Izidora. — Dobri Rene! je vzkliknila. On, Id bo postal moj sin in katerega ljubim že sedaj tako, kot da bi bil že. — Kje je sedaj? — V Brestu na svoji ladji. — In kaj piše? — Najprej piše, je začela jecljati Izidora, piše... — Da te ljubi bolj kot kdaj koli prej, kajne? — Da, približna tako. — Toda to verjetno ni vse. — O ne! nadaljuje Izidora. Dalje mi piše, da bo po mesecu dni ali po šestih tednih dobil dopust in da bo prišel semkaj. - Dobro nam došcl! vzklikne vojvodinja. Toda zakaj še ni dobil dopusta? Zakaj ga ne bo že jutri? Nekaj čaša so se še pogovarjali, potem pa se je Izidora umaknila v svojo sobo, da še mkrgt prebere Renejevo pismo. Vojvoda je nekaj časa opazoval vojvodinjo In jo končno ogovoril: — Draga Blanka, zelo si bila bleda, ko sl se vrnila. Nekam nervozna in zamišljena sl. «. Da, nervozna In nesrečna sem. Izidori grozi nevarnost. -. — Izidori grozi nevarnost? je poskočil vojvoda. - Poslušaj me, Jacques. Prišla sem od ženske, o kateri si že slišal. — Od katere? — Parižani jo kličejo za la Goule. Stara Je nad sto let. _ in stanuje v tako imenovani rdeči hiši! vzklikne vojvoda. — Da, v rdeči htšl. Gospa de Slmeuse mu je nato natanko povedala vse, kar Je videla In slišala v tej hiši. Vojvoda je precej časa premišljeval in nato dejal: — Razumem, zakaj si nemirna In česa se bojiš 1 XAVIER DE MONTEPIN 8 Maščevanje in ljubezen — Ali misliš, da se bo iJresaičUo prerokovanje iz leta 1872 Ln me to, kar sem slišala nocoj? — Ne, ker bi bile take misli preveč predrzne. Mlada vedeže-valka, ki smo jo pred dvajsetimi leti vprašali, in ta stoletna vede-ževalka prav gotovo nista mogli po naključju Izreči otroku eno In isto usodo. Potem je tu še silhueta moža, ki M lahko rešil najino hčerko — ne, tu ni mogoče dvomiti. In ravno zaradi tega sem prav tako kot ti prepričan, da grozi dekletu velika nevarnost. Nato Je začel govoriti o baronu Querjeanu In njegovem nMečtvu. kjer Je spomnil vojvodinjo na toliko uslugo, Id jo je bsran nepravi 1 za njunega otroka. — Ce M rešitev najine hčerke bila odvisna od tega, potem resnično ne bi bilo potrebno, da trepečeva za usodo najinega otroka. Obiskal ga bom in prosil za pomoč. Prepričan sem, da se bo z dušo in telesom posvetil temu plemenitemu poslanstvu, za katerega ga je določila usoda. Vojvodinja se ni mogla pomiriti. — Kaj tl je danes. Blanka? jo je vprašal mož. Ali te res ne bom mogel pomiriti? Prosim te, da mi poveš vse po pravici. Čutim, da ml imaš le nekaj povedati. Po kratkem molku mu vojvodinja odgovori: — Prav Imaš, res H imam le nekaj važnega povedati. Vsa vztrepetam že ob sami misli, da bi baron Querjean postal čuvar najine hčerke. Zgražam se nad tem! Ali .je mogoče? pravi gospod de Slmeuse živahno. Skoraj bi lahko trdil .da ne verjamem lastnim ušesom: ali sl res lahko tako nezaupljiva proti človeku, ki Je že enkral skoraj tvegal življenje za Izidoro? Gospa de Slmeuse Je morala zbrati vso svojo hrabrost, da bi mislila prav tako kot njen mož. - Prosim te, Jacques, da mi oppwit!š. Jaz sem vsekakor slabotna In neodločna, toda v sedanjem položaju Je neodločnost zločin. Toda mati aem tn se ml lahko vse odpusti. Morala bom zatajiti svojo noro bojazen in grozečo nevarnost tudi odkloniti. Pameten st. zalo bom tvoje misli podredila tvoji volji. Poslušala te bom. Skupaj bova bdela nad usodo najine hčerke. Takoj po zajtrku se je vojvoda hotel odpeljati k baronu Qucr-jranu. In ravno ko je hotel zapustiti sprejemnico. Je vstopil služabnik in naznanil: — Gospod baron Querjcan prosi, da bi ga sprejeli. ZENITNA PONUDBA Komaj Je služabnik spregovoril besedo »Querjean«, je vojvodinja prebledela. Z zadnjimi močmi se je brala, da vojvoda ni opazil njene nemirnosti. — Nerodno ml je. reče vojvoda, da me je baron Querjean prehitel, kajti moja dolžnost bi bila, obiskati ga. Vojvoda Je zapustil sprejemnico in odhitel baronu naproti. Komaj je vojvoda zaprl vrata za seboj, je vojvodinja objela Izidoro, tako da Jo Je hčerka pogledala osuplo. Dekle jo je vprašalo: - Zakaj si me tako močno objela? Zdi se ml, da sc bojiš zame? Ali mi gr ari kakšna nevarnost? — Le kaj ti pride na um! Kakšna nevarnost neki? Dekle se je zadovoljilo z materinim odgovorom ln se umaknil® iz sprejemnice. Medtem je vojvoda pripeljal barona. Vojvodinja Je kar osupnila od presenečenja, kajti ta mož ln tisti od včeraj sl* bila eden In isti človek, kakor ga je pokazala motna slika pri vede-ževalki, le da sta bila različno oblečena. Danes Jc bil nadvse okusn® napravljen. Začeli so se pogovarjali. Pokazal Je lepo vzgojenost. Bil Je pravi kavalir. Z igrano skromnostjo Jc odvračal navdušeno zahvalo voP vode za reillev njegove hčerke od nesramnih vojakov. Ko Je bazo® videl, da Je napravil zelo dober vtis, Je odkril svoje karte. Kot k** strasten kvartač, ki vrže na m'z o poslednji adut. Je spregovoril: — Ne zamerita mi. dragi vojvoda in vojvodinja, če bom g ril popolnoma odkrito. Dovolita ml, da vama povem, da ljubim **'” Jino hčerko! Vojvoda ga Je presenečeno pogleda), kot aa ne more verjeli besedam. Zdelo se mu Je. kakor da sanja. — Rsnlčno ljubim Jo ! Po njej mi hrepeni sreči — Ali res prav slišim? Vi ljubite mojo hčerko? — Da, ljubim Jo! se Je rahlo priklonil baron. j — TodaSdragl baron — Jc v žagali rekel vojvoda — saj Jo k<*rti poznate! I(£naj enkrat ste jo videli — kako Jc mogoče, da jo žč**j Vojvoda Je bil v taki zadregi, da ni mogel govoriti dalje, r gospe de Rimeusr pa tudi ni dosti manjkalo, da se ni onesvesti. Ko Je baron začel spoznavati svoj nezavidljiv položaj. Je preše* nezaželen molk. (Dalje prihodnji®