Cena S din
11. novembra 1978
%s‘lo Zveze sindikatov Slovenije, glavni urednik: Vojko Černelč, odgovorni urednik: Bojan Samarin
DELAVSKA ENOTNOST
št. 45 — leto XXXVII

I ^edaUška vzgoja mladega rodu
Nezainteresiranost ?
4
Z znanjem in voljo proti kratkim stikom
J frjka«	leta dalje v naši republiki nismo imeli električnega
j^iee' ' os°dabljanju tehnoloških postopkov v proizvodnji elek-1<I faričn^6’ nal°žbam v nove elektrarne in zmogljivostim za prenos 'l jOtki 6 ^er8ye posvečamo veliko skrbi. Kljub temu pa so nastajali 3e danes so! Še zlasti pa velja to za oblikovanje novih ekonomskih odnosov v elektrogospodarstvu Slovenije.
(Več preberite na 3. strani)
Berite na dvanajsti strani
Berite na tretji strani
Še'deset dni do VIII. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije
Pričakovanje finala
Damjan Križnik
So dokumenti za VIII. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije prodrli do slovenskih OOS in v kolikšni meri? To vprašanje se zdi deset dni pred začetkom zasedanja delavskega foruma na najvišji ravni izjemno aktualno. Toda, ali upravičeno?
»Slovenski delavci so imeli enako možnost, seznaniti se z osnutki dokumentov za zvezni kongres, kot so jo imeli z našimi, slovenskimi materiali,« je povedal član sekretariata predsedstva RS ZSS Franček Kavčič. »Oboji dokumenti so bili objavljeni v Sindikalnem poročevalcu, z republiškega sveta pa smo vedno znova opozarjali izvršne odbore osnovnih organizacij sindikata, naj razprava o zveznih dokumentih teče vzporedno s slovenskimi osnutki. Tako smo razpravo o osnutkih zveznih doku-
mentov zaključili že na seji predsedstva RS ZSS v začetku oktobra in tedaj sprejeli tudi predloge amandmajev k osnutkom dokumentov za VIII. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Naj poudarim, da so ti predlogi izhajali iz vsebine dokumentov, ki smo jih pripravili za naš IX. kongres.«
Pa vendarle se zdi, da so se s temi materiali največ ukvarjali samo sindikalni aktivisti na ravni republike in tisti, ki so bili od tu delegirani v komisije za pripravo dokumentov. »Na prvi pogled morda res,« nadaljuje Franček Kavčič. »Vendar pa je razumljivo, da so se slovenski delavci usmerili na republiški kongres, saj tudi na zvezni ravni vedno poudarjamo, naj se uskladimo po republikah. Hkrati pa je treba poudariti, da se je nemalo pripomb iz javne razprave o osnut-
kih slovenskih kongresnih dokumentov uveljavilo tudi v zveznih materialih. O statutu ZSJ pa tole: na osnovi študije Edvarda Kardelja smo o organiziranosti jugoslovanskih sindikatov veliko razpravljali in v maju sprejeli osnove, ki so edini okvir za statut ZSJ. Zato smo javno razpravo usmerili tako, da nismo načenjali novih razglabljanj o že dogovorjenih stvareh. Odpiranje novih načelnih vprašanj bi najbrž zahtevalo ali preložitev kongresa ali načelne razprave na njem. Statut ZSJ zato predstavlja le skupni okvir za različno organiziranost Zveze sindikatov in sindikatov pO republikah in pokrajinah, pri čemer imajo slednji možnost, da v svojih statutih opredelijo konkretno organiziranost.
Prepričani smo, da bodo Svet
ZSJ in zvezni odbori sindikata tudi v prihodnje uresničevali vlogo ZS na zvezni ravni, skratka vključevanje v politični sistem, po drugi strani pa tudi omogočili vodenje skupnih akcij, ne nazadnje pa še skupno politiko o tistih vprašanjih delavcev, za katere se bodo skupaj dogovorile republiške in pokrajinske organizacije.«
Na VIII. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije, ki bo torej začel z delom v torek, 21. t.m., bo iz SR Slovenije sodelovalo 141 delegatov, izvol jenih v občinskih organizacijah, 32 delegatov, izvoljenih na IX. kongresu ZSS ter 22 članov sveta in nadzornega odbora ZSJ. Na RS ZSS pričakujejo, da bo razpravljal vsak drugi delegat iz naše republike
Priporočilo sindikatov glede delovnih dni ob dnevu republike
29. novembru	Foto: A. Agnič
Z namenom, da bi zagotovili čim smotrnejšo izrabo razpoložljivega delovnega časa, daje republiški svet Zveze sindikatov Slovenije v skladu z zakonom o delovnih razmerjih naslednje priporočilo organizacijam združenega dela in pristojnim organom družbenopolitične skupnosti:
Petek, 1. december 1978, je redni delovni dan, ko so dolžne organizacije združenega dela in delovne skupnosti delati normalno. Glede na to, da je ta dan med dela prostimi dnevi ob dnevu republike, 29. XI., se mnoge organizacije odločajo, da bodo ta dan nadomestile z delom na dan v naslednjem ali prejšnjem tednu. Priporočamo, naj bo to sobota, 9. december letos. Da bi bilo morebitno prenašanje delovnega dne čimbolj usklajeno, priporočamo izvršnim svetom skupščin občin, da zagotovijo usklajenost pri nadomeščanju 1. decembra z delom na dan 9. decembra 1978. Pri tem pa morajo organizacije združenega dela upoštevati svoje že ustaljene obveznosti do občanov in drugih delavcev v združenem delu.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije
Minuli teden je v Duplici pri Kamniku Srečo Mlinarič v imenu zveznega odbora Sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije podelil najzaslužnejšim članom sindikata za dolgoletno požrtvovalno delo in nekaterim osnovnim organizacijam za pomemben prispevek pri uresničevanju delavskih interesov 50 plaket in 46 priznanj tega sindikata.
Prva seja lO RO sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije
Brez strokovnjakov — zveze slabe
Republiški odbor sindikata delavcev gozdarstva in lesarstva Slovenije
Za lažjo sekiro
t
Ciril Brajer
Na svoji prvi seji, 8. novembra letos, je izvršni odbor republiškega odbora Sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije najprej obravnaval osnutek zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela. Udeleženci seje so v razpravah ugotovili, da svobodno menjavo dela že v dobršni meri uveljavljajo — povsod tam, kjer so uspeli preseči tržno menjavo dela. Zakon pa bo prav gotovo v to področje vnesel več reda, zato je potrebno še več sindikalne zavzetosti, ki naj omogoči takšno javno razpravo, da bo vsak delavec točno in podrobno seznanjen s pravicami in dolžnostmi, ki mu jih omenjeni zakon prinaša. Sindikat bo skušal vsebinsko in organizacijsko usposobiti samoupravne interesne skupnosti, da bodo svojo vlogo opravičile — pri čemer bo treba paziti, da se ne bodo razbohotile velike administrativne službe. Člani izvršnega odbora o osnutku niso podrobneje razpravljali, saj bi ga radi najprej temeljito spoznali in šele nato mobilizirali sindikat za dogovorjene akcije in naloge. Področje je pomembno in radi bi si vzeli dovolj časa, saj naj bi bil zakon
sprejet do sredine prihodnjega leta.
V drugi točki so se lotili nadaljnjih nalog v zvezi s pripravami za organiziranje usmerjenega izobraževanja visokostrokovnih kadrov v prometu in zvezah naše republike. Menili so, da je »prometna njiva pošteno razdrobljena«, vendar njihovi uspehi na področju izobraževanja dokazujejo, da se da z vztrajnim delom marsikaj združiti in uskladiti. Težav je še mnogo — v prometu in zvezah je zaposlenih približno 45.000 ljudi, ni pa organizacije ali ustanove, ki bi šolala strokovne kadre. Potrebe po specifičnih srednjih, višjih in visokih strokovnjakih prometa in zvez so velike in tako prihaja do neljubih pojavov — na primer do »kraje« kadrov, ki že za nekaj dinarjev več menjajo delovno okolje. Člani izvršnega odbora so se po dolgi, temeljiti razpravi strinjali, da je treba nemudoma začeti s konkretnimi akcijami, da bi to področje čimprej uredili. Najprej bo treba izdelati ustrezne profile specifičnih visokostrokovnih prometnih kadrov, razviti srednjeročni razvojni načrt potreb po takšnih kadrih prometa j in zvez v Sloveniji, v okviru po-
sebne izobraževalne skupnosti prometa in zvez je nujno potrebno čimprej ustanoviti iniciativni odbor za organizacijo visokošolskega študija prometa in zvez v naši republiki... Dela se bodo lotili takoj in temeljito, saj je ena pomembnih nalog sindikata omogočiti konkretno povezovanje vzgoje in izobraževanja ustreznih specifičnih kadrov z združenim delom. Vsem delavcem prometa in zvez bo sindikat zagotovil enake pogoje izobraževanja.
Na koncu so obravnavali osnutek resolucije o izvajanju temeljev družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 ■' letu 1979 za področje prometa in zvez. Železniško gospodarstvo bo svoj razvojni načrt uresničevalo z izvrševanjem investicijskih programov, ki so vezani predvsem na glavni železniški križ. V svojem poslovanju bo uvajalo sodobne oblike integralnega železniškega transporta. Republiška skupnost za ceste bo skušala z vsemi močmi in vsemi možnimi sredstvi odpraviti ozka grla, ki duše promet na naših cestah. Skušala bo urediti obvoznice v nekaterih mestih, v katerih prihaja do največje gneče in raz-
širila bo nekaj mejnih prehodov. V koprski luki bodo gradili predvsem objekte, ki omogočajo sodoben integralni transport, sodobno tehnologijo, boljše izkoriščanje mehanizacije pa tudi boljše delovne pogoje in višji družbeni standard. Splošna plovba Piran se bo povezovala s slovenskim gospodarstvom in čimbolj sodelovala z deželami v razvoju. Skušala bo posodobiti ladjevje, vendar jih skrbi, kako bodo uresničevali svoj srednjeročni načrt. Še vedno namreč ni rešeno vprašanje, ki jim »beli lase« — kako pokriti razlike v ceni domačih ladij do ravni poprečnih svetovnih cen. Letališča bodo skušala predvsem bolje razviti svoje infrastrukture, združene PTT ogranizacije SR Slovenije pa bodo največ sredstev vlagale v širjenje obstoječih in gradnjo novih telefonskih zmogljivosti, saj neskladje med potrebami in možnostmi vse preveč narašča.
Razširjena seja predsedstva mestnega sveta ZSS Ljubljana
Najprej ustvariti in nato deliti
Marjan Horvat
V Ljubljani že teče javna razprava o smernicah družbenega in gospodarskega razvoja našega glavnega mesta v prihodnjem letu. Ob tem pa — kot del celote javne razprave, vsaj moralo bi biti tako — v samoupravnih interesnih skupnostih in v temeljnih samoupravnih interesnih skupnostih in v temeljnih samoupravnih organizacijah razpravljajo tudi o aneksih k samoupravnim sporazumom o temeljih plana družbenih dejavnosti v Ljubljani za leti 1979—1980.
O tem so govorili tudi na razširjeni seji mestnega sveta zveze sindikatov Ljubljane, kjer so sodelovali tudi predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij in skupščine mesta.
Že v tem, uvodnem akordu v javno razpravo, smo slišali številne pripombe na osnutek smernic razvoja Ljubljane v prihodnjem letu. Med najpomembnejše lahko prištejemo dejstvo, da so smernice preveč splošne, ponekod celo manj konkretne kot republiška resolucija, poleg tega pa se preveč »ukvarjajo« s problematiko delitve novo ustvarjene vrednosti, ne pa s tem, kako povečati družbeni proizvod v Ljubljani, kako se organizirati, da bo Ljubljana lahko izkoristila vse prednosti, ki jih ima kot pomembno tranzitno vozlišče in še zlasti, kako poživiti gospodarsko dejavnost v Ljubljani, ko pa za prihodnje leto niso predvidene nobene pomembnejše investicijske naložbe v proizvodno dejavnost ljubljanskega gospodarstva.
Bodimo konkretni: v smernicah so avtorji očitno »pozabili« na gradnjo Doma Ivana Cankar-
ja, na konkretne možne povezave trgovine in proizvodnje, gradnjo sosesk in še bi lahko naštevali. Vsiljuje se misel, da avtorji čakajo na pobude temeljnih in drugih organizacij združenega dela, vendar pa pri tem pozabljajo, da ima družbenopolitična skupnost tudi spodbujevalno pravico in dolžnost, saj mora oblikovati strategijo razvoja in pripravljati konkretne akcijske načrte za sedanji in prihodnji razvoj Ljubljane; načrte, ki so tudi del načrtovanja temeljnih samoupravnih organizacij.
V Ljubljani je kopica problemov, ki se jim v prihodnje ne moremo več izogibati. Mednje sodi tudi zaposlovanje v nekaterih dejavnostih mimo družbeno dogovorjenih norm, kajti zaradi šibke reproduktivne sposobnosti ljubljanskega gospodarstva je to — vse tako kaže — cenejša investicija kot pa naložbe v novo tehnologijo in tudi prek tega v zviševanje dohodka. Utemeljeno je vprašanje nekaterih razpravljavcev, ali si lahko v Ljubljani privoščimo v prihodnjem letu le 2 % rast produktivnosti in ali nam taka počasna rast družbene produktivnosti v prihodnje zagotavlja, da bo lahko Ljubljana reševala in rešila svoja razvojna in druga vprašanja.
Poleg tega pa moramo v Ljubljani še posebej nameniti skrb rasti skupne porabe in še zlasti uveljavljanju novih odnosov med uporabniki storitev in izvajalci v okviru samoupravnih interesnih skupnosti. V zvezi s sedanjim predlogom aneksov in po informaciji, ki so jo dobili člani predsedstva MS ZSS Ljubljana velja opozoriti na stališče »avtor-
jev smernic«, da bi v prihodnjem letu lahko skupna poraba rasla nekolikanj hitreje kot družbeni proizvod, osebni dohodki pa bi se morali gibati za nekaj točk pod rastjo družbenega proizvoda. Predsedstvo je menilo — taka pa je tudi opredelitev v osnutku republiške resolucije, da morajo vse vrste porabe rasti počasneje kot družbeni proizvod. Pri tem pa osebni dohodki niso izvzeti. Toda v razpravi o gibanju le-teh ne smemo mimo družbenoekonomske narave osebne porabe in osebnih dohodkov. Gre skratka za nov način prisvajanja osebnih dohodkov po vloženem delovnem prispevku zaposlenih, ki pa je lahko » motor« za povečevanje produktivnosti, boljše organizacije dela in poslovanja sploh.
Smernicam razvoja Ljubljane za prihodnje leto, tako so menili člani predsedstva MS ZSS, manjkajo predvsem konkretne poti boja za povečanje dohodka. Če pa bomo ugotovili, katere so — to pa seveda tak dokument mora vsebovati — tedaj bo tudi
barantanje za takšen ali drugačen odstotek prispevkov za samoupravne interesne skupnosti odveč. Dosedanji način financiranja ima še vse preveč elementov proračunskega financiranja, zato pa je še najbolj podoben licitiranju za takšno ali drugačno prispevno stopnjo — vse to pa ob nizkem dohodku v združenem delu. To pa, povsem normalno, povzroča nepotrebne konfrontacije med samoupravnimi interesnimi skupnostmi, konflikte in podobno, ne pa zdravo razpravo o konkretnih programih in konkretnih potrebah za zadovoljevanje interesov delovnih ljudi in občanov v Ljubljani. Pri tem pa naj omenimo, da tudi zbori izvajalcev v samoupravnih interesnih skupnostih niso storili dovolj pri uveljavljanju novih odnosov. Temu pa bodo v prihodnje sindikalne organizacije ‘ morale nameniti mnogo več skrbi.
DE
SPOROČA
Cenjene kupce iz Ljubljane prosimo, da vse edicije Delavske enotnosti (tednik Delavska enotnost, priloge DE, brošure knjižnice SINDIKATI, kakor tudi publikacije ZKOS — glasbene, filmske, revija Lutka, zbirka Umetnost in kultura, zbirka Dramska knjižnica, priročniki) v vrednosti do 400 din kupujejo (z gotovino ali naročilnico) v naši trgovini v Tavčarjevi ulici 5.
Ce gre za nakup, ki presega 400 din pa pošiljajte naročilnice na naslov TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4.	HVALA ZA RAZUMEVANJE!
Damjan Križnik
Slab mesec po skupščini sindikata delavcev gozdarstva in lesarstva Slovenije se je v začetku tedna sestal izvršni odbor republiškega odbora na svoji prvi seji, na kateri so delegati sprejeli sklepe zadnje skupščine, si zadali okvirni program dela in izvolili komisije, zavzeli pa so tudi stališča do novih kmetijskih zakonov in do zakona o svobodni menjavi dela.
Na seji so se dogovorili, da bo glavni poudarek njihovega dela do konca leta veljal konceptu razvoja gozdarstva in lesarstva, iz katerega bodo izoblikovali konkretne naloge za njihovo nadaljnje delo. »Najpomembneje je, da položaj delavca ne sme biti odvisen od sprejetih aktov, ampak od možnosti vpliva na dosežene gospodarske rezultate in njihovo delitev,« je med drugim povedal sekretar RO Brane Mišič.
Sicer pa si bo sindikat delavcev gozdarstva in lesarstva Slovenije v naslednjem mandatnem obdobju prizadeval kar najbolj tenkočutno spremljati izvajanja planov v panogi in posameznih organizacijah združenega dela, pri čemer se bo posluževal rezultatov gospodarjenja kot podlage poslovnih odločitev delavcev. Ob tem bodo vztrajali pri sprotnem informiranju delavcev o vseh rezultatih gospodarjenja, pri čemer bodo morale infor -macije vsebovati tudi ukrepe in naloge za odpravljanje slabosti. Nadaljnja pozornost bo veljala solidarnostnemu pokrivanju izgub, sindikat pa se bo tudi zavzemal, da bi si gozdarstvo v prihodnjem planskem obdobju pridobilo status prioritetne panoge in to predvsem zaradi nujnosti
vlaganj v pogozdovanje inrjZ
gozdne infrastrukture. ... J ta*. Snovanje planov in Uj.ji| (1^ izvajanje mora postati izh0^}
oblikovanja skupnega d0^0'^
združevanja dela in sredst večanja produktivnosti &
'»se Pf! Ifes
delitve doseženega dohodk3, ji tem bo republiški odbor 3	^
ičal ;
vso pomoč OOS in zavrača' ^ planske dokumente, ki nis°c > pre( viti ali pa bi jih sprejeli min10 f stva
1	KT 1 !•	.1. .	7 tl'*' H*
lavcev. Nadalje se bodo z3
mali za uresničevanje sa,T\
J .virf ‘»et pravnega sporazuma o zi»‘J ,, Cj j
skih in delovnih pogojih v U j___.... -_______iTu ..cmo"
darstvu, na temeljih usin
:ob^
nega izobraževanja in izocT, pra, van ja ob delu se bodo vklj3^ elgj oblikovanje lesarskih in goZ a ^ei skih poklicev, zavzemali P a svq bodo tudi za večje vredno Vjn fizičnega in težaškega dela- ( jev Na ponedeljkovi seji so ^ ^jr
izvršnega odbora obrav^ |0v
"»g;
tudi zakon o združevanja ^ Pte, tov, seveda predvsem s st» ^ go$|
kmeta — lastnika gozda. Le-
vili so, da je nujno pristopi*' Paj,
delavi takega zakona o gozd ^ ki bo usklajen z zakonom oz ženem delu.
Po tej seji so imeli skupaj vsi republiški odbori s industrije, na kateri so 0
navali osnutek zakona o škaf
osnovah svobodne menjav'e
M
Pri
io,.
Po
»av
Pov
SoS|
'ir
ki jo je vodil Srečko	Jl'
sodeloval pa je tudi član Jefii neua sveta skupščine SRb ,;j 'r0i Vinkler. Menili so, da bi $0r; ta osnutek obravnavati v J sredinah in to predvsem s s* ^ uresničevanja družbenL’ s nomskih odnosov, h krat1 P ^ opozorili, da kaže že v z" j
lr\Lr ol i-7IH P* Ml
odpraviti lokalizme in P1 . vanje dosedanjih slabos^
ovir pri uveljavljanju v us*3 pisanih odnosov.
Prva seja IO RO sindikata delavcev proizvodi in predelave kovin
Konec z dodatki
"go
»»h
sin
»iki
ž|as
Par;
V0i
I
»lir
'loi
«1
Pr0
»lej
)»ir
'Pv,
"tin
sre<
Pop
»ne
Ivo Kuljaj
gan
sPo
*>bi
Na nedavni prvi seji izvršnega odbora republiškega odbora Sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin so delegati posvetih največ pozornosti osnutku samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih razporejanja čistega dohodka .n delitve sredstev osebnih dohodkov delavcev dejavnosti rudnikov Slovenije. V zvezi s tem so menili, da omenjeni sporazum ne bo mogel zajemati vseh slovenskih rudnikov, to pa največ zato, ker so osnove za pridobivanje dohodka različne. Gre za to, da premogovniki na podlagi svobodne men jave dela v okviru dejavnosti energetskega sistema bistveno drugače pridobivajo dohodek kot pa, denimo, rudniki barvnih kovin. Razpravljavci so zavoljo tega menili, da bo treba za Slednje oblikovati nov osnutek samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih razporejanja čistega dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke.
Sicer pa so delegati največ govorili o različnih dodatkih, ki bremenijo sredstva osebnih dohodkov in bi naj jih bilo v prihodnje čim manj. Ko smo že pri rudarjih, naj omenimo, da bodo le-ti prejemali dodatek za delo v jami samo še letos. Omenjeni
dodatek ohranja mezdni'J 'r»<
ki je seveda v nasprotju - z (N p delitvijo po delu in nin^.pi" ^ nobene povezave. Kot }e
noben. povezave^Ko™ ^ -.ztn več	»
rečen j, poslej ruc , . delo v jami ne bodo vec^
ampak bo treba le-tega 'jCp' | liti kot sestavni del dela 1
rudarjev in ga seveda uS N dohodkovno ovrednoti*1-
Na seji je bilo tudi >'e^et1fe -bomo morali kar najhitreT Poj na čisto, kako bomo	, "te
dali na razne posebne of*	hj)
ki jih imajo, denimo niški rudarji, delavci v z f iv prometu itd. Kot Prl^0g3.| ^ (
M h
mogovnikih ne glede na	"lil
ti jo ali ne. Vrednost M ijf
omenimo 5400 kg prel1.. v i
.darj* !
ga dobijo na leto ruc
j/. *e|
r i
pokojninsko osnovo,	,
*Hq a/ n acr\rr\tiii 7 VSCH11 Ti
rabijo ali , -------- oi,,,. .
moga se je doslej štela t“f ^ ^
veda v nasprotju z vsen timi družbenimi dokum ^ ^
Poleg tega so deleg3*, tvali tudi osn skupnih osnovah svo'
navali tudi osnutek	/
&
____________
njave dela, precej poz0. »ič
posvetili tudi dogradit'"^ j ^ samoupravnega sporaZ jiif ko, javnosti elektrokoUnV^ Vjt(
spora2
strije Slovenije o skup .a S tar vah in meril+t razpotG^pJ’ |av stega dohodka in clel*tv^ril|it,'/i K, za osebno in skupno P
Se prevet počasi uresničujemo samoupravno preobrazbo elektrogospodarstva
l znanjem in voljo proti kratkim stikom
raz"
jjl#'
#
Marjan Horvat
. Takoj po 9. kongresu ZSS se v Rs ZSS lotili konkretnih j Prav. di
lv ki zadevajo delavčev m z°enoekonomski položaj v i|0|^nem delu, uveljavljanje ^ 0cr> zakona o združenem delu , jrSeve<:ia tudi tistih sklepov kon-ca.“(: |. sa, ki smo jih zapisali v zak-nn ^ern dokumentu v Mariboru.
jV
Iv/. ?“ločb c\>
'V
S^Tk novem':’ra. Je v Domu avnikov Elektrogospodar-
.	v Ljubljani posvet
edsta
fc . ^ovenije in družbenopoli-sve, organizacij, izvršnega Cc a SRS, Gospodarske zborni-i,j’rePubliškega sveta za vpraša-^ družbene ureditve, družbe-t,r^a pravobranilstva samou-!>nJai
oZ^J M;.lr°gospodarstva Slovenije. ot' Sv d drugimi se je udeležil po-Vj a tudi predsednik RS ZSS jc Hafner. Posvetovanje pa j^/dil podpredsednik RS ZSS lov911 Totrč.Osrednja tema raz-0rD je bila samoupravna
lin/
■K
v f
nerf
jr/; {jahanja in Interesne skupnosti
otrf a- .
j/
ni1'1'
i vf. ital'
iti
■da''
°brazba slovenskega elektro-darstva.
^adnjih nekaj letih v naši re
it/!
dn
obfi
kuPf
p^l'ki nismo imeli hujših težav jo j^pskrbi z električno energi-
fP^krb!1' .
p^^j se 1973. leto, ki je znano
^ Električnem mrku«, ni pb-d-Hlo. Razlage za uspešno za-
li«n?t evanie p°treb p° tei Živ-' Son^1 energij> vsake tovarne in vit.P°dinjstva velja iskati v akti-li/ 'jtvniu novih proizvodnih zmog-iz',f. tef,051'! posodobitvi tehnično-; iz*1 iro^°loških postopkov, elek-rn/ so^^getskega sistema, ki zdaj v č u^nierno dobro deluje, .taib . nejših vremenskih razme-it/ ian.'n, ne nazadnje, tudi v zbolj-pa * ,ik]Ju. odnosov med premogov-ačH t|a ln termoelektrarnami, še djdpsz ustanovitvijo dveh ru-Vj, .°~energetskih kombinatov
Tas> republiki.
[pj^da, doklej lahko živimo »v Xv ^ elektrogospodarstvu cijj en’je, sestavljeni organiza-Pi-^druženega dela primarne sljkjdnje (premogovnikov)
'Iik
A
ije
prenosa in distribu-
1
| jej električne energije ocenju-I ljiv ’ da bomo s sedanjimi zmog-; !itin1jitrn' elektrarn in tudi s ti-SreH ’ • j*h bomo zgradili v tem Po/Jeročnem obdobju, lahko .1., Potrebe po električni ^ Ifi' le do 1980. leta. Zate-^ T3 v SOZD Elektrogo-ltstr ars.tv° Slovenije in v i ')b|ji(Zn'b republiških organih že f/j Ste^jnjo tudi predlog nove i itj^^pročne in dolgoročne i Z % Vritve za zadovoljevanje l''l°’, Cper 3skih potreb po električni $1 'ttiepi'’ kjer bodo nedvomno /i ^ ^ Pomembno mesto naložbe prH^dHjo elektrarn skupaj s i ?:i j kr /ko. Bosno in Hercegovino it/ Ikikf °^ov*m. Interes republik in
trarnai'ne za gradnje novih elek-
d.1*1, Moš?3 Psnovi sovlaganj je teh-e Pr I h_ zl °ln ekonomsko smotrn in PoirePst' družbenoekonomsko
^ienfni P°leg teea Pa se s tako
^'J htijj nlrni skupnimi investici-> s|0vaaalb°li krepi enoten jugo-,r skm Slci elektroenergetski si-
v”fri v'tif'tn° Je torej strah pred no-iJi; 1980 Električnimi mrki« po ra/ a!>kiD etu odveč. V naši repu-iafj( Želo rn P°svečamo poleg tega še j. i/ tehnix„nog° skrbi dograjevanju ,((? Jteitrg ° — tehnološkega si-
ti	P0vsod, kjer teče elek-
Orgija.
// ^od'in / Vattja a to je le ena plat dograje-o/t a /mktroenergetskega si-
1 sence
'jt /hianinaši rePubliki. Druga, l r likm Pomembna stran pa je 'V So&i6 novih družbenoe-^'ejše k'11 odnosov in učinko-ii./i ^bosti Samoupravne organizi-■t1 avnit._ Vseb samoupravnih de-znotraj elektrogospo-
darstva Slovenije in tega kot celote do družbe in porabnikov električne energije. Začnimo pri drugem spletu vprašanj (elektrogospodarstvo in porabniki), kajti področje proizvodnje električne energije ne more biti le stvar »proizvajalcev«, temveč tudi uporabnikov in celotne družbe. Zato ima ta dejavnost tudi značaj dejavnosti posebnega družbenega pomena. Interesi vseh — proizvajalcev električne energije in uporabnikov pa se srečujejo v območnih in v republiški interesni skupnosti elektrogospodarstva Slovenije, kjer je mesto za soočanje interesov, samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje o razvojnih vprašanjih in, nenazadnje, tudi o cenah. Doslej so prav na ta način v samoupravni interesni skupnosti razrešili "tevilne probleme, hkrati pa so se občani in delavci prav prek nje seznanjali s težavami, s katerimi se ubadajo v elekrtrogospodarstvu, pokazali razumevanje in podpirali reševanje številnih investicijskih načrtov, ovir in zapletov ter se zavzeli za združevanje sredstev za razširjeno reprodukcijo v elektrogospodarstvu.
Grdo senco na vse te rezultate, pozitivne pridobitve v delu interesne skupnosti in izričan interes delavcev in občanov za prihodnji razvoj elektroenergetskega sistema pa meče dosedanja praksa elektrogospodarstva, da — ko govorimo o elektroenergetski bilanci — »nastopa« le s predložitvijo stroškov proizvodnje električne energije in poslovanja, kar je neke vrste vsiljevanje stroškovnega načela v obnašanju tega zelo pomemb-. nega segmenta narodnega gospodarstva do družbe, ki nedvomno ni v skladu z naravo samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, še manj pa z bojem za stabilizacijo. Pri tem ne smemo mimo besed Draga Petroviča, predsednika republiškega komiteja za energetiko, ki je na posvetu med drugim dejal, da so porabniki električne energije v interesni skupnosti nemara že preveč tolerantni do gospodarjenja v elektrogospodarstvu in do sedanjega načina oblikovanja bilance, ker jim je očitno še vedno v spominu 1973. leto, ko je bila ponudba električne energije zelo skromna; pa tudi zato, priznajmo si, da ima ta sistem še mnoge značilnosti monopolističnega vedenja.
Samo po sebi se ob tem dejstvu vsiljuje vprašanje: kako odpraviti ta anahronizem, ki je tuj našemu družbenoekonomskega sistemu? In, kaj je, glede na povedano, racionalno načelo gospodarjenja v elektroenergetskem sistemu Slovenije?
Udeleženci posveta so menili, da je odgovor na tako zastavljeno vprašanje v uveljavitvi z ustavo in zakonom o združenem delu zapisanih odnosov in načel v elektrogospodarstvu in le-tega do porabnikov. Zategadelj pa še posebej omenimo tiste razprav-Ijalce, ki so zahtevali, da »potegnemo« ceno kilovatne ure iz anonimnosti, uveljavimo enoten sistem pridobivanja in razporejanja prihodka in celotnega dohodka v proizvodnji električne energije, kajti sedanje stroškovno načelo ne stimulira delavcev k boljšemu gospodarjenju v elektrogospodarstvu.
Ne dvojna, ampak enotna merila
Da, prav z oblikovanjem pogojev in meril za pridobivanje in razporejanje skupnega prihodka pa v elektrogospodarstvu
najbolj kasnijo, četudi je povsem jasno, da je ključ vseh »tegob« prav v tem, zaradi različnih, včasih tudi podjetniško in regionalno pobarvanih interesov zavozlanem vozlu. Rudar, ki nakoplje premog za potrebe termoelektrarne, pridobiva dohodek na osnovi določenih cen premoga — toliko in toliko dinarjev na tono. Tisti delavci pa, ki so zaposleni v » čistem« energetskem sistemu, imajo praktično že vnaprej pridobljen in razporejen dohodek in sredstva za osebne dohodke po letnih dvanajstinah; dvanajstina pa je večja ali manjša glede na ceno električne enrgije in sprejeto bilanco.
Takšen sistem pridobivanja dohodka in prisvajanja sredstev za osebne dohodke je kajpak sprt z logiko delitve sredstev za osebne dohodke po vloženem živem in minulem delovnem prispevku delavcev, hkrati pa so le-ti (rudarji in »električarji«), ki sodelujejo v procesu ustvarjanja skupnega prihodka v različnem družbenoekonomskem položaju, navkljub temu, da ima enotno ceno njihov skupni družbeni proizvod — proizvedena in porabljena kilovatna ura električne energije. Nedvomno so tudi zategadelj upravičene zahteve rudarjev, ki tudi zahtevajo, da oblikovanje cene elek-
trične energije, torej kilovatne ure, ne sme biti anonimno in da vsi, ki sodelujejo v procesu proizvodnje te »kilovatne ure« vedo, kakšen je njihov prispevek v ustvarjenem skupnem prihodku in kakšen delež jim pripada pri razporejanju tega dohodka.
Karte na mizo!
Okrog anonimnosti oblikovanja cene električne energije, deležev, ki so jih prispevali posamezni subjekti gospodarjenja k njej in še zlasti neustreznega razporejanja tako pridobljenega dohodka je bilo doslej mnogo zapletov, ostrih polemik in tudi nepotrebnega razburjanja, čeprav bi ob strpnem samoupravnem sporazumevanja kaj hitro razrešili tudi to vprašanje. Razporejanje skupnega prihodka prav gotovo ne more biti nič drugega kot zrcalna slika odnosov v pridobivanju električne energije in skupnega prihodka. Če so karte odprte, računi čisti in če nima nihče namena izsiljevati — v preteklosti pa se je to doga-jalo-tedaj tudi razporejanje skupnega prihodka ne bi smelo biti tako trd oreh, kot je v glavah nekaterih. Seveda pa pri tem ne 'smemo pozabiti še na družbe-no-ekonomski značaj skupnega prihodka, pri katerem je količina vloženega dela le eden, ver-
jetno najpomembnejši element, ko opredeljujemo skupni priho-~dek, toda zakon o združenem delu jih pozna še več, kot so skupna udeležba v riziku, soodvisnost gospodarskih procesov in podobno, kar je prav gotovo nekaj drugega, kot če gledamo na skupni prihodek le kot na finančno kategorijo in »tehnologijo« razporejanja.
Kaže, da so se do takih spoznanj že dokopali v rudarsko energetskih kombinatih, kjer so se rudarji in »električarji« že dogovorili za skupno gospodarjenje s tistim delom premoga v rudnikih, ki je namenjen termoelektrarnam. Spoznali so življenjsko soodvisnost med proizvodnjo premoga in elektrarno in se s samoupravnim sporazumom že tudi dogovorili o merilih za razporejanje skupnega prihodka.
Miran Potrč, podpredsednik RS ZSS, je v zaključni besedi povzel enotno stališče vseh udeležencev, da moramo ugotavljati skupni prihodek vseh, ki sodelujejo v proizvodnji električne energije šele potem, ko se le-ta realizira v potrošnji, vendar pa morajo v elektrogospodarstvu čimprej izoblikovati osnove in merila za njegovo razporejanje. V tem sistemu pa se oblikujejo tudi podsistemi (REK, v prihodnje tudi nedvomno Nuklearna elektrarna in rudnik urana Žirovski vrh), ki med seboj oblikujejo najbolj pristne povezave na novih načelih, hkrati pa se po dogovorjenih osnovah in kriterijih skupni prihodek Elektrogospodarstva Slovenije nato »deli«, pogojno rečeno, na delne skupne prihodke v posameznih kombinatih in delovnih organizacijah. V njihovih okvirih pa morajo seveda oblikovati mnogo bolj natančna in konkretna merila za razporejanje tega »delnega« prihodka po posameznih delovnih organizacijah in temeljnih organizacijah združenega dela. Vsa ta merila tudi morajo biti usklajena z osnovnimi pogoji za pridobivanje in razporejanje prihodka v elektrogospodarstvu kot celoti, pa tudi taka, da povezujejo temeljne in druge organizacije v enoten sistem, ne pa da jih razdvajajo.
In kaj naj bo začetno izhodišče, na osnovi katerega bodo oblikovali v elektrogospodarstvu pogoje in merila za pridobivanje in razporejanje skupnega prihodka? Stroški, ki nastajajo pri proizvodnji električne energije! Toda ne tisti, ki bi si jih kar izmišljevali, temveč poprečni, družbeno upravičeni stroški, kjer je lahko tudi poprečna produktivnost v elektrogospodarstvu eden izmed elementov za pot, kako priti do skupnega prihodka. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so se vsi udeleženci posveta tudi opredelili za takšno pot denarnih tokov v elektrogospodarstvu Slovenije — prek prehodnih računov — da bodo temeljne organizacije združenega dela, ki morajo odločati o vsem, kar zadeva delavčev oziroma lastni družbenoekonomski položaj v tej dejavnosti, čimprej prišle do sredstev iz skupnega prihodka in celotnega dohodka, ki so ga ustvarili delavci v TOZD in nihče drugi.
Seveda pa se morajo v elektrogospodarstvu kar se da hitro dogovoriti tudi o združevanju sredstev in amortizacije. Gre skratka za dogovor o tistih načrtih, kjer bodo temeljne organizacije združenega dela same
združevale sredstva za uresničitev načrtov razvoja, kjer pa bodo pritegnjeni k združevanju sredstev tudi porabniki v območnih skupnostih in v interesni skupnosti elektrogospodarstva Slovenije. V prihodnje bi se morali tudi na tem področju izogibati združevanju počez v odstotkih, ampak se dogovarjati o potrebnih objektih ali rekonstrukcijah in torej združevati sredstva za konkretne načrte, objekte in zmogljivosti.
Tudi na tem posvetu niso vsega dorekli, kar zadeva uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov v slovenskem elektrogospodarstvu. Toda oblikovali so najpomembnejša stališča v zvezi s pridobivanjem in razporejanjem skupnega prihodka, ki so lahko v zelo veliko pomoč pri oblikovanju novih samoupravnih sporazumov v Elektrogospodarstvu Slovenije kot v celoti in v posameznih, sedanjih, oziroma bodočih sestavljenih organizacijah združenega dela in v delovnih organizacijah.
Ni kriv le DES!
Drugi, nič manj pomemben del posveta pa je bil namenjen samoupravni organiziranosti v slovenskem elektrogospodarstvu. Še zlasti kritično so spregovorili o organiziranosti v distribuciji električne energije, kjer doslej še vedno niso dosegli skupnih in enotnih stališč glede organiziranosti tega dela elektrogospodarstva v skladu z zakonom o združenem delu in s potrebami delavcev in porabnikov električne energije. Do zdaj je bila to ena delovna organizacija za ves slovenski prostor, ki pa je, pravniki bi dejali v »protizakonitem stanju«, kajti skupnosti temeljnih organizacij združenega dela opravljajo številne funkcije, ki sodijo k delovni organizaciji. Problem organiziranosti distribucije pa ni nov. O tem je Igor Uršič, član predsedstva CK ZKS, med drugim dejal: .»Že junija smo se s tovariši v distribuciji morali povsem drugače samoupravno organizirati. Celo roke smo določili ter zadolžili posameznike za oprdvilo potrebnih analiz in za politične priprave za ustanovitev več delovnih organizacij DES. Če je bilo kje preveč oportunizma in tudi nepartijskega obnašanja, tedaj velja to za distribucijo, tega pa v prihodnje ni več mogoče dopuščati.«
V gorenjski regiji in v Ljubljani so se odločili, da bodo organizirali »svoje« delovne organizacije DES, drugod pa menda za takšno obliko ni zanimanja. Res pa je tudi, da ni manjkalo nesamoupravnega vedenja pri uresničevanju junijskih dogovorov. Kdo je kriv? O tem se bodo morali pogovoriti v sindikalnih organizacijah in v osnovnih organizacijah zveze komunistov. Glede na družbeno pomembnost te dejavnosti pa gotovo lahko kaj rečejo o organiziranosti DES tudi območne interesne skupnosti Elektrogospodarstva Slovenije, vendar jih doslej — razen v Ljubljani in na Gorenjskem — še nihče ni nič vprašal. Zategadelj so se na posvetu tudi dogovorili za skupno akcijo sindikata in organizacij ZK, pri ustanavljanju najmanj petih delovnih organizacij DES v naši republiki.
X. kongres Zveze sindikatov Makedonije
Enotni v prizadevanjih za delavski interes
Ciril Brajer
Diemail Vejseli, vnovič predsednik sveta ZS Makedonije
Foto: Trudb^
Na X. kongresu Zveze, sindikatov Makedonije je po dveh plenarnih zasedanjih in delu v štirih komisijah nad 800 delegatov sprejelo referat, ki ga je prvi dan prebral predsednik Sveta ZSM Djemail Vejseli, poročilo o delu Sveta ZS Makedonije med obema kongresoma, Statut ZS Makedonije in akcijski program o nalogah makedonskih sindikatov v razvoju samoupravljanja in političnega sistema. Po splošni oceni bo X. kongres ZS Makedonije omogočil še boljšo organiziranost delavskega razreda Makedonije, v boju za njegovo enotnost in odločilni položaj v družbi.
Po uvodnih pozdravih in svečanostih je predsednik sveta Zveze sindikatov Makedonije Džemail Vejseli prebral referat o nalogah Zveze sindikatov Makedonije v nadaljnjem razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Najprej je naštel uspehe, ki jih je makedonski sindikat dosegel v minulem obdobju — predvsem zato, ker mu je uspelo uveljaviti smernice ustave in zakona o združenem delu, saj te omogočajo delovnim ljudem razvijati takšne družbenoekonomske odnose, v katerih TOZD lahko na samoupraven način vse bolj neposredno odločajo o celotni družbeni reprodukciji in od tu izvirajo uspehi makedonskih delavcev v izboljševanju materialne osnove njihove republike. V štirih letih je družbeni proizvod Makedonije naraščal s poprečno letno stopnjo 5,6 odstotka, nacionalni dohodek s‘5,5, a industrijska proizvodnja je rasla s skoraj 7 odstotno letno stopnjo. Naložbe v osnovna sredstva v gospodarstvu so naraščale za 8,4, v industriji pa za 17 odstotkov letno. Takšen dinamičen razvoj gospodarstva je omogočil naraščanje stopnje zaposlenosti nad 5 odstotkov, izboljšala pa se je tudi struktura po izobrazbi in kvalifikacirano-sti. Ti uspehi niso ostali brez odmeva na področju življenjskega standarda in socialne varnosti makedonskih delavcev. V štirih letih so zgradili več kot 36.000 stanovanj, življenjski standard je rasel po stopnji 4,1, družbeni pa po 10,3 odstotka letno. Topli obrok je zagotovljen že za 85 odstotkov makedonskih delavcev.
Tak razvoj materialnega področja je nedvomno ugodno vplival tudi na spremembe socialističnih samoupravnih odnosov. Delegatski sistem in interesno organiziranje združenega dela omogočata povezovanje celotnega združenega dela v enotno celoto.
Džemail Vejseli je nadaljeval:
»Prav tako smo ustvarili pogoje za graditev novega pravnega sistema in novega samoupravnega prava... Pomembne rezultate smo dosegli v krepitvi splošne ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite Poglobljena je enakopravnost naših narodov in narodnosti, kar krepi enotnost in stopnjo gospodarske in politične stabilnosti jugoslovanske socialistične samoupravne skupnosti.«
Iz referata predsednika Zveze sindikatov Makedonije smo lahko razbrali, da se v tej republiki, kljub velikim uspehom srečujejo tudi z mnogimi težavami. Referat (pa tudi delegati na plenarnih sejah in v komisijah) se jih je lotil dovolj kritično, da se bo sindikat z njimi lahko uspešno spopadel. Na kongresu so izha-
jali iz zelo konkretnih kritik, ko so določali naloge makedonskega sindikata v prihodnjem obdobju. V tej republiki so še takšne TOZD, v katerih delavčev položaj ni odločujoč, nekaj, čeprav ne mnogo, je takšnih, ki niti pravnoformalno niso konstituirane. Sindikat bo moral storiti vse, da se bo ustavna vloga TOZD uveljavila v polni meri, saj »je bitka za temeljno organizacijo združenega dela bitka za samoupravne odnose in na njej sloni celoten družbenoekonomski sistem«, je nadaljeval Džemail Vejseli. V makedonskem gospodarstvu še niso izkoristili vseh možnosti za boljšo organiziranost, boljšo reprodukcijsko in dohodkovno povezanost. Sindikat se bo dosledneje boril za pospešeno samoupravno združevanje dela in sredstev. Ker samoupravne interesne skupnosti zvečine še niso postale mesto za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, bo moral sindikat vplivati na odpravljanje neskladij med dogovorjenim in doseženim. Krepko bo moral poseči tudi v tiste finančne organizacije, ki razpolagajo s prevelikim delom sredstev združenega dela, kajti tudi njegova aktivnost mora doprinesti k spreminjanju odnosov v denar-neril in kreditnem sistemu. Pomembne naloge ga čakajo pri reševanju nekaterih bistvenih vprašanj, ki vplivajo na zmanjšanje razlik med Makedonijo in razvitejšimi republikami. Celoviteje bo moral vplivati na večjo produktivnost dela, saj ta ni odvisna le od stanja in odnosov v TOZD — nanjo vpliva celotna družbena organizacija gospodarskega življenja. Na večjo produktivnost dela in celotno družbeno učinkovitost ima še posebno pomemben vpliv samoupravno planiranje in sindikat bo moral redno in vestno spremljati sprejemanje in uresničevanje planov. Posebno pozornost bo moral posvetiti izgubam. Prvi korak na tej poti bo ločitev tistih TOZD, ki poslujejo z izgubo iz objektivnih vzrokov od tistih, ki so temu krive same. Sindikat si bo prizadeval za večji izvoz in hitrejše mednarodno gospodarsko sodelovanje, saj je tudi to eden osnovnih pogojev za uspešen gospodarski in splošni razvoj repu-
blike. Veliko je že dosegel na področju	zaposlovanja,dina-
mična stopnja zaposlovanja presega 4 odstotke. V Makedoniji je zdaj skoraj 400.000 zaposlenih, še vedno pa čaka na delo približno 100.000 ljudi. Naloge sindikata na tem področju bo nekoliko olajšalo dejstvo, da je precej področij, kjer delovne sile primanjkuje — treba bo torej nekatere prepričati, da se ne izplača na vsak način siliti v večje centre in čakati na delo tam, kjer ga primanjkuje.
Največjo pozornost v svojem referatu je Džemail Vejseli posvetil samoupravnemu urejanju odnosov v pridobivanju in delitvi dohodka ter čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. To področje je bilo v težišču sindikalne medkongresne dejavnosti in sprejetih je že nekaj tisoč pravilnikov in samoupravnih sporazumov. Odnos do tega idejnopolitičnega in razrednega vprašanja se je bistveno spremenil, še vedno pa vsi uspehi v graditvi sistema pridobivanja in razporejanja dohodka pomenijo le prvi korak, dober začetek, ki zahteva še večjo sindikalno zavzetost. Sindikat bo moral razširiti osnovo za uresničitev politike samoupravnega urejanja teh odnosov. Predvsem bo moral prispevati h graditvi takšnega gospodarskega sistema, ki bo zagotavljal približno enake pogoje za gospodarjenje in pridobivanje dohodka. Z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami in skupnostmi se bo boril za ukrepe, ki bodo zmanjšali obremenjenost gospodarstva. Prizadevanja sindikata ne bodo usmerjena le v novosti, treba bo zagotoviti, da se bodo vsi držali tistega, kar je že dogovorjeno. Še so delovne organizacije, ki delijo čisti dohodek neodvisno od velikosti dohodka. Še največje uspehe je madedonski sindikat dosegel na področju delitve sredstev za osebne dohodke, čeprav ga tudi tu čakajo še prav nič lahke naloge. Izpopolnjevanje pravilnikov bo ena prednostnih nalog tudi v naslednjem obdobju, saj v prenekaterih prevladujejo formalni kriteriji. Osnovne organizacije sindikata bodo morale najti res ustrezne kriterije za merjenje rezultatov tekočega dela, da bo vsak delavec v čim
-večji meri zavzet za učinkovitejše delo in večjo proizvodnost.
Če bodo makedonski delavci in njihov sindikat uresničili te naloge, ki so si jih zadali na svojem kongresu, bodo rezultati v materialni proizvodnji še boljši —- in odražali se bodo tudi v življenjskih in delovnih pogojih vseh delovnih ljudi v republiki. Sindikat si je tudi na tem področju zadal nekaj konkretnih nalog. Skušal bo povezati vse dejavnike stanovanjske gradnje, da bodo delovali bolj usklajeno in omogočiti delovnim ljudem, da bodo odločujoče vplivali na gradnjo stanovanj. Vsi zaposleni bodo morali biti deležni družbene prehrane, ta pa mora postati bolj kakovostna. Pospešiti bo treba gradnjo novih in razširiti obstoječe zmogljivosti delavskih letovišč. Njihovo izkoriščanje mora postati racionalnejše — z združevanjem v SIS za oddih in rekreacijo. Sindikat mora storiti vse za čimboljše pogoje in največjo možno zaščito delavcev pri delu, predvsem za mladino in žene — te mora razbremeniti tudi z boljšo organiziranostjo otroškega varstva.
Džemail Vejseli je nato naštel pomembne naloge, ki čakajo Zvezo sindikatov Makedonije na številnih drugih področjih — izobraževanju, znanosti, kulturi,družbeni obrambi in samozaščiti, krepitvi sodelovanja z naprednimi gibanji v drugih deželah... Posebno pozornost bo sindikat posvečal delegatskemu sistemu, saj je neposreden nosilec delegatskih volitev v združenem delu. Boril se bo za usposabljanje delegatov in delegacij in za razvoj sistema obveščanja, kar je nujno za kakovostno odločanje na vseh ravneh in pogoj za polno odgovornost delegacij in vsakega delegata. Dograjeval bo tudi sistem samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja, ki se je že uveljavil kot najbolj demokratična oblika us-klajanja interesov delovnih ljudi in usmerjanja samoupravnih družbenih odnosov. Če bo hotel sindikat opravičiti pomembno vlogo, ki mu jo te naloge dajejo, bo moral vso pozornost posvetiti tudi političnoorganizacijski in kadrovski usposobljenosti organizacij in organov Zveze sindikatov Makedonije.
Iz dela komisij
V	komisiji za materialni družbeni razvoj in samoupravne družbenoekonomske odnose so poudarili, da se makedonsko gospodarstvo v svojem razvoju spopada z resnimi ovirami — predvsem ga peste nizka stopnja zaposlenosti, nizka dohodkov-nost in akumulativnost gospodarstva in nizka proizvodnost dela. Večina težav izhaja iz nerazvitosti gospodarstva, ki je dediščina preteklosti. Nizka akumulativnost ne dopušča večjih naložb, ki jih gospodarstvo v Makedoniji še kako potrebuje. Tako se mora ta republika še vedno zanašati na sklad za financiranje manj razvitih republik in pokrajine Kosovo. Tehnična opremljenost dela v makedonski industriji je kljub vse hitrejšemu razvoju še vedno za 3,4 odstotke nižja od jugoslovanskega poprečja. Več bo moral sindikat storiti predvsem za odpravljanje subjektivnih slabosti. Prepogosto prihaja do prekinitev dela zaradi slabe organizacije, preveč je delovnih organizacij, katerih stroški presegajo upravičene meje, predvsem reprodukcijski material in energijo trošijo nerazumno... Tudi obstoječe zmogljivosti niso dovolj izkoriščene...
V	komisiji za razvoj samoupravljanja, političnega sistema in politično organizacijsko graditev Zveze sindikatov Makedonije so menili, da so v relativno kratkem obdobju med obema kongresoma delovni ljudje uspeli zgraditi osnove za razvoj enotnega sistema samoupravnega združenega dela. Delo in sredstva vse bolj združujejo v rokah, ki jih ustvarjajo. Splošna ocena delegatov je bila, da so delavci v združenem delu delegatski sistem v celoti sprejeli i se je lahko uveljavil v vseh oblikah družbenopolitične in gospodarske organiziranosti. Razprave delegatov so tudi pokazale, da je združevanje dela in sredstev pomanjkljivo le v sredinah, ki še niso organizirane skladno z ustavo. Tu tudi samoupravni delegatski odnosi niso dovolj zaživeli.
Organizacije Zveze sindikatov Makedonije bodo morale svojo akcijo usmeriti predvsem v odnose med organizacijami združenega dela v proizvodnji in v družbenih dejavnostih. Delovni
%
ljudje in občani bodo moralk ure, vseh samoupravnih organ jah in skupnostih prek svojih, l Po^
legatov enakopravno odloča*! vseh medsebojnih odnosih?
resih in potrebah. Prav tako •	-	sešiti ^
il' Neti
moral sindikat pospc„.~ ^ bodno menjavo dela in sred5 kar bo dosegel s hitrejšim ra? .t jem socialističnih samouprav dohodkovnih odnosov. V ko , siji za življenjski standard,Z ' čito pri delu, napredek življe^ ^ skih in delovnih pogojev so sfč govorili o pomembnih uspen za katere ima predvsem zi*v £, tost sindikata velike zaSlj|j, Dohodki makedonskega Pfe5|j valstva so med kongresomar ^ po 30-odstotni stopnji, hkrati umirili cene in ras* j Ijenjskih stroškov v zadnjih d
1*011'
C
k
S
'ie,
S
s
letih, so letos realni osebni. ^ hodki za 6 odstotkov v^člk^j V
5>ti,
Jži
Nisi
hia,
'h
S
s'iM
lanskih. Če upoštevamo še - :£ razvoj kmetijske proizvodni6'^
iacnr» Ho ce* it* \r	n
bistv6 „
jasno, da se je v struktura prehrane
izboljšala. Gospodinjstva 50
bolj opremljena s traj
inim1. č
trošnimi dobrinami. Razvbl
moupravnih družbenoekon1 skih odnosov na področju s*as,a. vanjske politike je pospes'* ^ novanjsko gradnjo. V m111
stal,
‘kv
a'1
V
H
K
h
%
S
r
llts
štirih letih je bila za 18 odstop, kai večja kot pred letom 197f'0|j-dikalna akcija je bistveno d šala druženo prehrano.
V komisiji za splošno, kovno in marksistično iz°v .^0 vanje, znanstveno te*!°vcey ustvarjalnost in kulturo del3 ^e, so ugotovili, da se kulturn6,,^
s?
At'
. N
1:
ugw1wv1.11, ua rvu**-—-	|
javnosti in ustvarjalnost nt ^ ^
razvijajo — in kar je še Pr\j[.t|žh'
nnmpmhnn hitrpie	i
pomembno, vse hitreje P° n3 Ijajo. Prav to je vzrok, da |
tem področju vse manj ide-l0: V 1 ti^ estetskih negativnih teze^ iZ' ^ Makedoniji so v sedmih 1® .jj': dali 5.000 knjig, izhaja 81 j kov in 110 revij, poleg/hjii nalne radiotelevizije deluj® ^
lokalnih radijskih Posta].’iuZ6'
10 poklicnih gledališč, 18 ^ ij
jev in galerij, 75 kinodvora ’ .
Hptavclrih in linHclrih
delavskih in ljudskih univt'* ^
_________________________ . Obstaja vse bolj splošna vr‘T)I1:)3 \ delavskega razreda Make ^|j
Dejavnost vseh teh institucija Sir)(
in njeni delovni ljudje	^
odločujoči subjekti v izu:rtol' t*fi
valni, znanstveni in kultur tiki.
ni P0'
sledeh dogovarjanja
i ~	■	■—
i
esti kongres Zveze sindikatov Srbije
Ni sindikata brez odločilne vloge delavca

Janez Voljč
Dva predsednika: Ilijaz Kurteshi in Mika Špiljak
I^Minul0 soboto je kakih j. delegatov in gostov, ki so ^Pali skoraj dva milijona I Cev l^a*no organiziranih delav-t ’s Pesmijo »Druže Tito mi ti ton Unerno ■ ■ •« končalo šesti Sres Zveze sindikatov Srbije.
?°da
koncu
tega delovnega
Wrta Sr'5s^‘k sindikatov je Ilijaz Ijj eshi, ki so ga ponovno izvo-sv^^tedsednika republiškega
‘i^S.dejah
dj,uresničile so se naše težnje, gjj.1 ta kongres delovni do-delegatov o vseh najpo-Cnejših vprašanjih, ki zade-Sjm razvoj in nadaljnjo graditev Vpr 0vUPravne družbe, o tistih tfe Sanjih, s katerimi se v tem
Stio
"utku
soočamo. Za kongre-
•ali
k razPravo je predvsem znači-l)|e^en kritični pristop do pro-r3zn°V -*’1 nal°& hkrati pa so ^avljalci z velikim optimi-^ govorili o smereh nadalj-^ov ■ razvoja- Enotnost pogle-Hj t(Jn stališč, ki se je uveljavila ^ kongresu, je izraz enot-Hal' delavskega razreda in vse Hi ružbe, V takšnih razmerah Soji 0 težko uresničiti popolne jjL^osti o vseh vprašanjih, s !k^lrri' se danes srečuje naša tios, a* vendar bo prava vred-k^P^jetih načel in stališč od-tega, kako jih bomo ure-"	<':Mo je prizadevanje za
zf .<lcevanje sprejetih dokupi'Poj0'’’ sklepov in stališč naj-3,11 kon^tI'^nejše napotilo našega iflt‘ *• “T“-
\st^
Olff
jeni'
»tllk ,VZ«' lu?£-
r ^
žiVh
dJ
i.
e.
oM
/efl0
,
po-isr 0|H'
iflO'
s*
.ali
tk3'
sir
s katerim se vračamo v Ja’ ki so nas delegirala.«
V.^isijah je razpravljalo ISO delegatov
Pk^n8res je delal tri dni — na ko^ih zasedanjih in v petih \ 'Jah. V komisiji za razvoj Slij^Pfavljanja in graditev po-sistema je razpravljalo f®atov’ v komisiji za druž-'ttjjl .domske odnose in ma-k(,rn,ni'er družbeni razvoj 46, v tojj. pP za zboljšanje delovnih
^siji Jenjskih P°g0jev v ko-tpL Za vPrašanja izobraževanja r °stl in kulture 30, v komisiji sk0 iny°b politično, organizacij-'ipdji, kadrovsko usposabljanje VS| ta Pa 12‘
stfe ^zpravljalci so podprli *žve a »n ocene iz referata *a n a sindikatov Srbije v boju Vkf. a*inji napredek družbe-H p aP™skih odnosov in gradi-htovn 'Učnega sistema samou-\Kr demokracije«, ki ga je na l|Wnem zasedanju prebral i^ilo Urteshi, hkrati pa tudi po-^š,i0,delu sindikatov v minu-S >(,r' etnem obdobju, novsta-'kter 'n akcijski program, v So83 80 vnesli skoraj 200 in zahte'' osnovnih, "tga^i 'a..in obeh pokrajinskih
. Na ?2’! zveze sindikatov.
% ^"gresu je sodeloval tudi s^ljak, predsednik zvez-. *2oh r
t	kongresnega gradiva
VeHo ez^? *z^uščiti najbolj bi-
lv%ilj"v saj je vse, o čemer so ■hdaij : Se kako pomembno za Nnerf UsPešno delo te ra-
'je__rganizacije delavcev Sr-
Jekaj vendar bi opozorili na ki sri 1 *z re^erata in razpra-kozj se kot rdeča nit spletale
\ h0rnembnih sadov
d91	petim 'rf"
i’’1 CeedelavSki^ HZe un ~ tv,8el Dniv, SKl razred Srbije do-
f. Hodjj^nbne uspehe na vseh
'I Skathsi .SVojega delovanja.
j2Ii, ^'ave ^shtuiralo po načelih
tll"enemde]!?Tih fkona 0 ueiu. Temeljne orga-
nizacije že postajajo »začetna osnova organiziranega združevanja dela in sredstev ter temeljna celica družbenoekonomskega in političnega sistema«, kot je rečeno v poročilu o delu ZSS. Prav to dejstvo je omogočilo bolj popolno uresničevanje samoupravnih pravic in dolžnosti delovnih ljudi ter krepitev njihovega vpliva na vse družbeno dogajanje, obenem pa tudi večjo zavzetost za gospodarske uspehe. V minulem obdobju se je industrijska proizvodnja povečevala poprečno za 9 % letno, skupni družbeni proizvod za 6 %, kmetijska proizvodnja za 4%, realni osebni dohodki pa za 4,5%. Vsa Srbija je bila v teh letih »eno samo veliko gradbišče«; gradili so številne nove industrijske objekte, ceste, komunalne naprave, zdravstvene ustanove, rehabilitacijske centre, ustanove otroškega varstva, šole, igrišča in športne dvorane. V nova stanovanja se je vselilo 227.000 družin, osnovno šolstvo je zajelo več kot 96 % šoloobveznih otrok.
Še bi lahko pisali o uspehih, toda na kongresu so delegati bolj malo govorili o njih; predvsem so razpravljali o slabostih in njih vzrokih, o pomanjkljivostih lastnega dela, o tem, kaj bodo storili, da bi napredovali še hitreje.
Veliko kritičnih misli
Številni delegati so opozarjali na »formalizem pri konstituiranju organizacij združenega dela«, zavoljo katerega so ustanavljali tudi. takšne temeljne organizacije (prevelike ali premajhne), v katerih ni vseh pogojev za resnično samoupravno odločanje. Ponekod so sprejemali samoupravne sporazume in družbene dogovore brez odločilne besede delavcev, dogaja pa se tudi, da potlej teh sporazumov nespoštujejo. Delegatski sistem, ki naj bi zagotovil realne možnosti, da delavci odločajo o dohodku in družbeni reprodukciji na vseh ravneh družbene organiziranosti, predvsem pa tam, kjer delajo in žive, je šele v povojih.
Precej kritičnih misli je bilo tudi izrečenih na račun dosedanje delitve osebnih dohodkov, ki še ni povsem usklajena z zahtevami zakona o združenem delu predvsem zato, ker delavec ne občuti povezave med svojim delom in dohodkom. Razpravljalni so poudarjali, da so od resnične delitve po delovnih uspehih odvisni tudi drugi odnosi v organizacijah združenega dela, kot na primer medsebojno zau-
panje, tovarištvo, solidarnost...
Trmasto vztrajanje pri »privilegijih, uravnilovki in sociali« krepi težnje po »plači za delovno mesto«, povzroča težave v medsebojnih odnosih in nezanimanje za večje delovne rezultate. V skoraj vseh organizacijah združenega dela so že sprejeli sporazume o delitvi osebnih dohodkov, toda, kot je bilo rečeno v razpravi, marsikje jih ne uresničujejo. Potlej ni čudno, če se delavci počutijo kot da bi bili v mezdnem odnosu: dohodek je daleč in nimajo vpliva na njegovo delitev in porabo.
Seveda pa so na kongresu govorili o dohodku veliko bolj obširno. Ne gre namreč samo za delitev tistega dela, ki ga združeno delo porabi za osebne dohodke, pač pa za vse dohodkovne odnose in vso družbeno delitev — od sredstev za gradnjo stanovanj in objektov družbenega standarda do skladov za izobraževanje, kulturo in zboljšanje delovnih pogojev — pri kateri pa delavci še ne sodelujejo dovolj neposredno in učinkovito.
Zato so delegati naročili vsem organizacijam zveze sindikatov, da se v prihodnje zavzamejo za bolj demokratično samoupravno odločanje na vseh ravneh družbene delitve, pri čemer naj zagotovijo ne samo enake pravice vseh udeležencev, temveč naj upoštevajo tudi njihov različni prispevek pri oblikovanju dohodka. V takih razmerah bo še več zanimanja za delovno storilnost, za strokovno in družbeno znanje, za samoupravno odločanje.
Potrebno bo še mnogo potrpežljivega vsakodnevnega dela
Sindikalne organizacije imajo torej zelo pomembne naloge v prizadevanjih za uveljavitev novih družbenoekonomskih odnosov v samoupravni praksi, kajti zgolj dobre sistemske rešitve ne bodo zboljšale zdajšnjih razmer; potreben je nenehen in odločen boj za odpravo sedanjih težav, samozadovoljstva, neodgovornosti, stihije, tehnobirokratizma in drugih nesamoupravnih pojavov.
To misel iz referata so delegati, ki so govorili na kongresu, obogatili s praktičnimi izkušnjami organizacij zveze sindikate.
V minulih štirih letih se je zveza sindikatov Srbije kadrovsko, organizacijsko in akcijsko okrepila, njena dejavnost za urejanje temeljnih vprašanj delavcev v združenem delu pa ji je za-
gotovila večjo podporo in sodelovanje članov v akcijah sindikalnih organizacij. V tem času se je število članov sindikata povečalo za 26 %, število osnovnih organizacij pa skoraj za polovico in jih je zdaj kakih 16.000.
V kongresnem gradivu je bilo nekajkrat poudarjeno, da mora zveza sindikatov postati glavna gibalna sila in mobilizator za urejanje problemov v osnovnih organizacijah združenega dela (v katerih se bije odločilna bitka za napredek samoupravljanja), za odpravljanje negativnih pojavov in teženj. Dejavnost delavske organizacije v občini, pokrajini, republiki in federaciji bo odvisna od aktivnosti članov v bazi in organiziranosti zveze sindikatov na vseh teh ravneh. Obenem je bilo tudi rečeno, da je zveza sindikatov Srbije že doslej delovala tako, se pravi, da se je ta dvomilijonska organizacija delavcev skušala že doslej kar najbolje prilagoditi potrebam samoupravno organiziranega združenega dela.
Delegati, ki so govorili o dosežkih tega prizadevanja, pa so zlasti opozarjali na nekatere pomembne slabosti, podedovane iz prejšnjih »birokratsko-etatistič-nih in liberalnih« časov, ki so tako trdovratno zakoreninjene v dejavnosti sindikalnih organizacij, da jih kljub dobri volji in pravšnji usmeritvi še niso mogli ali znali odpraviti.
Res je, da zdaj že razpravlja o dokumentih in stališčih sindikata več članov kot pred nekaj leti. In res je tudi, da je zdaj več sestankov, da so bolje pripravljeni in da osnovne organizacije postajajo temelj vse sindikalne aktivnosti. Nedavna reorganizacija, s pomočjo katere so skušali okrepiti osnovne organizacije, hkrati pa so ustanovili medobčinske svete in 15 posebenih sindikatov, pa še ni spremenila vsebine dela. Zato so se delegati, ki so govorili o dosedanji dejavnosti sindikatov, povsem strinjali z ugotovitvijo poročila o delu med obema kongresoma, v kateri je rečeno, da osnovne organizacije, kljub pomembnim uspehom in prizadevanju za njihovo organizacijsko in vsebinsko krepitev, premalo prispevajo k hitrejšemu procesu demokratizacije družbenih odnosov v svojih okoljih. »Premajhno sodelovanje članov v delu osnovne organizacije onemogoča njeno uveljavljanje kot politične sile delavcev«. Ugotovljeno je tudi bilo, da izvršni odbori številnih osnovnih organizacij sindikata delujejo dokaj fo-rumsko, da pri oblikovanju svo-
jih stališč upoštevajo predvsem stališča poslovodnih in nekaterih drugih organov v temeljni organizaciji združenega dela in v delovni skupnosti. Praksa, da bi vsi člani razpravljali o skupnih stališčih sindikata, še vedno ni prevladala, kar negativno vpliva na mobilnost in družbeno veljavo osnovne organizacije«. Sindikat je zavoljo tega marsikje nekakšna »institucija«, v kateri vodstvo, torej izvršni odbor, »skrbi« za delavce.
Seveda ni povsod tako. Nekaj delegatov je pripovedovalo, da je pri njih sindikat že postal razredna organizacija delavcev. Vendar je kongres ugotovil, da se mnoge osnovne organizacije še vedno ubadajo s temeljnim vprašanjem — kako pridobiti delavce za delo v sindikatu.
Nekatere osnovne organizacije imajo tudi tisoč in več članov. Da bi »približali« sindikat delavcem, so v takšnih organizacijah ustanovili sindikalne podružnice. Toda »kljub nekaterim uspehom na tem področju ne moremo biti zadovoljni niti s številom ustanovljenih podružnic niti z načinom njihovega delovanja«. Sindikalne skupine so ustanovili le v nekaterih osnovnih organizacijah, čeprav jih statut ZSS obravnava kot obliko dela sindikata. In tako se dogaja (tudi v tistih organizacijah, kjer je izvršni odbor zelo prizadeven), da med delavci v obratih in v delovnih skupinah »ni sindikata«, pa bi ga tamkaj najbolj potrebovali. Tam morajo oblikovati stališča, ki jih potlej delegati prenašajo na sestanke samoupravnih organov in sindikalnih vodstev. Kdo potlej oblikuje ta stališča, če delavci »v bazi« niso organizirani?
Nekateri delegati so v svojih razpravah rekli, da je forumski način dela dokaj zakoreninjen tudi v konferencah enotne-organizacije sindikata, ki delujejo v tistih organizacijah združenega dela, kjer je več temeljnih organizacij. Predsedstva teh konferenc često »zamenjujejo delo osnovnih organizacij« in še se dogaja, da se imajo za nekakšen »nadrejeni« organ.
Pa tudi tam, kjer delavci žive, se pravi v krajevnih skupnostih, je »premalo čutiti« zavzetost sindikata za urejanje življenjskih potreb delovnih ljudi. Se zlasti velja ta ugotovitev za samoupravne interesne skupnosti, kjer se dostikrat zbirajo zgolj strokovnjaki in modrujejo, kako veliko breme je samoupravljanje za naš delavski razred, ki bojda
še ni dorastel tolikšnim zahtevam.
Delavci morajo odločati o vsej sindikalni politiki
Sindikati se moramo organizirati tako, je med drugim rečeno v akcijskem programu, ki ga je sprejel 6. kongres ZSS, da bodo delavci odločali o sindikalni politiki, obenem pa si s pomočjo sin- _ dikata izoblikovali takšno samoupravljanje, v katerem bodo postali gospodar svojega dela. Krepitev samoupravljanja na vseh ravneh organiziranja združenega dela in celotne družbe je in ostane ključno vprašanje in glavna naloga Zveze sindikatov Slovenije.
Seveda so srbski sindikati na svojem kongresu opredelili svoje naloge tudi na številnih drugih področjih delovanja. Niso zanemarili športa in rekreacije in socialne politike, preobrazbe šolstva, znanosti in kulture, zaščite samoupravnih pravic, družbene samozaščite in sistema splošnega ljudskega odpora, informacijske dejavnosti, skrbi za družbeno prehrano delavcev in izobraževanje ob delu.
O izkušnjah, ki so jih pridobili na teh področjih, bomo še pisali. Tokrat naj zapišemo samo še misel Miodraga Ivanoviča, sekretarja medobčinskega sveta ZSS v Leskovcu:
»Tale naša kritična in samokritična kongresna razprava je zgolj nadaljevanje in zaključek predkongresnih pogovorov in ocen naše dejavnosti med obema kongresoma, ki smo jih imeli v vseh osnovnih in drugih organizacijah zveze sindikatov. Tudi tamkaj so delavci tako kritično ocenjevali delo svojega sindikata, obenem pa oblikovali konkretne akcije, ki so jih že začeli uresničevati. Naša osnovna slabost je bila, da organizacije sindikatov nismo dovolj akcijsko usposobili za tako pomembno delo, kot sta nam ga naložila ustava in zakon o združenem delu. Ta odkrit pogovor o naših slabostih ima torej en sam namen: zlomiti, kar je še ostalo starega v naših vrstah in omogočiti slehernemu delavcu, da aktivno deluje v svoji osnovni organizaciji. Zato smo bili tolikanj kritični, čeprav bi seveda lahko veliko govorili o uspehih; topa ni slabost, pač pa naša moč, tista družbena zavzetost, ki nam bo omogočila, da bomo uresničili naš akcijski program.«
Po sledeh dogovarjanja
11. novembra 1978
stran 6
V. kongres Zveze sindikatov Hrvaške
Celovito družbeno soodgovorni za razvoj
Boris Rugelj
Četrti kongres Zveze sindikatov Hrvaške je močneje usmeril sindikate k sodelovanju pri reševanju pomembnih družbenih in ekonomskih vprašanj; obdobje, ki je sledilo tej preusmeritvi od malih, vsakdanjih sindikalnih tem k velikim, je v praksi dokazalo usposobljenost sindikatov za takšne naloge in potrdilo nujnost njegove prisotnosti v celovitem spektru družbenopolitičnega dogajanja pri nas. Pravkar minuli, peti kongres pa je takšno delovno usmeritev samo še poglobil, izločil nekatere organizacijske slabosti in »nerodnosti« v oblikah delovanja sindikatov. »Sindikat je polno družbeno odgovoren za naš, skupni razvoj«, je v uvodnem referatu poudaril dosedanji in vnovič izvoljeni predsednik sveta ZS Hrvaške Vlado Mihaljevič, »njegova vloga najpomembnejše politične organizacije delavcev je neizpodbitno utrjena in določena.« Njegove besede so v celoti potrdili tako razprava v petih komisijah kongresa kot sprejeti dokumenti kongresa: statut in resolucija o nalogah v bodočem razdobju. Hrvatski sindikati so okrepili vlogo in pomen odločanja v osnovnih organizacijah sindikata ter poudarili njihovo neposredno navezanost za občinske sindikate. Sindikati naj se ne bi bojevali za uveljavljanje samoupravnih pravic in koristi delavcev le v združenem delu, ampak tudi v okoljih, kjer delavci žive, se pravi v krajevnih skupnostih. Vse te in druge organizacijske spremembe v hrvaških sindikatih naj bi pripomogle k učinkovitejšemu spoprijemanju sindikatov z nalogami, od katerih so na kongresu izdvojili zlasti dve veliki skupini: uveljavljanje samoupravnih pravic delavcev in materialno osnovo uveljavljanja teh pravic — ekonomski razvoj. Na petem kongresu smo v razpravah lahko poslušali številne predloge, kako izboljšati delovanje sindikatov, da bi te naloge lahko tudi uresničili. Resolucija o nalogah sindikatov je veliko predlogov »osvojila«, ostalih pa seveda sindikati ne bodo zavrgli, ampak koristno uporabili kot koristne napotke pri razreševanju posameznih konkretnih vprašanj.
Prav gotovo pa ni slučaj, pač pa izraz globoke potrebe delovnih ljudi, da se v sindikatih aktivneje spoprimejo s problemi, ki nastajajo pri ekonomski krepitvi naše družbe, da je približno kar tretjina delegatov sodelovala pri
Vlado Mihaljevič, predsednik sveta ZSH: »Sindikat bo uspešen, če bo v načinu dela in v akcijah izražal prave koristi delavskega razreda.«
delu komisije za pridobivanje in razporejanje dohodka in osebnih dohodkov. V komisiji so ugotovili, da so že dosedaj sinclikati pomembno vplivali na razvoj sistema razporejanja dohodka, premalo pa delavci vplivajo na pogoje pridobivanja dohodka. Vsekakor pa se bo moral sindikat na Hrvaškem mnogo bolj kot doslej zavzeti za odpravljanje stranpoti in napak pri razporejanju dohodka, ki jih je že razkrila dosedanja praksa. Delegati so v razpravah poudarili, da so delavci že spoznali, kako pomemben vpliv na višino dohodka in gospodarski položaj združenega dela imajo pogoji pridobivanja dohodka in prav tako, da nizka produktivnost ni zaviralec razvoja, ki ga je moč odstraniti z dvigovanjem cen, pač pa samo z povezovanjem dela in sredstev, strukturnimi spremembami gospodarstva in dohodkovvnega povezovanja. Prav tako pa so delavci in sindikati spoznali, da prizadevanje za izenačene pogoje sindikata: pogojev gospodarjenja, se pravi pridobivanja dohodka, prav gotovo ne bo nikoli moč izenačiti v vseh dejavnostih in vseh delovnih organizacijah (kaj pa, navsezadnje, sposobnejši kadri v posameznih delovnih organizacijah?!). Zavoljo tega si naj sindikati prizadevajo, da bi v razporejanje dohodka ob različnih pogojih pridobivanja le-tega vnesli »faktorje«, ki bi ta vpliv različnosti izničili. V tej komisiji, v njej je sodeloval v
Vsaj tolikšen obseg, kakor ga je imela razprava o pogojih pridobivanja dohodka in razporejanju le-tega, je zavzela tudi razprava o nagrajevanju po delu in rezulatatih dela. Vsebina razprave in zaključki na kratko: v osebnih dohodkih je vsebovano tudi gibanje produktivnosti in položaj na trgu, tesno pa so povezani tudi z novimi vlaganji, tako v proizvodnjo kot splošno. Da bi vse te elemente gospodarske stabilnosti obdržali v pravem ravnovesju,, se morajo sindikati najodločneje zavzeti za to, da bi
Foto: Dragoljub Arčeski in Branimir Posavec
lov
razpravi tudi Milutin Baltič, sekretar CK SKH, so delegati posebej poudarili tudi pomen družbenega planiranja za bodoči celovit družbenoekonomski razvoj, zlasti pa za kar najbolj učinkovito izkoriščanje sredstev, vloženih v razširjeno reprodukcijo in splošno porabo. »Novo vlaganje v razširitev proizvodnje, ki že dosedaj ni pokazala posebnih akumulativnih sposobnosti, je zgrešeno,« je poudaril Milutin Baltič in kot dober primer pravilne investicijske in razvojne usmeritve navedel Varteks, ki se je odločil vlagati večja sredstva v bolj akumulativno proizvodnjo za avtomobilsko industrijo. Se naprej širiti proizvodne zmogljivosti ali modernizirati takšne, ki nimajo domačega trga, je nesmisel, ki bi se mu morali sindikati skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi silami najodločneje upreti.
oblikovali učinkovit tovrstni mehanizem, katerega temelj mora vsekakor biti načelo, da ne delimo in ne trošimo tistega, česar nismo proizvedli. Skratka: ni moč govoriti le o pogojih za pridobivanje dohodka in merilih za njihovo razporejanje, ne da bi pri tem delavci enakovredno odločali tudi o namenjanju sredstev za splošno in skupno porabo.
Razprava v komisiji za razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja je izrazila optimizem, da bodo novfc skupščine in delegacije delovale bolje, kot so dosedanje, kjer je bilo še veliko starega v načinu odloča-
Iz statuta sindikatov in Zveze sindikatov Hrvaške Pozdravi in dobre želje
Hrvaški sindikati so se dogovorili za nekatere novosti v svoji organiziranosti oziroma načinu delovanja v bodoče. Mnogo bolj je, skladno z določili ZZD, poudarjena večja odgovornost osnovnih organizacij sindikatov in to ne le za uresničevanje koristi delavcev v njihovih delovnih sredinah, ampak tudi tam, kjer žive. Osnovna sindikalna organizacija bo v bodoče neposredno in zatorej tesno povezana z občinskimi organizacijami (praviloma naj bi v vsaki TOZD bila osnovana samo ena OOS), koordinacijo dela sindikata v delovni organizaciji in višjih oblikah povezovanja dela in sredstev (SOZD, na primer) pa naj bi opravljale sindikalne konference. Strokovnih sindikatov naj bi v bodoče bilo samo 16 namesto dosedanjih osemnajst. Dosedanja strokovna odbora sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju, znanosti in odbor sindikata delavcev v kulturi, umetnosti,radiu in televiziji sta se združila (sindikat delavcev v radiu in TV se je priključil sindikatu delavcev v grafični, informativni in založniški dejavnosti). V en sindikat sta se povezala tudi sindikata delavcev v upravi in pravosodju ter sindikata delavcev v denarno-finančnih organizacijah. Statut opredeljuje in utrjuje obveznost sindikata, da v krajevnih skupnostih spodbuja in organizira aktivnost sindikalno organiziranih delavcev.
Hrvaški sindikati včlanjujejo prek milijon dvesto tisoč delavcev. Na petem kongresu jih je »zastopalo« 730 delegatov. Poleg njih so najvišjemu zboru delavcev Hrvaške prisostvovali tudi številni gosti iz domovine in tujine, vsega 420. Tu so bile delegacije vseh republiških in pokrajinskih svetov zveze sindikatov — slovensko delegacijo je vodil podpredsednik Miran Potrč — pa delegacije sindikatov iz dežel, v katerih so naši delavci na začasnem delu in s katerimi hrvaški sindikati tradicionalno sodelujejo. Prav tako so sindikat pozdravile delegacije drugih družbenopolitičnih organizacij, želje za uspešno delo so poslali tudi številni delovni kolektivi. Delegati petega kongresa SSH pa so predsedniku Titu poslali brzojavko, v kateri so poudarili zasluge Zveze komunistov in osebno predsednika Tita za uspehe, ki so jih delavci dosegli dosedaj ter obljubili, da bodo v boju za uveljavitev samoupravnih pravic delavcev tudi v bodoče sledili idejam revolucije in predsednika Tita.
nja. V združenem delu in izven njega je namreč vse bolj jasno, da delegatsko odločanje ni stvar samih delegatov, ampak delavcev v združenem delu, občanov in delavcev v krajevnih skupnostih ter njihovih organov upravljanja, družbenopolitičnih organizacij in strokovnih služb. Poudarili pa so tudi, da vključevanje sindikalnih delegatov v delo skupščin družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti varuje koristi delavcev in tudi krepi zanimanje delavcev za dogajanje v teh organih in telesih.
v\of
razpravljali o vprašanjih' delovanja sindikatov.	I
..jim j. ^
Živahna razprava v komiyjf >hjj
življenjske in delovne pog°J -o-pž; lavcev je potrdila, da je
dročje delovanja sindikate), f vsi
v sosednji republiki podro^jj jp
izjemno zanima delavce, - .a . tudi tu vrsta vprašanj ni
tako, kot bi morala biti °Zpe|t \ kot to delavci zahtevajo- ^ J \\ gati so še posebej velik0 P s|j; p
nosti posvetili razreševan) J o, ....	^	v te*.
I1V7CJI.I	V V, lili t CIZ.1 V,O*-- •	I .
novanjskih težav delavce', * tu]
Komisija za samoupravno organiziranje in združevanje je obravnavala predvsem sistem družbenega planiranja, dohodkovne odnose med proizvodnjo in prometom dobrin ter težave in probleme pri uveljavljanju menjave dela. Komisija za organi-zacijsko-politično in kadrovsko graditev se je posvetila med drugim zlasti vprašanjem delovanja in medsebojne povezanosti (ter od tega odvisne učinkovitosti) obeh osnovnih elementov sindikalnega delovanja, OSS in sindikata v občini. Pri tem je razprava nakazala precejšnje kadrovske težave sindikalnih organizacij, ki so marsikje zelo na tesnem s primernimi sindikalnimi aktivisti. Marsikje pa se je vse preveč razbohotila težnja po profesionalizaciji »vodstvenih« sindikalnih funkcij ter pretiranem širjenju pisarniškega aparata. Delegati so se zavzeli, da bi pri svetu zveze sindikatov Hrvaške osnovali tako imenovane svete, v katerih naj bi z idejnopolitičnega znanstvenega in praktičnega vidika
čemer so poudarjali, (jr\ ^
kati morali v prihodnje
dobju delovanja temu P0)' pi
posvetiti mnogo večjo s^r||aitilT f01 tako pa so tudi poudarili,
rajo sindikati vztrajati c ^ f da delavci v združenem 0 . f . vsakem načrtovanju raZv^|j' ^ gotovijo sredstva tudi za ‘ oj) ševanje delovnih in živl)e ^
razmer delavcev.

Zaključna razprava o ST,f poročilih o delu komisij ( vaf
D°ln!V
hovih predlogih za dop1
spremembo vsebine P°sa^jikfl j?
določil resolucije o deln^j^j
tov Hrvaške v bodočem — resoluciji so dodali vrst0 ^	:
voren način pokazala uS ,«^ j” nost neteča knnoresa	■ r'
nost petega kongresa	^
tudi, da so pred sindikati^^j^
dikatov Hrvaške. Pokaza
je organiziranje delavcev. ^sj|C _ I ctnnfMr* n qihr\l i riHanVOffl *(\C]
pomembne naloge, med	^
stanejo najbolj odgovor’1 ^ odločanja o izboru najus ^
ših oblik samoupravne u^e\tr.
ij«
ranosti in združevanja - , ^ eii
sredstev prav gotovo r*1^ ^ pomembnejšimi, če ne prvem mestu med nalog so jih prevzeli sindikati-
^°godki in odmevi
11. novembra 1978
stran 7
Kdo je kdo	komunist za de	od sobote
V EMO med seboj	D°SOBOTE
!°AO baptista fiqueredo
°vi predsednik Brazilije
like"0 Ust°bčenju novega brazil-predsednika so se domači jilj ,entatorji spomnili besed, ki Pred 41 leti izrekel tedanji 8as r diktator Getulio Var-litm .•novemdra 1937. leta je len?,reč vargas najboljšemu go-|tt 11 vojaške akademije, 19-Cu11111 kadetu Joau Baptisti |t|jLere<JU osebno izročil poroč-
4Pozlačeni meč in v šali
: sTa mladenič bo daleč pri-
,e?a!les 59-letni general Fique-Poul6 res »daleč prišel«, saj je C®]Peti »vojaški« predsednik ^ je in 26. v zgodovini te ve-Ijn ‘atinskoameriške države' s ^dijoni prebivalcev, ki pa o $v0. v' izvolitvi niso odločali.
kariero je začel in ves čas ^ci' V ta^n' s*u^*3* (Brazilskem cij^alnem servisu za informa-
zadnjih štirih letih je bil
tudi njen šef, za novega državnega poglavarja pa ga je tako rekoč določil dosedanji predsednik general Geisel. Fiqueredo se je rodil januarja leta 1918 kot tretji sin generala Euclydesa Fiquereda, v vojašnico pa je stopil star komaj 12 let. Njegov oče je znan predvsem po tem, da je v Sao Paolu v tridesetih letih vodil upor proti diktatorju Vargasu in ta ga je kot »demokrata« izgnal iz države.
Prav ta podrobnost iz družine Fiqueredov je zdaj postala rdeča nit režimskega propagandnega aparata, ki si prizadeva prepričati javnost, utrujeno od vladavine vojske, da bo demokracija temelj vladanja nove vojaške vlade in novega vojaškega predsednika. Tudi sam Fiqueredo izjavlja, da je od očeta podedoval visoko moralo, ljubezen do svobode, vendar tudi spoštovanje do uniforme. Brazilcem ponuja »spravo«, demokracijo zahodnega tipa, gospodarskega modela pa ne kani spreminjati in bo torej še naprej temeljil na denarju iz tujine in širokem odpiranju večnacionalnim družbam. Družbeni problemi znova ostajajo nedotaknjeni oziroma prepuščeni »boljšim časom«. Fique-redo ima v primerjavi z drugimi dosedanjimi vojaškimi predsedniki vsaj eno prednost, kar zadeva brazilsko javnost. Je namreč prvi vojaški predsednik, ki je vsaj uradno brez diktatorskih pooblastil.
K. B.
P
0 urabskem vrhu v Bagdadu
kakšen
• •
minimum
Marjan Kunej
Štirinajst točk. Tolikšen je skupen program ZK, sindikatov, mladine in samoupravnih organov. So naloge, ki so stalne (recimo mesečno spremljanje uresničevanja gospodarskega načrta, izvajanja samoupravno dogovorjenih odločitev, pa ukrepov za odpravo predčasnega zapuščanja delovnega mesta in slabe delovne discipline, analiza vzrokov in spremljanje ukrepov za odpravo alkoholizma, spremljanje izvajanja konkretnih delovnih nalog in odločno ukrepanje zoper tiste, ki jih ne uresničujejo itd.), pa take, ki jih bodo uresničili še do sklepa leta (sprejemanje v ZK, organiziranje razprave o gospodarskem načrtu tozdov in delovne organizacije, analiza vseh vrst izostankov z dela itd). Zanje so se izrekli na konferenci ZK celjske delovne organizacije EMO 2. novembra. Zakaj?
V EMO, kjer je blizu 4000 zaposlenih, so po poletnih počitnicah ugotovili, da so se po lanskem dokaj uspešnem »zdravljenju« spet znašli v zagati in da so tega krivi sami. Dva tozda poslujeta z izgubo, ostali pa na robu rentabilnosti. Torej spet kriza — čeprav manjša od tistih, s katerimi so se v EMO soočali v preteklosti — njeni vzroki pa isti. Vztrajanje pri »zabetoniranih« razvojnih programih, mojstrska miselnost, posebno v tozd »Posoda« (blizu 2.000 zaposlenih) z vsemi negativnimi značilnostmi, »sistem nagrajevanja« itd.
In so se dogovorili: nujna je
sanacija razvoja. O vseh problemih, ki niso od danes, je bila najprej beseda v široki politični akciji. Njen seštevek pa je bila ocena gospodarskih, samoupravnih in družbenopolitičnih razmer v delovni organizaciji, ki so jo obravnavali in sprejeli na partijski konferenci, pa seveda skupen delovni program.
Sekretar predsedstva CK ZK Slovenije Franc Šetinc je na konferenci dejal, da nas mora predvsem zanimati, kako gospodarimo. Trenutni problem naše družbe je, da »pojemo toliko, kolikor je v skledi«, zato naj bo naše geslo več delati. Sistem nagrajevanja moramo zgraditi tako, da bo spodbujal našo odgovornost za večji ustvarjeni dohodek, za boljši jutri. Ko govorimo o mojstrski miselnosti, ne mislimo vseh mojstrov ali skupi-novodij, kajti vemo. da so nekateri dobri in odgovorni. Žal pa imamo še vedno mojstre, ki napadajo samoupravljanje in naše dobro gospodarjenje. Včasih smo rekli, da je mojstrska miselnost zaportost ljudi, ki se upirajo vsakemu pogumnemu načrtovanju, tehnološko pa so zaostali. Mojstrska miselnost je miselnost ljudi, ki imajo radi samoupravljanje, dokler gre za njihov ozek interes; to so ljudje, ki se brž ujamejo v veter »lumpen-prole-tarske« miselnosti in bodo jutri, če jim bo to ustrezalo, v imenu samoupravljanja nahujskali ljudi, da bodo prekinili delo. S takšnimi je potrebno konkretno
razjasnjevati stvari; od vsakega skupinovodje je treba zahtevati, da je tudi politično in samoupravno odgovoren, da je odgo-
voren, kakšen zgled daje delavcem. Stane Dolanc je opozoril, da hočemo več socializma, kot smo ga pripravljeni ustvariti. Tudi s takšno miselnostjo se je treba spopasti, kajti samoupravljanje je materializirana odgovornost, najsi gre za delavca, skupinovodjo ali direktorja. In še nekaj je, to, da nediscipline ne morejo odpraviti vratarji, temveč je odvisna od avtoritete samoupravljanja, partije in tudi glavnega direktorja. Ta avtoriteta pa ne sme temeljiti na strahu in spoštovanju, temveč na znanju o organizaciji dela, delovnega procesa, na zgledu, kako je treba delati, — je dejal F. Šetinc.
In za sklep le še toliko: v EMO so vzroke problemov razkrili in zdaj jih bodo z usklajenimi poslovnimi, samoupravnimi in političnimi akcijami načrtno razvoz-Ijavali. Takšni problemi so še kje, a načrta za akcijo ni. In prav zato tokrat odmerjamo tolikšno pozornost delovni organizaciji EMO, kjer je praksa pokazala,da so konference ZK (čeprav jih sicer ni več) nujne (kot opora osnovnim partijskim organizacijam, da bodo postale še bolj samostojne in odgovorne pri svojem delu), kadar gre za konfrontacijo s problemi, ki so skupni vsem delavcem v takšni delovni organizaciji.
arabske enotnosti?
Nedelja, 5. novembra
Predsednik republike Tito je odšel na pot proti Bugojnu, v bližino prizorišča bojev na Neretvi, ki so pred 35 leti tod potekali za rešitev ranjencev. Na poti skozi Split in Livno so ga pričakale množice ljudi iz hercegovskih mest in vasi.
Ponedeljek, 6. novembra
— V Zagrebu se je začel kongres hrvaških sindikatov, ki je usmeril glavne poudarke na boljše gospodarjenje, zmanjšanje splošne in skupne porabe v prid večjega dohodka za razvojne potrebe gospodarstva ter na zmanjševanje družbene režije in birokratizacije družbenih de- > javnosti.
— Predsedstvo Skupščine SR Slovenije je sprejelo program dela zborov za november in december ter obravnavalo predlog dopolnitev osnutka resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana Slovenije.
Torek, 7. novembra
— V Beogradu se je sestala konstitutivna konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin, ki, združuje 620 tisoč članov te organizacije. Delegati so obravnavali aktualne naloge organizacije in izvolili novo vodstvo.
— Tiskovni svet pri RK SZDL je ocenil dosedanjo organiziranost pri vodenju javne razprave o predlogih programa RTV za prihodnje leto. Zavzel se je za bolj integriran pristop pri obravnavi programov in za večjo pomoč pri zagotavljanju gmotnih pogojev za izvedbo progra-
of
ist
'jpj^abski državniki sami in lja|j °Valci, ki so pozorno sprem-j ir <rhunski sestanek arabskih o *o ?.v Bagdadu, se strinjajo, da iv j vsi 'Jdom sestanka zadovoljni čje' ,.*.eženci, posebej država '.i j>ca (Irak), ki je sklicala
re) ii! Ver61120 7 želi°’da bi na niej
if ,, Vi-) >>rninimum« skupnega l^em' arabskimi državami Slina!-1’ razen Egipta) in Paleti i«.0° osv°bodilno organizaciji terilt,.Ce.n.e se razlikujejo le v od-^"(fj t>il 3 ga kaže vprašanje: »Je V Vženi!?urn presežen ali zgolj
•	vrh je predvsem jasno
3 .ji. laba' Veljavnost sklepov vsea-I^Sa sestanka v Rabatu leta lri izdal, kot je zapisal eden
f
izmed komentatorjev, »vsearab-sko izkaznico Palestinski osvobodilni organizaciji kot edinemu zakonitemu predstavniku palestinskega ljudstva«. Tokrat sta jo podpisala tudi Jordanija in Irak. Vsi so poleg tega obljubili trdno podporo in pomoč PLO. Kljub določenim razlikam v stališčih je arabski vrh obsodil oziroma zavrnil egiptovsko-izraelsko-ame-riški dogovor iz Čamp Davida, pozval predsednika Anvarja El Šadata, naj se odpove tam sklenjenih dogovorov in se vrne v arabske vrste. Zelo pomembna odločitev bagdadske konference je odločitev o ustanovitvi skupnega denarnega sklada (v njem bo med tri in štiri milijarde do-
DEN V ZARISCU
'jjM-	— Predsednik
fuj )e Ob ln ZKJ Josip Broz Tito “ J1 r%lU[,:letnid velike oktobrske j1./	brzojavno čestital sov-
^U javnemu in partij-3 j' "iev^ ^°ditelju Leonidu Brež-f )9a?jj j^stitki je med drugim ,°do nrr<Jn° prepričanje, da se Vi 'Jateljski odnosi med dr-!V Ne ermedZKJinKPSov->Šnf:Ve2e tud‘ v prihodnje
3 i' pARwdelovania v svetu. rN C k ~~ ^kuetar predsed-?0lanc ^ Jugoslavije Stane N0r Je. obiskal Francijo, ^tetar^f Povabil generalni r francoske komunistične
;l3
I"1
N
ti'-

partije Georges Marchais. V pogovorih sta delegaciji poudarili enakost ali sorodnost stališč do aktualnih vprašanj mednarodnega delavskega gibanja, kar pa se doslej ni kazalo v pogostem srečevanju in izmenjavi mnenj med voditelji ZKJ in KPF. Zato so izrazili prepričanje, da bo tokratno snidenje delo nov polet medpartijskim odnosom.
Ugotovili so tudi veliko podobnost stališč do politike popuščanja napetosti, poudarili velik pomen gibanja neuvrščenosti v sodobnem svetu in nujnost upostavitve nove mednarodne gospodarske ureditve. Kar zadeva delavsko gibanje sta
larjev) za pomoč "»deželam bojišča«. Največ denarja bo vanj vložila Saudska Arabija, prispevalo pa ga bo še šest arabskih držav. Večino tega denarja bo dobila Sirija, nekaj manj Jordanija, PLO naj bi dobila okrog 300 milijonov, 100 milijonov pa so arabski državniki namenili »odporniškemu gibanju ml zasedenih ozemljih«.
To so tisti sklepi bagdadskega vrha, ki so bili objavljeni in so dostopni javnosti, opazovalci pa navajajo, da so sprejeli tudi več tajnih resolucij, ki govore predvsem o članstvu Egipta v arabski ligi in preselitvi sedeža vsearabske organizacije. Zatrdno se ve za naslednje sklepe:
Stane Dolanc in Georges Marchais poudarila, da ima vsaka partija pravico do svoje poti v socializem, prilagojeno razmeram v svoji deželi. Med bivanjem v Parizu je Stane-Dolanc gostitelju izročil povabilo predsednika ZKJ Josipa Broza Tita, naj obišče Jugoslavijo. Povabilo je bilo z zadovoljstvom sprejeto.
BEOGRAD — Na obisku v Jugoslaviji sta bila zunanja ministra LR Mozambik Joaquim Chissano in Šri Lanke Šahul Hamid ter predsednik namibijskega osvobodilnega gibanja SWAPO Sam Nujoma. Z gosti se je pogovarjal predvsem zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip
arabska liga se ne bo več sestajala v Kairu, kjer je zdaj njen sedež, dokler »položaj na Bližnjem vzhodu ne bo jasen in dokler se Egipt ne bo vrnil v arabske vrste« (generalni sekretar arabske lige Riad). Egipt bo avtomatično izključen iz vsearabske organizacije, če bo podpisal ločeni mirovni sporazum z Izraelom, sedež lige pa bodo preselili v Tunis ali Kuvajt. Ti sklepi, do katerih so bili zadržani le predstavniki Sudana, Maroka in Omana, z drugimi besedami pomenijo pogojno izključitev Egipta iz arabskih vrst.
Lahko bi rekli, da v Bagdadu niso bili preostri do predsednika Sadata (tudi po tistem ne, ko je
gladko zavrnil posebno delegacijo, ki so jo iz Bagdada poslali v , Kairo s pozivom predsedniku Sadatu, naj se »vrne med arabske brate«), kar je nedvomno posledica raznih delitev v arabskem svetu (tistih siceršnjih in pa tistih, ki so očitne glede ostrine zavračanja dogovorov iz Čamp Davida). Domet dosežka konference v Bagdadu, torej »minimuma arabske enotnosti« je zdaj težko predvidevati, vsekakor pa bo pokazal svojo vsebino potem, ko bo izraelsko-egiptovski mir sklenjen in ko bo znana njegova vsebina.
K. B.
Vrhovec. S Samom Nujomo in Joachimom Chissanom je izmenjal mnenja predvsem o razmerah na afriškem jugu oziroma zapletih okrog akcije OZN za razglasitev neodvisnosti in svobodne volitve v Namibiji, ki so prišli na plan po vnovični zavrnitvi južnoafriškega rasističnega režima in nepripravljenosti Zahoda, da bi z gospodarskimi sankcijami pritisnil na rasistični režim. Z vsemi tremi gosti se je Vrhovec pogovarjal tudi o akcijah gibanja neuvrščenosti in dvostranskem sodelovanju.
TEHERAN — V Iranu je znova zavrelo, vendar tokrat tako, kot že celih 25 let ne.
avno mesto je bilo v začetku dna prizorišče množičnih ne-dov, demonstracij, požigov, ličevanja. Iranski šah Reza Pa-avi je moral poklicati na pomoč jsko, razpustiti civilno in prvič > 23 letih imenovati vojaško ado. Ta je uvedla strogo cen-iro nad sredstvi javnega infor-iranja. Opazovalci ugotavljajo, i se iranski suveren še nikoli ni iočil s tako odločnim uporom rozicije, ki jo zdaj predstavlja ko rekoč vse ljudstvo.
Sreda, 8. novembra
V Skupščini SR Slovenije se je začelo dvodnevno zasedanje vseh zborov. Prvi dan so zbori na svojih sejah obravnavali nekaj zakonskih osnutkov in predlogov s področja državne uprave ter zakon o založništvu.
Četrtek, 9. novembra
Skupščinski zbori so nadaljevali z obravnavo paketa zakonov s področja delovanja in organiziranosti državne uprave in izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije. Pomembno vprašanje so pomenili tudi akti, ki zadevajo ustanavljanje in vsebino dela družbenih svetov ter uresničevanje stališč za usmerjanje skladnejšega razvoja in delitve dela na področju prometa in zvez.
Petek, 10. novembra
Na prizorišče velikih bojev za ranjence so se odpravile številne delegacije borcev in udeležencev velike proslave ob 35-letnici bojev na Neretvi, med njimi tudi slovenska delegacija. Na velikem zborovanju, ki se ga bo udeležil tudi predsednik Tito, se bo v soboto in nedeljo predvidoma zbralo 7500 preživelih borcev bitke za Neretvo in blizu 100 tisoč prebivalcev Bosne in Hercegovine. Osrednje slovesnosti bodo v Jablanici.
Ljudje med ljudmi
11. novembra 1978

stran 8	Lj
So,
Krkina inačica varstva okolja
I
i
Ivo Kuljaj
Novomeško občino uvrščamo med tista slovenska območja, ki so se v razmeroma, kratkem času po vojni iz zaostalih kmetiških področij prelevila v dokaj močna industrijska središča. Novo mesto že dolgo ni več zgolj upravna, politična, trgovska in kulturna, ampak predvsem gospodarska metropola Dolenjske. Ob tem bo bržčas zanimivo vprašanje, kako skrbijo Novo-meščani za svoje okolje, še posebej, če vemo, da ob nagli industrializaciji ponavadi prezremo škodljive posledice, ki jih ima na človekovo okolje. In ker je ta čas v Novem mestu onesnaženju najbolj izpostavljena reka Krka, smo se stereotipno napotili v tovarno zdravil, ki nosi njeno ime. Zakaj stereotipno? Preprosto zato, ker smo mislili: v »Krki« delajo z najbolj strupenimi snovmi in skorajda ni mogoče, da jih nekaj ne bi odtekalo v reko.
Ko smo se zapletli v pomenek z Janezom Kržanom, vodjem oddelka za varstvo okolja in potlej še s Pavlom Zupetom, vodjem razvoja v oddelku za kemijo, smo kaj kmalu ugotovili, da je bilo naše razmišljanje o »strupenih odplakah« neutemeljeno. Janez Kržan je celo dejal, da je sama farmacija dokaj čista industrija ter da je le kemija tista, ki lahko ogroža okolje. Po njegovih besedah pa so v »Krki« v veliki meri poskrbeli tudi za to in bi bila reka Krka še čista, če bi jo seveda vsi onesnaževali le toliko kot »Krka«.
»V tovarni zdravil se že od vsega začetka še kako zavedamo, da smo okolju lahko zelo nevarni. Zavoljo tega se vprašanj na tem področju že ves čas lotevamo strokovno, kajti le to zagotavlja zadovoljive rezultate. Pri nas, denimo, tudi ne gremo v vsako proizvodnjo kar tako, brez poprejšnjih temeljitih analiz, v katerih natančno ugotovimo, kaj bo na koncu proizvodnega procesa odteklo v Krko in kako bomo to še prej očistili, da ne bi kakorkoli škodilo vodi in življenju v njej. Res je, da naša čistilna naprava, ki jo pri nas imenujemo »blok I.«, trenutno ne daje docela zadovoljivih rezultatov. Koliko se to pozna na Krki, bi težko rekli, ker preučevanje vode še ni končano. Se slabše bi bilo najbrž
po realiziranih 81 milijonskih investicijah, s katerimi bomo že leta 1980 za polovico povečali našo zdajšnjo proizvodnjo. Vendar smo pravočasno mislili tudi na to, ko smo skupaj s komunalnim in gradbenim podjetjem »Novograd« TOZD Vodovod in kanalizacija začeli graditi čistilno napravo »blok II«. Dogradili jih bomo v začetku prihodnjega leta. Poleg tega smo namenili del naložb tudi za proizvodnjo tako imenovanih sekundarnih surovin, kar z drugimi besedami pomeni, da bomo s tem pokončali dve muhi na en mah: v veliki meri izpopolnili naš sistem varstva imočiščevanja, hkrati pa iz odpadnih vod, ki odtečejo zdaj v čistilno napravo, pridobivali novo industrijsko uporabno surovino,« se je razgovoril Janez Kržan.
Pavel Zupet je nekaj več povedal prav o proizvodnji sekundarnih surovin. Dejal je, da so v »Krki«, vsaj kar zadeva elaborate, že marsikaj postorili. Pavel Zupet se je najdlje pomudil pri elaboratu, na katerem je delala njegova ekipa polnih pet let.
»Marsikaj smo odkrili v teh letih,« je pripovedoval. »Med drugim smo tudi odkrili način, kako je mogoče iz odpadnih vod pri fermentaciji pridobivati pro-teolizne encime, surovino, ki jo uporablja usnjarska industrija. Gre za to, da je proizvodnja te stranske surovine rentabilna, hkrati pa samo s tem zmanjšamo onesnaženost odpadnih vod za polovico. Jugoslovansko usnjarstvo porabi približno tisoč ton te surovine na leto in jo uvaža z Zahoda. To količino pa v »Krki« zlahka zagotovimo. Doslej v Evropi proteoliznih encimov še nihče ne proizvaja kot sekundarni proizvod, v Krki pa nam je to uspelo. Da smo to dosegli, je bilo potrebnih polnih pet let trdega garanja ekipe najmanj dvajsetih ljudi.«
Mimogrede: Pavel Zupet je dobil skupaj s petimi člani te ekipe nagrado sklada Borisa Kidriča, in sicer z uradno obrazložitvijo: »Za ekonomično uporabo sekundarnih surovin pri reševanju odpadlih plinov in voda«.
»Podobno je z metilbromi-dom, zelo strupenim odpadnim plinom. Ugotovili smo, kako ga
Za dobro počutje »Krkinega« delavca...
Del» Krkine« čistilne naprave, ki trenutno ne daje zadovoljivih K-1' tov
m
je mogoče vezati v spojino, ki se imenuje baktericid in se uporablja kot razkužilo v veterinarstvu.
Vidite, omenil sem samo dva primera; s tem pa ni rečeno, da jih pri nas ne poznamo več... Če smo že pri tem, lahko povem, da v naši tovarni ne sežigamo več odpadnih organskih topil, ki imajo zelo visoko kalorično vrednost, ampak jih uporabljamo kot gorivo v toplarni. Najbrž ni treba posebej razčlenjevati, koliko s tem prihranimo pri mazutu.«
Zatem sva z Janezom Novakom, predsednikom sindikalne konference v tej novomeški delovni organizaciji, obšla domala vse, kar je v »Krki« namenjeno varstvu okolja. Kot zanimivost naj povem, da nisva hodila po asfaltu in betonu, kot je to drugje v navadi, ampak po gozdu. Da, po gozdu, kajti »Krkina« tovarniška ograja obdaja poleg proizvodnih prostorov tudi dobršen kos lepo urejenega gozda.
Janez Novak je pripovedoval: »Kljub naložbam v velike grad-
nje ne mislimo uničiti tega gozda in ribnika, nekaj povsem drugega je, ko skozi okno tovarne gledaš zelenje in gozd, kot pa da se ti oči nemočno sprehajajo po betonu in železju. Res je, da nam beton in železo omogočata kruh, vendar ju je treba z naravo držati v pravilnem sorazmerju. Tu, v gozdu imamo trim steze, ob njih je postavljenih več kegljišč, kar vse skupaj ugodno vpliva na delavčevo počutje. Vse to sodi v varstvo okolja in ko govorimo o varstvu narave, s tem ne mislimo
r.tc *1
le na čistilne naprave. mnogo širši pojem, ki v n£f vllii; čini
ne zajema le priza^i: Krke, IM V, Novoteksa in
delovnih
organizacij,
vsakega posameznika P°s J Mislim, da je prav v tG^tj osveščenosti pot, ki nas vu J neosnaževanju in v zdrav0 Ije.«
S*
Pavao Brajša
Splošna psihodinamika samoupravnega vedenja
d.)
V založbi Delavske enotnosti je pravkar izšla knjiga dr. Pavaa Brajše SPLOŠNA PSIHODINAMIKA SAMOUPRA VNEGA VEDENJA. Njen avtor — specialist za nevrologijo in psihiatrijo, doktor medicinskih ved s področja psihiatrije in ugleden hrvaški publicist — načenja tematiko, katere aktualnost že dolgo slutimo, vendar se ji neko-likanj sramežljivo izogibamo. Zato izid te knjige pomeni hkrati novost na naših knjižnih policah in izziv v našem življenju. Za naš podlistek smo izbrali nekaj strani iz knjige in prepričani smo, da bodo pritegnile bralčevo pozornost.
V množici žive ljudje drug ob drugem, vendar daleč stran drug od drugega, ne vedo drug za drugega, niso zainteresirani drug za drugega, so prepuščeni sebi in svojim skrbem. Veže jih le zunanji dejavnik, zavoljo katerega so po naključju skupaj. To je lahko trenuten skupni interes, trenuten skupni cilj. Kot primer množice lahko navedemo skupino ljudi, ki potuje v istem vagonu ali z istim avtobusom, letalom, ladjo. Ko pridejo do zaželene postaje ali kraja, vsak odide na svojo
stran, skupnost to‘rej razpade. Med potovanjem se po navadi nihče nikomur ne zaupa, posamezniki se komajda kdaj pa kdaj predstavijo z imenom. Ti ljudje po navadi razpravljajo o nepomembnih, obrobnih zadevah. V načelu ne pride do globljih osebnih stikov. Tudi voditelja ni. Skupinskih pozicij ni. Nihče ni za nikogar odgovoren (izvzemši podjetje in njegovo odgovornost za potnike). Med posamezniki se v takšni množici ne dogaja nič posebnega, ni nobene skupne dinamike. Vsak se počuti osamljenega, izključenega, povsem individualnega. Vsak skrbi le zase in za svoje zadeve. Nihče ne občuti, da bi ga drugi posebej sprejeli. Če šofer, sprevodnik ali kapitan ladje izreče dobrodošlico, jo vsi sprejmejo povsem formalno, konvencionalno, prazno, nikogar posebej ne gane. Vsak gleda na svojo stran ali pa se morda zanima samo za zunanjost drugega. V tem primeru torej ni med njimi nobene globlje skupnosti. Če to traja dlje, začno ljudje v množici hoditi »drug drugemu na živce«, drug drugemu postanejo dolgočasni, drug na drugega alergični. Drug drugemu so odveč, vsi komaj čakajo, da se konča njihovo skupno potovanje. Za množico je značilno, da skupni cilj ni povezan s skupno aktivnostjo članov množice. Uresniči-
tev cilja je prepuščena nekomu tretjemu, nekomu zunaj množil fjii
komu, ki je, ne da bi sodeloval s komerkoli iz množice, dolžan ^
vse, kar je potrebno, in vse pripeljati na cilj. Nihče ni posebej zam.^'
siran, da se ohrani sestava množice. Vsak zelo lahko zapusti m” . ^
ali prav tako lahko preide v drugo množico. Med člani množice ^^
bene posebne emocionalne povezave. Ljudi drže skupaj zunanje1 ^
notranje vezi, zunanji in ne notranji cilji. Vsak je v množic',
dolgo, dokler ima od nje osebno, neposredno, po navadi mate ^ korist. V množici nihče nikomur ne popušča, ne teži zakomprol11j7j()fl Vsak zasleduje le uresničitev svojega neposrednega cilja, ne [,/ tem veliko razmišljal, ali bodo tudi drugi prišli na isti cilj-
/Liidiimusii vcijaju luui za množico v raziicmn caKamican, n" - -u r kinu, na stadionu, v gledališču in na mnogih drugih javnih mes ^ takšna mesta in za takšne cilje je množica najbolj primeren skupnega življenja ljudi.
li":
Temeljne značilnosti množice so torej: v njej ni voditelja,
skih vlog in pozicij, ni emocionalne zveze med posameznikiv “^ti' skupnega cilja, za katerega uresničitev bi bila potrebna skup0® fi1 nost množice, vsak član množice je prepuščen sebi in svojim P )Vti( mom, ni vedenja po socialnem načelu in torej tudi ni nobene odg m« nosti drug do drugega, medsebojna povezanost je nastala
a	O?1 I
zavoljo nekega skupnega prehodnega cilja, njegova uresničim. prepuščena nekomu tretjemu, ki je zunaj množice; in sledni1 lahko in neboleče je zapustiti množico, če je dosežen prehodni
cilj ali pa če ga je mogoče laže in bolje doseči v drugi množici
žici je torej mogoče biti in ostati sam, izoliran, zaprt vase. To P ....	niim
J’
prav ni skupnost ljudi, temveč skupina izoliranih posamezm1
Seveda se v množici ne more uveljaviti samoupravno ve^e^jti'‘1 morejo se razvijati samoupravni odnosi, v njej ni mogoče gri! moupravne družbe. V množici je možno potovati iz kraja v kraJ’^td' množici ni mogoče živeti. V množici je mogoče zvedeti za ime ob nas, toda le malo lahko zvemo o njem. V množici smo lahk° j
S°dišče združenega dela SRS o »kadrovskih stanovanjih«
Do ključev le po zakoniti poti
V jeseniški Rožci:
Posnemanja vreden primer
Ij, Skorajda ob isti uri, ko se je ll <lih0V' Gorici za^el kongres mla-li L ’So ^ stanovanjskega bloka v PPetru v Savinjski dolini na i j. izselili mlada zakonca z I kj ^n'rn otrokom. Rado Lu-%. i-';'1’ 26-letni kovinostrugar'iz " ttia]/a^nie8a podjetja SIP, je v i sta • Protesta pred blokom po-v P šotor in se z družino vselil J- Stanovanje, iz katerega so . P° vseh paragrafih upravičeno i, stavili na piano, je spet praz-h„j, ako, kot je bilo že več kot
1 ieta...
Vi^ko smo pisali v prejšnji šte-^ok *n ze večkrat poprej, dijjrat Je moral Lukane izpraz-Vd i stanovanje, v katerega je ^ ’ ker je to čakalo — prazno ^kader«, na težko pričako-?eSa pravnika.
^sko je torej s kadrovskimi
Sno-
vanji?
i, Sodišče _______
penije je z odločbo Sp 508-77
S,--«ce združenega dela SR
^ Povedalo organizaciji zdru-v e8a dela razpolagati s .stano-dr P’ ki so bila označena kot ka-djj ska, dokler ne bo sprejet terre2en samoupravni akt, v ka-ntora biti navedeno, ka-"ita ^ategorije delavcev so defi-rt,e in za katere velja poseben
prednostni red oziroma posebna merila. Nikakor torej ni mogoče dodeljevati kadrovskih stanovanj brez vnaprej določenih kriterijev.
Pri sodnikih torej prevladuje stališče, da morajo biti vnaprej določena tudi merila za dodelitev kadrovskih stanovanj, da morajo biti zajeta v enoten samoupravni akt, da morajo biti potrebe (profil strokovnjakov) precizirane in postopek urejen, saj je le tako mogoče preprečiti manipulacije na občutljivem področju delitve sredstev, namenjenih za skupno porabo. V ospredju bi morala ostati prizadevanja za reševanje stanovanjske problematike delavcev. Temu problemu so dali poudarek tu*di v dogovoru o posameznih elementih skupne stanovanjske politike, ki so ga sklenili zvezni izvršni svet in izvršni sveti republik in pokrajin in sicer v drugem členu: udeleženci dogovora se bodo zavzemali, da bodo zaradi pospešenega reševanja stanovanjske problematike delovnih ljudi v organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah ter skupnostih in-ob-činah razvijali vse oblike solidar-
nosti in vzajemnosti.
Ko je sodišče združenega dela SR Slovenije izhajalo iz ustavnih in zakonskih načel, da le delo in rezultati dela določajo materialni in družbeni položaj človeka, da delavci odločajo o delitvi sredstev za svojo osebno in skupno porabo, je menilo, da niso v skladu z ustavo in zakonom tisti samoupravni akti, ki ne obravnavajo celovite problematike oblikovanja prednostnega reda za vsa stanovanja, ki omogočajo skupnim službam oziroma poslovodnim organom razpolaganje s stanovanji, ne da bi bila določena merila in urejen postopek za delitev. S tem namreč slabi vloga delavcev na tem pomembnem in občutljivem področju. Seveda pa hkrati ne smemo zanemariti interesa delavcev, da bi izboljšali kadrovsko strukturo zaradi dinamičnejšega razvoja, povečan ja produktivnosti in vključevanja v mednarodno me/ijavo dela, toda takšna volja delavcev, ki ima za posledico stimulacijo strokovnjakov z zagotovitvijo stanovanj, mora biti jasno uzakonjena v samoupravnem aktu.
M
Novoletna voščila v korist
boja proti raku
Dobre želje poslovnim sodelavcem in prijateljem za leto 1979 lahko združite s koristnim, če denar za voščilnice, ki so resda izraz vaše pozornosti, namenite v humanitarne namene.
Društvo SR Slovenije za boj proti raku in Sklad za gradnjo in opremo Onkološkega inštituta bosta 'j korist boja proti raku tudi letos organizirala zbiranje in objavo novoletnih voščil. Voščila bomo objavili v Delu, Ljubljanskem dnevniku in Delavski enotnosti.
vsa potrebna pojasnila vam je na voljo:
Društvo SRS za boj proti raku 61001 Ljubljana, Komenskega 4 tel.: 322-861
Ne bojmo se raka — borimo se proti njemu!
Pred nedavnim so v jeseniški trgovski in proizvodni organizaciji Golica — TOZD Rožca podelili knjižne nagrade zaposlenim delavcem, ki so že več kot petkrat darovali kri. Na skromnem a prijetnem srečanju je zbranim najprej spregovorila predsednica osnovne organizacije sindikata Ela Kilibarda, ki je orisala pomen krvodajalstva pri nas. Navedla je tudi podatke, koliko je krvodajalcev v temeljni organizaciji Rožca.
Od skupaj 137 zaposlenih je 55 krvodajalcev, ki se redno udeležujejo vsakoletnih krvodajalskih akcij na Jesenicah. Letošnje akcije se jemdeležilo 32 krvodajalcev, kar je zelo visok odstotek glede na število zaposlenih.
Na srečanju so podelili 16 knjižnih nagrad, in sicer 11 za več kot 5-krat darovano kri, 4 za več kot l()-krat darovano kri in eno nagrado za več kot 15-krat darovano kri. Doslej je največkrat darovala kri Mira Žmitek z Blejske Dobrave, in sicer 16-krat.
Primer v jeseniški Rožci je nedvomno vreden posnemanja. Vse premalo namreč poznamo največkrat skromne krvodajalce,
Mira Žmitek, ki je že 16-krat darovala kri, prejema knjižno nagrado
ki se odzivajo na humanitarne akcije, ko je sočloveku — tudi sodelavcu, potrebna pomoč. Krvodajalci v Rožci so bili zelo prijetno presenečeni nad pozornostjo, ki jim je bila izkazana.
Tekst in foto: Janko Rabič
Upokojenec in kolektiv
Za upokojence največkrat pravimo — ali domnevamo — da so pravzaprav edini, ki v resnici redno in pozorno berejo časopise. To velja seveda tudi za spremljanje aktualnopolitičnih oddaj radia in TV. Če je to res — nekaj bo menda že držalo — lahko tudi bolje razumemo, zakaj je zadnje čase neverjetno veliko komentarjev in tudi razburjanja zavoljo novega republiškega zakona o delovnih razmerjih. Upokojenci in delo? Da, prav v tem »je problem«!
Republiški sekretar za delo Andrej Grahor je v nedavnem intervjuju za »Delo« na kratko takole osvetlil določilo zakona: »Zakon SR Slovenije o delovnih razmerjih je predvidel, da de-
lavcu kljub izpolnjenim pogojem za pokojnino delovno razmerje ne preneha, če je za to zainteresiran on sam, prav tako pa tudi njegov kolektiv. Ta obojestranski interes ugotovi pristojni samoupravni organ temeljne organizacije.«
Vse je lepo in prav in zakaj se potem upokojenci kljub vsemu vznemirjajo? Vprašanje je še toliko bolj na mestu, ker jih velike večine sploh ne zadeva, ker so res »v pokoju«.
Gre preprosto za to, da niti približno ne gre samo za plačo. Človek — če to hoče priznati ali ne — v resnici živi z delom in ko naposled odide v pokoj, je to zanj najhujša prelomnica v življenju. Ni naključje, da nemalo-
krat slišimo: »Pobralo ga bo takoj, ko ga bodo upokojili.« V takih primerih bi o delu lahko govorili celo kot o zdravilu. Pač za vse tiste, ki jim je občutek, da so koristni člani družbe, ponovna opora za pokončno hojo, samozavesten dobro počutje.
Na drugi strani pravimo, da nam v Sloveniji primanjkuje blizu sto tisoč delavcev. In pravimo tudi, da bo kot logična posledica podaljševanja življenjske ravni prišlo tudi do tega, da bomo celo »po naravni poti« podaljševali delovno dobo. Pustimo perspektive in — zaupajmo kolektivom, da bodo v resnici »razumeli interese«. Zaupanje navsezadnje tudi nekaj velja...
Tig
tere’ 0c^a ne moremo se z njim zbližati. V množici lahko dobimo neka-forj).- °šne informacije, ne moremo pa doživeti tistega, o čemer se in-K^mo. Množica ni ustvarjalna, ni revolucionarna, v množici se ne žlovemk,nia svet. Množica ne zadovoljuje temeljnih družbenih potreb Njen a- Z množico ni mogoče manipulirati. V njej ni življenjske sile. O^jo3 .Asistenca je opredeljena z zunanjimi dejavniki, ki vplivajo Usujg .ln jo vodijo. Množica ni vodena samoupravno, temveč je Po tp Jena °d zunaj. Množica je nesamoupravna po svoji definiciji in rtleljnih značilnostih.
Jožici posameznik ni pomemben, ne pride do veljave, nihče ga toga DSteva’ n>hče ne računa z njim, nihče ne čaka nanj. V njej vladajo ^eli nTavila> vsiljena od zunaj in posameznik jih mora spoštovati, če *azUna	Kar zadeva pravila, ne gre za posameznika, temveč
^ihver1^1 C'^ množice- denimo, ne čaka, da bi prišli vsi potniki, so $e ^ tedaj, ko napoči čas, odpelje ne glede na to, ali so prišli vsi, ki k’ to°teli Peliat‘z njim. V množici je lahko posameznik prizadet, ne stane P°sebej prizadelo druge. V množici se posameznik izgubi, po-Pre)Coanonimen. Če je v nevarnosti zunanji cilj, je mogoče iti tudi te prjP°sameznika. V množici dobi vsak toliko, kolikor plača. V njej tt>t1ožiceKdo ve*jave individualna osebna vrednost posameznika. V btrtio s 1 buiimo v časopise, se ne pogovarjamo, med seboj kontakti-•tri-vg Pomočjo posrednikov, ki so zunaj množice. V množici ne raz-*aaParn° astn’^ emocij, v njej je nevarno zaupati se. V množici ne 1'e?aur)| - V drugeg3 ob nas. Posameznik se v množici vede sumnjičavo, atesnje ^1V°’ ie vase, preračunljiv. Posameznik se počuti tudi Puškega, negotovega prav zato, ker je, kot smo že povedali, pre-satnemu sebi in ker ni tesneje povezan z drugimi.
Podlag iasno> da skupno življenje v obliki množice ne more biti Postj [T na.kateri bi se razvijala psihodinamika samoupravne skup-Ilaihičnen0Z*Ca ne vsebuje nd' enega temeljnega skupinskega psihodi-aražba e*ernenta samoupravnega vedenja. Naša samoupravna ______ e more in ne sme ostati množica. Toda v mnogih naših sa-
moupravnih okoljih lahko zasledimo nesamoupravne množice. V teh primerih morda lahko govorimo o samoupravljanju brez samoupravnega vedenja. Takšno samoupravljanje je lažno, je le fasada, je le formalno, administrativno, le na papirju, pravno morda povsem pravilno, toda življenjsko povsem lažno. Na srečo takšna fasada kmalu razpade in za njo kaj kmalu spoznamo nesamoupravno množico izoliranih in vase zaprtih posameznikov. V takšnem lažnem samoupravljanju je morda zadovoljeno mnogim predpisom, vendar v resnici ni samoupravljanja. Za nesamoupravno množico je samoupravljanje zgolj mrtev zunanji sistem predpisov, ki trenutno in prehodno služi množici malomeščanov, da na določen način obvarujejo svoje pravice, svoje privilegije, da ohranijo svoj preživeli status quo. Takšno »nesamoupravno samoupravljanje« ni le množica pasivnih posameznikov, temveč tudi množica neprebranih, kaj šele preštudiranih biltenov z zasedanj delavskega sveta. V nesamoupravni množici se energija sprošča ob obrobnih vprašanjih, ne pa pri reševanju temeljnih problemov.-Bolj pomembno je formalno zadovoljevanje predpisov kot pa stvarno reševanje problemov. Nesamoupravno množico je zelo lahko speljati na drugi tir — vse je odvisno od spretnosti kretničarja. V nesamoupravni množici ni samoupravljavcev, so le samoupravni predpisi. To je samoupravljanje brez notranjega duha, brez notranje vitalnosti, brez ustvarjalne aktivnosti samoupravljavcev. V takšnem »nesamoupravnem samoupravljanju« je predpis pomembnejši od posameznika, izpolnjevanje formularjev pomembnejše od njihove vsebine. V množici samoupravnih predpisov izginja samoupravljavec, v nesamoupravni množici postaja le pasiven opazovalec, nezainteresiran za tisto, kar se dogaja okrog njega. Množici je mogoče dati samoupravno fasado, toda dokler ostaja množica, se ne more spremeniti v resnično samoupravno skupnost.
Za maso je značilno, da posamezniki žive v njej drug z drugim, emocionalno in nagonsko povezani z voditeljem. Vloge in položaji posameznikov v njej so fiksirani. Za vodenje mase so v znatni meri izkoriščene njene globlje, podzavestne, temeljne emocionalne potrebe po odvisnosti, boju in ustvarjanju voditelja, ki naj bi rešil vse proble-
me. Za posameznika v masi je pomembno občutje pripadnosti, vključenosti v kolektiv in močna dinamika. Masa se pogosto ohranja s pomočjo skupnega iracionalnega in večinoma nerealnega mita, ki določa, kaj pravzaprav masa doživlja. S pomočjo tega mita se lahko masa ohrani tudi koj psevdoskupnost. V masi je posameznik samo nepopoln in nesamostojen sestavni del, katerega pomen je odvisen od njegove povezanosti z voditeljem in s kolektivom. Masa se ohranja le z močjo in vplivom voditelja oziroma z močjo in vplivom skupne ideje, skupne vizije bodočnosti, ki jo razlaga in uresničuje voditelj ob brezpogojni vdanosti vseh v masi'. Individualna pobuda ni zaželena, če je ni sprejel voditelj ali če je ni sankcioniral. Ob voditelju vodi maso elitna podskupina, katere položaj je odvisen predvsem od voditelja in manj od mase. Masa je zaprt avtoritativni sistem z jasno opredeljenimi in trdno varovanimi omejitvami pred kakršnimikoli zunanjimi vplivi. V masi ima prednost dirigirana kolektivna, ne pa individualna ustvarjalnost. Masa kolektivno misli, občuti in doživlja. Smernice daje kolektivu voditelj. V masi se posameznik žrtvuje za kolektivno, obče, bodoče. Masa goji vizijo lepše, srečnejše in boljše skupne bodočnosti, ne pa potrebe po zadovoljevanju potreb posameznikov v sedanjosti. Masa je povsem obrnjena k mesijanski bodočnosti, h kateri jo vodi voditelj. Kakovost mase je odvisna od kakovosti voditelja in elitne podskupine, ne pa od posameznikov v njej.
Poskusimo v nadaljevanju analizirati posamezne značilnosti mase in se seznaniti z njenimi glavnimi nesamoupravnimi značilnostmi.
Nadaljevanje prihodnjič
Zatišje?
Krste Bijelič
Dve leti sta minili od sprejetja zakona o združenem delu, v zadnjih nekaj mesecih pa še tako površen opazovalec lahko opazi »zatišje« pri uresničevanju ključnih področij tega izjemno pomembnega dokumenta.
Za takšno stanje sta samo dve logični pojasnili: ali je zakon v pretežnem delu že vtkan v samoupravno prakso, kar pomeni, da praksa živi že po načelih zakona z obrobnimi izjemami, ki jih je treba z majhnimi napori dopolniti z ustreznimi rešitvami, ali pa so se samoupravljavci v prvem navdušenju, da ne rečemo kampanji, srečali s številnimi vprašanji, s starim načinom življenja in preseženimi pojmovanji, ki pa so bolj zakrknjena kot smo mislili. Ljudje običajno pravijo: ko naletiš na skalo, je treba malo predaha za zbiranje novih moči.
Težko je verjeti prvemu pojasnilu, da sta namreč zakon o združenem delu in samoupravljanje na stežaj odprla vrata družbi in obvladala družbene odnose v celoti. Verovati v to in
tako govoriti, je povsem demago-ško. V to niti najbolj neobvešče-ni delavec ne verjame več, kot je bilo to rečeno na enem izmed republiških sindikalnih kongresov. To so samo parole, ki škodujejo, jemljejo voljo in destimulirajo delovne ljudi v boju za resnične samoupravne odnose. Torej gre za drugo pojasnilo, za »zatišje«, ki je nastalo z objektivno potrebo, da je potreben predah, da je treba pripraviti povzetek prehojene poti, doseženih rezultatov, storjenih napak in tako naprej. Dejali bi, da je normalno, da se tako dogaja. »Zalogaj« je bil vseeno prevelik, da bi ga lahko pogoltnili v letu dni, v dveh ali treh letih. To pa nas ne opravičuje, ne opravičuje naše čudne kampanjske narave.
Kongresi Zveze sindikatov v republikah in pokrajinah so bili priložnost, da je delavski razred Jugoslaviješe bolj natančnozari-sal ustrezne poti spreminjanja družbenih odnosov. Sodeč po delovni naravi sindikalnih zborov na najvišji ravni te priložnosti nismo zamudili.
Svobodna menjava dela v zdravstvu
Brez posrednikov
Milorad Bašič
Čeprav je samoupravljanje »prišlo« v zdravstvo s počasnimi koraki, že zdaj lahko rečemo, da so bili vsi tisti številni dvomi, ki sozavirali samoupravne tokove, v ' glavnem neutemeljeni. Nezaupanje, da samoupravijalec ali delavec lahko skrbi za službo »posebnega družbenega pomena« ni bilo samo v krogih zdravstvenih delavcev, ampak precej časa tudi v mnogih družbenopolitičnih strukturah, zlasti ko gre za financiranje zdravstva.
Vse do 10 ali več let nazaj je prevladovalo prepričanje, da v družbeni dejavnosti, torej tudi v zdravstvu ni mogoče do konca uresničiti samoupravnih norm, ker v njih obstajata dva subjekta —• eden, ki daje in drugi, ki jemlje. Na podlagi takšnih pojmovanj so zdravstvo dolgo imeli za dejavnost, ki jo je treba vzdrževati, ne pa za enakopravnega proizvajalca.
Seveda ne smemo idealizirati. Razprava, ki sta jo organizirala odbor sveta Zveze sindikatov Bosne in Hercegovine za družbene dejavnosti in predsedstvo konference sindikata regionalnega medicinskega centra v Banja Luki je pokazala, da ni mogoče zanemariti resnice, da se še vedno nismo otresli težav pri odpravljanju starih odnosov. Mnoge zdravstvene ustanove so svoje delo prilagodile glede na zakon o združenem delu samo formalno in pri tem gledajo v glavnem na svoje interese, ne zanimajo pa jih resnične potrebe prebivalstva, še manj pa potrebe združenega dela, ki je, poenostavljeno rečeno, »glavni kupec« njihovih storitev.
Dejstvo, da Združeno delo še nima dovolj vpliva na porabo zdravstvenega dinarja, si lahko razlagamo z dveh stališč. Eno je, da zdravstvena dejavnost še zmeraj s težavo odpira vrata
»laikom«, drugo pa, da združeno delo ne kaže dovolj nujnega zanimanja za to službo. Rezultat vsega tega je, da še zmeraj ni dovolj resnične menjave dela in sredstev med porabniki (delovnimi ljudmi in občani) in izvrševalci zdravstvenih storitev. Zato se dogaja, da razvoj zdravstva na skoraj vseh področjih še zmeraj poteka stihijsko, bolj po strokovnih interesih in iznajdljivosti posameznih zdravstvenih delavcev, manj pa na podlagi resničnih potreb združenega dela in celotnega prebivalstva.
Zato se dogaja, da bolnik kot subjekt vsega tega, ne glede na velikanski napredek zdravstva, še vedno zelo težko uresničuje svoje temeljne pravice do zdravja in nedopustno dolgo čaka na posamezne preglede. V iskanju boljše zdravstvene storitve ga omejujejo razni administrativni predpisi.
Najpomembnejše pa je, da so tudi v zdravstvu dojeli neizogibnost sprememb. Važno je, da se je v dosedanji, čeprav že zakasneli samoupravni dejavnosti v zdravstvu pokazala popolna pripravljenost celotne zdravstvene dejavnosti in delavcev v združenem delu, da se končno »pogovorijo« o osnovni menjavi dela. Treba je namreč vedeti, da so se šele po ustavnih spremembah in" sprejetju zakona o združenem delu nekdanji »porabniki« in »koristniki« zdravstvenega dinarja znašli v položaju, da se prvič v zgodovini dogovarjajo brez posrednikov.
Proces resnične menjave dela v zdravstvu se pravzaprav šele začenja.
Ne smemo pozabiti, da ta začetek zagotavlja novo kakovost zdravstvenega varstva vseh prebivalcev in vsestransko skrb celotne družbe za zdravje vsega prebivalstva.
Konstituiranje zveznih odborov sindikatov Jugoslavije
Peti
Nadaljevanje začete akcije
Zorica Bosnič- Vujadinovič
V zadnji tretjini oktobra so bile v Beogradu konstitutivne seje še devetih novih zveznih odborov sindikata. Teden dni pred tem pa je bilo ustanovljenih šest sindikatov, tako da je s tem kon-‘čana reorganizacija Zveze sindikatov. Namesto prejšnjih šest je zdaj 15 sindikatov.
Značilno za vse zvezne odbore je, da so po verifikaciji mandatov članov obravnavali in sprejeli pravila o organiziranju, predlog dokumentov za 8. kongres ZSJ, poročilo o 4-letnem delu zveznih odborov prejšnjih sindikatov in programe svoje dejavnosti so konca leta. Člani zveznih odborov so izvolili predsednike in podpredsednike oziroma sekretarje, ki so ponekod imenovani, ponekod pa volonterji.
Ko so zvezni odbori obravnavali minulo obdobje sindikalne dejavnosti in določevali temeljne smeri nadaljnje dejavnosti, so poudarili izjemno angažiranje sindikalnih organizacij pri uresničevanju zakona o združenem delu, zlasti dohodkovnih odnosov, in pri izdelavi meril za delitev osebnega dohodka. Precej je bilo storjenega tudi pri konstituiranju temeljnih organizacij združenega dela, izboljšanju družbenega standarda delavcev, zlasti kar zadeva zagotovitev toplega obroka skoraj vsem zaposlenim v neposredni proizvodnji. Vse več sredstev vlagajo tudi v stanovanja ter za oddih in rekreacijo delavcev, za boljše varstvo pri delu in tako naprej. V vseh dejavnostih pa bo tudi v prihodnje poglavitna naloga nadaljnji razvoj dohodkovnih odnosov, samoupravno načrtova-
■4
nje, pridobivanje in delitev dohodka, boj za večjo storilnost, za boljšo življenjsko raven ter uveljavitev dela in'ustvarjalnosti.
V	zveznem odboru sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije Jugoslavije so za predsednika izvolili Vojina Todoroviča, za podpredsednika pa Bogdana Todorovskega.
V	uvodni besedi jc novi predsednik poudaril, da bo ta sindikat terjal dosledno uresničevanje družbenega dogovora o razvoju agroindustrijskega kompleksa Jugoslavije do leta 1980, hitrejše investiranje, zaščitne cene za vse kmetijske in živilske proizvode, ki so zajeti z dogovorom, dolgoročno sklepanje pogodb o proizvodnji in vzpostavljanje resničnih dohodkovnih odnosov znotraj OZD v agroindustrijskem kompleksu.
Zvezni odbor sindikata delavcev prometa in zvez je za predsednika izvolil Čedomirja Moko-leta, za predsednika pa Luko Markeka.
Ta sindikat bo, kot je poudaril Čedomir Mokolc, vztrajal pri sprejemanju družbenih dogovorov o razvoju prometa kot dejavnosti posebnega družbenega pomena.
Zvezni odbor sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije je za predsednika znova izvolil Jova Nikinoviča, dosedanjega sekretarja Miloša Tepavčeviča pa so imenovali za podpredsednika.
Sindikat gradbenikov se bo po besedah predsednika Nikinoviča še naprej ukvarjal s samoupravnim in dohodkovnim povezovanjem gradbenih delovnih organizacij, odpravljanjem razdrob-
Pripravljajo družbeni dogovor o tekmovanjih hrvaških kovinarjev
Kaj želimo?
Ivan Magdič
Da bi proizvodna tekmovanja in druge oblike ustvarjalnosti kovinarjev na Hrvaškem organizirali čimbolj smotrno in v zvezi s tem rešili vrsto drugih vprašanj, so se lotili priprave družbenega dogovora, o katerem te dni razpravljajo v bazi.
Po tem dogovoru naj bi republiški odbor sindikata delavcev za proizvodnjo in predelavo kovin na Hrvaškem spodbujal organizacijo proizvodnih tekmovanj v vseh temeljnih organizacijah, se zavzemal za to, da bi v tekmovanjih sodelovalo čimveč ■delavcev, sodeloval pri organiziranju pregleda kulturnih in umetniških dosežkov, strokovno in sicer drugače pomagal pri pripravljanju in organiziranju posvetovanj, seminarjev in drugih srečanj, spremljal in analiziral izkušnje itd.
Gospodarska zbornica SR Hrvaške se bo s tem družbenim dogovorom obvezala, da bo usklajevala pripravo in organizacijo seminarjev, posvetovanj in drugih podobnih srečanj, na katerih bodo obravnavali aktualna vprašanja proizvodnje in gospodarjenja.
Pri vsem tem pa ima svoje naloge tudi republiška konferenca Ljudske tehnike. Ta bo zagotavljala sodelovanje vseh svojih organizacij in članov pri pripravljanju in organiziranju proizvodnih tekmovanj, usmerjala in povezovala bo organizacijo in
programe proizvodnih tekmovanj s programi lastnega delovanja. Organizacije ljudske tehnike bodo zagotovile tudi tehnične in druge možnosti za organizacijo in izvedbo takšnih tekmovanj.
Proizvodna tekmovanja kovinarjev bodo organizirali v organizacijah združenega dela na področju ene ali več občin oziroma regije, nato pa republiško in zvezno tekmovanje. Tekmovanja bodo vsako leto. Na republiški ravni bodo sodelovali najboljši tekmovalci iz občin in regij. Trajni pokrovitelj tekmovanj bo železarna v Sisku, tekmovanja pa bodo v spomin No-berta Veberja, uglednega revolucionarja in kovinarskega delavca.
S tem dokumentom bo urejeno tudi financiranje. Sredstva bodo zagotavljale vse organizacije združenega dela na podlagi svojih samoupravnih aktov. Predlagali so, da bi v ta namen izločali 0,10 odstotka neto osebnih dohodkov v TOZD. Prav o tem največ razpravljajo.
Predvidena je tudi ustanovitev konference udeležencev proizvodnih tekmovanj, ki bi imela 40 delegatov. To telo bi se sešlo enkrat na leto, da bi določilo sistem in program tekmovanj ter finančni načrt, kar bi praktično uresničeval izvršni odbor konference.
Ijene in drage proizvodnje, iskal pa bo tudi rešitev glede standardov za minulo in efektivno delo, hitrejšo in cene jšo graditev.
V	zveznem odboru sindikata delavcev komunalnega gospodarstva in obrti je funkcija predsednika volonterska, opravljal pa jo bo Mehmed Muredinoski, medtem ko je Ljubiša Vukadi-novič sekretar.
Po besedah Muredinoskega se bo zvezni odbor v svoji dejavnosti zavzemal za stvarnejše in bolj izenačene cene komunalnih storitev, ki bi omogočile tudi hitrejšo razširjeno reprodukcijo, za združevanje organizacij združenega dela komunalne dejavnosti in obrtništva.
Zvezni odbor sindikata gostinskih in turističnih delavcev je za predsednika izvolil Tončija Le-gaza.
»Glede na to, da smo se uvrstili med razvitejše turistične države, se bo sindikat moral v prihodnji dejavnosti zavzemati za boljše usklajevanje načrtov v turističnem gospodarstvu, za sklepanje sporazumov o cenah in kakovosti storitev«, je poudaril Tonči Legaz.
Zvezni odbor sindikata delavcev trgovine je za predsednika izvolil Vinka Vahčiča, ki pa je volonter.
Vahčič je poudaril, da bo ta sindikat svojo dejavnost usmeril k specializaciji trgovine, boljši preskrbi mest, boril se bo proti zapiranju tržišča. Zavzemal se bo tudi za večji vpliv porabnikov na kakovost in izbiro blaga, ki jo ponuja trgovina.
V	zveznem odboru sindikata delavcev državne uprave in fi-
nančnih organov je Milorad ^
dovič predsednik volonter,
lic
tem ko je Zlata Josifova-Ra^
sekretarka.
ti' $li
Ta odbor se bo zavzemal za trejše sprejemanje in dosIedn£f
uresničevanje mnogih pome'1
nih sistemskih zakonov, l0!
rtid ^tia
S
ioi
fejši
bidHeto,
pa bo vztrajal pri preobrazi1 ^ žavne uprave in finančnih ^
nov, zlasti v bankah, da
trii'' S
prenehale biti odtujeni cen nančne moči, je poudaril M' rad Radovič.
V sindikatu delavcev vzgd izobraževanja, znanosti in ^ ture so za predsednika — v? t
|eta jc i-jut
terja izvolili Božidarja i medtem ko bo Vaško RaKe'
sekretar.
I V:
Najpomembnejša nalog3 1-j, sindikata je po Žanovih bese r ■ bitka za konkretno dod^b , < načel svobodne menjave d£, razvoj oblik združevanja del3
sredstev ter boljše vzposta^r t ; nje odnosov med delegati ina p '
legatsko bazo.
V sindikatu delavcev zdf^ stva in
socialne politike sn predsednika volonterja izVI
doktorja Milana Jankoviča lutina Goluboviča pa za tarja.
»V zdravstvu še ni uresni#«
"ksi
OtVn
T,
"tor
nes
'est,
"ija
!.ept
if Jje
,°c 1> !*tr(
,0li* "br ,vli- '^o
Ptei
'eši k št <00
bistvo samoupravnega orga^L nep ranja. Načrtovanje še zmeraj J ^ izhaja iz potreb koristi in nioZ *■
11 J
združenega dela, ni don^ v^'
kovnega združevanja, zdrav*^ je še zmeraj preveč zaprto,
DO<
cialno varstvo se počasi pL dika'
žblja in vse to so naloge, ki P
bo moral opravljati ta sin- ,3 je povedal doktor Milan J311 že vič.
0ds.
!>ra;
‘U
ls)6
Jasi
ki
PrQ
ki
PRAVKAR IZŠLO
V družboslovni zbirki založbe DELAVSKA ENOTNOS^ je izšla knjiga
!0r, 1 lili "dl,
dr. Pavao Brajša:
Splošna psihodinamika
samoupravnega
vedenja
Cena 250 dinarjev.
Naročila pošljite na naslov: ČGP Delo — TOZD DELAV' SKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4.
NAROČILNICA
Pri ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST nepr®.
klicno naročamo ... izvodov knjige SPLOS^
PSIHODINAMIKA SAMOUPRAVNEGA VEDENJA-
Knjige pošljite na naslov:.
(Naziv DO)
(Ulica, poštna številka, kraj)
Datum, kraj naročila:
Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu knjig.
(Čitljiv podpis naročniKa}
(
(K
del
?v<
cv,
do
lel
"ji
ve
A
Sk
<;
ve
Vo
le
•n
it
it
'ot
Pt
sli
l
Se
2<
Kako gospodarimo
11. novembra 1978
stran 11

^petdesetletnico obstoja praznuje ZMAJ v novi tovarni
Več svetlobe
&P'
k
11$S|' iiie?
leH1"'
ene1" bi or?
le-11
C/nV Brajer
Foto: Zmaj
' j. r |skra — Industrija baterij H1 ,j- aj praznuje letos 55 let delo-0 j ''ja, kj je ijji]Q toliko uspešno,
! le edino tovrstno tovarno v ^niji uvrstilo med najmoč-J56 jugoslovanske proizvajalce Jfj- Čeprav praznuje Zmaj l ‘ ^rojstni dan« 26. marca, so °s Praznik pomaknili že nekaj ^Secev naprej —združili so gaz ■.»„ Oritvijo nove tovarne, ki bo 9. 'tf " °>bra v Stegnah.
I 'ovarna je začela obratovati k3 1923 na Miklošičevi cesti v poljani in 6 let kasneje si je ^ rala zaradi naraščajoče proi-|ir dnje poiskati nove prostore. teeselila se je na Šmartinsko tj: °’ kjer je ta delovna orgniza-Poslovala vse do letošnjega
N#
-olo*'
M
iče'11
1 tCr'
lela"’
dek
ela
avlj3"
in^
dr«''
A.
A,e
iče«
anl
raj
tePle
^ UDra- ^rVa leta J6 bll° V b^ju zaposlenih 60 do 90 ljudi,
''' IrnVetn° Pro'zvecH' nekaj prek •( 5j "ijone celic (obseg proizvod-1	osta* takšen tudi med
kr - k° so večino izdelanih ba-pjl Pretihotapili partizanom). ^Osvoboditvi je obstoj tovarne ittf J13 nitki, saj so bile naprave 3'’ * n °sene in delovni prostori za-;v0! l parjeni. Prvi delavski svet, '' ' Pred en *eta 1952, se je znašel rPf.. zahtevno nalogo — kako .^iti -
lovarno? Že leto kasneje se J30 izboljšali tehnološki po-
'oizvodnja in prodaja sta estano rasli in 1964. so
k št
%eV*'° zaPoslenih povzpelo na
Sesl
Jkno
th^J v^ek. Delež ročnega dela se je oh ^aju zmanjšal za približno 30 bf^oikov. Izboljšali so tudi izo-^ ?heno sestavo svojih delav-i,, ’s lem tehnično proizvodnost l^®Veda celotni prihodek. Leta Vv • ° ^Zmajevci« proizvedli ,ec kot 21 milijonov celic in v bjijhnjih štirih letih še posodo-|)rQ. obstoječo in sprejeli novo je, ?vodnjo. Obseg proizvodnje co,jtro prekoračil 41 milijonov
delavci Zmaja so se zavedali, t()J5 njihova bodočnost le v jd|jU?evanju dela in sredstev — w,)a 1973 so se z referendumom združitev v SOZD
vstv‘
od'{ ki J' kal ,n^
lT
Iskra. Letos poslujejo v njenem sestavu še kot enovita delovna organizacija, novo poslovno leto pa nameravajo začeti z novo samoupravno organiziranostjo.
Poglejmo še Zmajevo sedanjost in načrte. Glavna dejavnost tega kolektiva je proizvr dnja baterij in baterijskih svetilk, spremlja pa jo šest stranskih. Njegova usmeritev je takšna, kot prejšnja leta: predmet poslova-nja prilagaja stanju in potrebam tržišča in pri tem upošteva teh-nično-tehnološki napredek in donosnost poslovanja. Zaposluje približno 440 delavcev, ki letno proizvedejo 54 milijonov celic. Lani so ustvarili 142.549.000 celotnega prihodka in 48.795.000 dohodka.
Pred dobrimi dvajsetimi leti je Zmaj v Šentvidu pri Stični ustanovil nov proizvodni obrat. Njegov proizvodni program se je spreminjal, dokler se ni ustavil pri 9 -voltnih baterijah in specialnih baterijah ter elementih; izdelkih, ki imajo bodočnost in se lepo dopolnjujejo s programom ljubljanskega obrata. Danes dosega tretjino celotne proizvodnje delovne organizacije. Zmajevi delavci so tako z uvedbo stalnega in perspektivnega programa ustvarili vse pogoje, da začno leto 1978 organizirani v dve TOZD in DS skupnih služb.
Zmaj vseh teh uspehov seveda ni dosegel tako lahkotno — ena največjih težav, ki so jih pestile, so bile omejene prostorske
zmogljivosti. Prostore so obnavljali, popravljali... Vendar je to zahtevalo velika sredstva, proizvodnja se stalno širi, osvajajo nove izdelke in tudi večkratno povečanje izkoriščenosti obstoječih površin ni več pomagalo. Tudi delovni pogoji so nujno zahtevali nove prostore. Zanje so se odločili že pred štirimi leti in 9. decembra 1975 so v Stegnah položili temeljni kamen za etapno gradnjo nove tovarne. Zdaj so napori in odrekanja delavcev poplačani — nova tovarna, po površini (6.967 kvadratnih metrov) skoraj enkrat večja od stare, jim odpira nove možnosti. Naložbe vanjo so zahtevale 90 milijonov dinarjev, do tega je 40 odstotkov s posojili prispevala Gospodarska banka Ljubljana, kar je za kolektiv tolikšna finančna obremenitev, da bo vse prednosti lahko izkoristil le postopoma. Ima pač možnosti za širitev programa in sodobnejšo organizacijo tehnološkega procesa. Začeli so pripravljati proizvodnjo alkalnih baterij, katere so sami razvili. Ta baterija bo zadovoljevala zahtevnejše energetske potrošnike, saj ima daljšo življenjsko dobo. Zmaju daje nove možnosti na trgu. zlasti na trgu neuvrščenih dežel. Za prihodnje leto načrtujejo izvoz za 1 milijon dolarjev, kolikor zahtevajo njihove potrebe po uvozu. To je lep uspeh, saj so prenosni viri energije strateškega pomena in skoraj ni države, ki jih ne bi sama proizvajala.
n°vomeški Krki mislijo na jutri
Ogromne naložbe
iv° Kuljaj
j (fs.^Govna	organizacija
'iste 'z Novega mesta sodi med de|a 0rganizacije združenega *v0r, v Sloveniji, katerih proi-NrS( a 'n širitev slonita na čnih0 Zastavljenih razvojnih na-dob'' ^ tern srednjeročnem ob-.kadijo v Krki največ, l<r je iz skromne novomeške iijj v ne začel nastajati že današ-Tj’ e 0°lj pa jutrišnji farmacevt-vec ’8ant. Naložbe v vrednosti $icer ot milijarde dinarjev, in *v0(jna !reh področjih: za proi-skib 'n predelovo farmacevt-
VSUrovin> tur'st'en' načrt in 'ega 'J0 Inisa, bodo že ob koncu ffrki Srednjeročnega obdobja veejn0lriogočile za 50 odstotkov
f; P^izvodnjo.
V°dja JeP°veda'v'n,co Manček, Jega ''Projekta 64«, so nedavno 'nvesr Celi "resničevati največjo ba?^0’ 'n s'cer graditi obrat "e, j,.lcne farmacevtske surovi-J'h bo veljala 810 milijo-obs »arjev. Omenjeni obrat bo H novih objektov (3 slliŽil z°Uni *n ^ pomožnih) in bo *v°ja 3 Potrebe nadaljnjega ra-^dravii tenieljnih organizacij setvjs A’ Biokemija in Tehno-290 h’ rJer bo dobilo delo novih
. "slavcev.
Na vprašanje, »kako so zagotovili sredstva«, je Vinko Manček dejal, da je zbiranje sredstev za omenjeno naložbo, ki jo v »KRKI« poznajo kot »Projekt 64«, njihova posebnost. Gre za to, da je Krka zbrala denar v širšem jugoslovanskem prostoru.
»Poleg bank, tujega posojila, lastnih sredstev in nekaj malega tudi kreditov izvajalcev gradbenih del in dobaviteljev domače opreme, smo uspeli k zbiranju pritegniti tudi 18 interesentov iz Slovenije, Hrvaške in Vojvodi-ne-v glavnem naših dobavite-Ijev-ki so združili sredstva po posebnem ključu,« je povedal sogovornik.
Ta čas v Krki zaključujejo tudi
nekatere man jše naložbe, in sicer
gradnjo obrata za zbiranje in predelovo zelišč v Svrljigu v Srbiji in mešalnico ter razvojni po-lindustrijski obrat v Novem mestu. Poleg tega pa so nedavno tega postavili temeljni kamen za gradnjo obrata v Ljutomeru, kjer bodo delali multivitaminske mineralne preparate, ki bodo zaščiteni glede obstojnosti. Investicija v Ljutomeru bo veljala »Krko« 252 milijonov, zanjo pa so se odločili na osnovi družbe-
nega plana SR Slovenije za obdobje 1976-1980, ki daje rednost razvoju manj razvitih območij. Z realizaci jo te naložbe, ki bo končana v začetku leta 1980. bo dobilo 180 delavcev. Novi proizvodni obrat v Ljutomeru, ki je zasnovan na najsodobnejših tehnoloških dosežkih, bo v marsičem pripomogel k hitrejšemu razvoju manj razvitega območja severne Slovenije.
»Krka je velika in močna de lovna organizacija, zato mora graditi tudi izven občinskih in regijskih mej, saj si s tem zagotavlja prodor na širše jugoslovansko tržišče. Kot so povedali na nedavni tiskovni konferenci, ni majo pri njih nič proti vlaganju v manj razvita območja (ugbdni krediti) le da so na teh območjih pogoji za njihovo dejavnost.
V Krki bodo še naprej dajali prednost proizvodnji farmacevtskih surovin, poleg tega pa nameravajo docela uresničevati tudi srednjeročni program ostalih dejavnosti. Med te sodi tudi zdraviliški turizem, ki naj bi kmalu dobil popolnoma novo podobo, za kar predvidevajo v Krki celih 600 milijonov dinarjev.
V	DRUŽBOSLOVNI ZBIRKI ZALOŽBE DELAVSKE ENOTNOSTI SO IZŠLE KNJIGE:
Cena v din
Več avtorjev: INVENTIVNA DEJAVNOST V ZDRUŽENEM DELU...................... 150
Radovan Vukadinovič: EVROPSKA VARNOST IN SODELOVANJE .................... 200
Dr. Ana Kranjc: IZOBRAŽEVANJE —NAŠA DRUŽBENA VREDNOTA ................... 220
Mitja Gorjup: SAMOUPRAVNO NOVINARSTVO..................................... 140
Dr. B. Kavčič in V. Antončič: SAMOUPRAVNA UREJENOST IN GOSPODARSKA USPEŠNOST DELOVNIH ORGANIZACIJ........................................................ 250
Dr. Cveta Mlakar: EKONOMSKI PROBLEMI NAŠE GRADITVE SOCIALIZMA ........... 250
Dr. PavaoBrajša: SPLOŠNAPSIHODINAMIKA SAMOUPRAVNEGA VEDENJA .............. 250
V	DRUŽBOSLOVNI ZBIRKI BODO PREDVIDOMA IZŠLE:
Dr. Vladimir Sruk: FROMMOVA HUMANISTIČNA VIZIJA (v tisku)
Dr. Lojze Sočan: POT V GOSPODARSKO RAZVITOST SLOVENIJE (v tisku)
Dr. Mirko Bunc: SODOBNI MARKETING IN ZDRUŽENO DELO (v tisku)
Lenart Šetinc: TEMELJI SAMOUPRAVNEGA SISTEMA INFORMIRANJA (v tisku)
Dr. B. Kavčič in I. Svetlik: POGLAVJA IZ SOCIOLOGIJE DELA Dr. Ana Krajnc: METODE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH Dr. Adolf Bibič: INTERESI, POLITIKA, POLITIČNA ZNANOST Paolo Alatri: ZGODOVINSKI ORIS SODOBNE POLITIČNE MISLI
O izidu knjig vas bomo obveščali v tedniku Delavska enotnost!
Izdane knjige pa lahko naročite s priloženo naročilnico na naslov: TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4.
(izreži in pošlji)
NAROČILNICA
Pri TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo:
izvodov knjige INVENTIVNA DEJAVNOST V ZDRUŽENEM DELU, izvodov knjige EVROPSKA VARNOST IN SODELOVANJE, izvodov knjige IZOBRAŽEVANJE — NAŠA DRUŽBENA VREDNOTA, izvodov knjige SAMOUPRAVNO NOVINARSTVO,
izvodov knjige SAMOUPRAVNA UREJENOST IN GOSPODARSKA USPEŠNOST DELOVNIH ORGANIZACIJ in
izvodov knjige EKONOMSKI PROBLEMI NAŠE GRADITVE SOCIALIZMA, izvodov knjige SPLOŠNA PSIHODINAMIKA SAMOUPRAVNEGA VEDENJA
Naročene knjige nam pošljite na naslov: _
(ulica, poštna številka, kraj)
Naročeno, dne, kraj: _
Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu knjig.
(čitljiv podpis naročnika)
Uspešno »lovili« strupe
V industriji keramičnih, ki-slinoodpornih in opečnih izdelkov v Ljubečni so med redkimi, ki izvajajo družbeni dogovor o varstvu okolja v celjski občini. To bodo ugotovili tudi delegati na naslednji seji vseh zborov občinske skupščine v Celju, ko bodo obravnavali poročilo o uresničevanju tega dogovora.
Že letos bodo namreč z uporabo zemeljskega plina odstranili žarišča onesnaževanja z žveplovimi spojinami. Za naslednje
leto pa načrtujejo investiranje v čistilno napravo za »lovljenje« fltusridov. V ta namen so pretekle tedne s posebno premično čistilno napravo iz zahodne Nemčije merili uspešnost čiščenja. Po mnenju domačih strokovnjakov in predstavnikov inštituta Jože! Stefan iz Ljubljane so rezultati imodni. »Ulovili« so namreč prek 80 odstotkov flouridov, ki onesnažen jejo okolje in v glavnem uničujejo iglavce. Proizvajalec teh naprav pa jamči, da
lahko izdela še boljšo napravo. Ta premična naprava namreč ne more upoštevati vseh specifičnosti.
V Ljubečni pravijo, da se bodo za nakup take naprave zagotovo odločili. Zbrati morajo še vse podatke. Upajo le, da se bo kaj spremenilo tudi pri uvozu opreme, ki koristi človeku pri preprečevanju onesnaževanja. Doslej je za dovoljenja potrebno odpreti preveč vrat. Tekst in foto: M. BRECL
Velenjski rudarji uspešno uresničujejo planske naloge
4,4 milijona ton lignita
Zadnje ocene leažejo, da bodo velenjski rudarji v tem letu nakopali okrog 4,4 milijone ton lignita in tako dosegli takšno raven proizvodnje, ki so jo bili dosegli tudi preteklo leto. Z delovnim načrtom za leto 1978 so predvideli, da bodo nakopali 4,5 milijona ton lignita, vendar pa so bili po požaru, ki je divjal 26. julija, prisiljeni sprejeti rebalans delovnega načrta. Z njim so na novo določili proizvodnjo v višini 4,350.000 ton premoga. V prvih desetih mesecih letos so v temeljnih organizacijah združenega dela velenjskega Rudnika lignita nakopali 3,640.000 ton
lignita; s tem so obseg proizvodnje, določen z rebalansom delovnega načrta, celo nekoliko presegli, sicer pa so z doseženo desetmesečno proizvodnjo dosegli nekaj nad 97 % prvotnega letnega delovnega načrta.
Ob izredni prizadevnosti rudarjev pri odpravljanju posledic požara in uspešnem uresničevanju akcij za dosego kar največje proizvodnje je mogoče pričakovati, da bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela Rudnika lignita Velenje prav gotovo dosegli proizvodnjo lignita, določeno z rebalansom letnega delovnega načr-
ta. Še več, proizvodnja bo, če upoštevamo dosežke prvih desetih mesecev letos, za okrog 50.000 ton lignita večja, se pravi, da bodo pridobili okrog 4,4 milijone ton lignita.
Ob tem velja še zapisati, da so dobave velenjskega lignita široki potrošnji tolikšne, kot so bile dogovorjene na začetku leta. Neko-hko manjše so dobave velenjskega lignita le šoštanjskim Termoelektrarnam. K sreči pa so zaradi ugodnih hidroloških razmer v tem letu potrebe po električni energiji iz termoelektrarn nižje, kot so bile prvotno ocenjene.
P. O.
6. teden domačega filma Celje ’78
Onstran magične meje filmske odtujenosti
(ali — na poti k podružbljanju filmske umetnosti)
tis
Spl
I. svobodna slikarska kolonija
Prihodnji teden se bo začel v Celju tradicionalni, šesti teden domačega filma. V dneh od 15. do 21. novembra bo v tem mestu ob Savinji več filmskih projekti-cij in drugih filmskih prireditev, ki sodijo v letošnji program tedna domačega filma.
Celjski teden domačega filma, ki se je že ob svojem rojstvu odrekel blišču (in bedi) filmskih festivalov, zvezd in banketov, vztrajno išče svojo družbeno podobo onstran magične meje filmske odtujenosti, torej na poti k podružbljanju filmske umetnosti. Kako daleč ježe na tej poti, ni lahko odgovoriti, a vzgibi, nameni in številne posledice takega hotenja so že povsem razpoznavni in oprijemljivi. Ne gre le za sožitje domačega filma in domačega gledalca, je zapisal v filmskem biltenu Branko Stamejčič, ne gre le za njune pogovore in dogovore v procesu svobodne menjave dela; ta filmska manifestacija v Celju išče popolno vraščenost filma kot pomembne kulturne dobrine v celoten sistem zadovoljevanja človekovih kulturnih potreb.
Seveda pa je laže opredeliti zunanje značilnosti prizadevanj organizatorjev te manifestacije
(glavna organizatorja sta Novi tednik in Radio Celje) za po-družbljanje filmske ustvarjalnosti kot pa racionalno ugotavljati, koliko so že doslej pogovori med filmskimi ustvarjalci in drugimi delavci združenega dela pa šolsko mladino vplivali na kulturno zavest obojih, na zavest o medsebojni povezanosti, na zavest obojih, da gre za ustvarjalna hotenja. Tudi letos so predvideni pogovori v delovnih organizacijah in šolah, a od udeležencev samih je odvisno, koliko jih bodo hoteli in znali izkoristiti v prid me dsebojnega spoznavanja in v prid bogatenja ustvarjalnega dela tako v filmski proizvodnji kot v reproduktivni kinematografiji.
Lahko zapišemo, da so v prid krepitve kulturne in samouprav-Ijavske zavesti predvidena letošnja posvetovanja v okviru tedna domačega filma, denimo okrogla miza o reviji Ekran, posvet o položaju filma in filmske vzgoje v usmerjenem izobraževanju, razgovor o aspektih sodobnosti, ki zanimajo film, filmske ustvarjalce in gledalce, in — slednjič — še posvet kinooperaterjev, ki mu bo sledil tudi zbor podpisnikov samoupravnega sporazuma proi-
zvodnje, distribucije, reproduktivne kinematografije in televizije.
Program premierskih in re-priznih projekcij, ki je hkrati pregled slovenske filmske ustvarjalnosti v celovečernem filmu, bo tudi letos obogatil izbor kratkih filmov — slovenskih (podelili bodo Badjurove nagrade) pa tudi makedonskih. Letos namreč teden domačega filma uvaja tudi revije drugih nacionalnih jugoslovanskih kinematografij, začenja pa z izborom makedonskega celovečernega in kratkega filma.
Celjsko občinstvo se bo lahko v okviru Tedna domačega filma seznanilo tudi s filmi kinematografij nekaterih tujih dežel, ki le bolj poredko zaidejo v naše kinodvorane in na TV zaslone. Tako si bodo lahko ogledali nekaj filmov, ki prihajajo iz Slonokoščene obale, Danske, Portugalske, Sovjetske zveze in Kitajske.
Že dve leti zajema Teden domačega filma tudi revijo ustvarjalnosti pionirskih filmskih krožkov kot sestavni del domače filmske ustvarjalnosti. K sodelovanju na letošnjem, sicer že 14. srečanju mladih filmskih ustvar-
jalcev, ki bo 10. in 11. novembra, se je prijavilo deset filmskih krožkov. Vled bivanjem v Celju si bodo mladi filmski ustvarjalci ogledali tudi razstavo o ustvarjalnosti celjskih kinoamaterjev, ki so si s svojim obsežnim in pogosto tudi zelo uspešnim delom že zdavnaj pridobili velik ugled med ljubitelji filma.
Teden domačega filma v Celju, ki je deležen močne podpore vseh družbenih in kulturnih dejavnikov občine in mnogih iz republike, so letos kot glavni pokrovitelji omogočili kolektivi. Cinkarne, tovarne E,MO in Metke iz Celja ter UNIOR iz Zreč. Pokrovitelji posameznih prireditev pa so še kolektivi 21 temeljnih ali drugih organizacij s širšega območja celjske regije.
Kot zanimivost naj povemo še to, da bodo prizadevni amaterski kulturni delavci s Polzele, združeni v DPD Svobodi, tudi letos pripravili revijo jugoslovanskih mladinskih filmov.
S. G.
Gledališka vzgoja mladega rodu
Nezainteresiranost?
V okviru letošnjega Borštnikovega srečanja sta bila organizirana dva posveta. O tistem, ki se je ukvarjal s samoupravljanjem v gledališču, smo že pisali v DE. Tokrat smo se odločili zapi--ati nekaj misli na rob drugega
rsveta, ki se je ukvarjal z gledalsko vzgojo mladega rodu in ga je skupaj z organizatorji Borštnikovega srečanja pripravila Zveza kulturnih organizacij Slovenije.
Uvodničar je bil Vladimir Kocjančič, gledališki kritik in član sekretariata odbora za gledališko dejavnost pri ZKO Slovenije. Bil je zelo izčrpen v svoji pripovedi o tem, kakšna so prizadevanja gledališkega odbora in Združenja gledaliških skupin Slovenije za gledališko vzgojo mladega rodu.
Nepoučeni bi se utegnil vprašati, zakaj si je to, na videz izrazito pedagoško breme, naložila prav ta kulturna ljubiteljska organizacija: ali zato, da bi svojim amaterskim skupinam vzgojila podmladek ali da bi vzgajala novega gledališkega gledalca, morda pa kar tiste, ki bodo aktivno vrednotili naš gledališki program? Ni potrebno dokazovati, da je mladega gledališkega rodu veliko, da zato ljubiteljskim odrom ne bodo pohajale moči in da pomlajevanje članstva gledaliških skupin doživljamo vedno znova na naših tristo in več ljubiteljskih odrih. Izredno živa akcija Naša beseda, ki se je pred osmimi leti porodila iz izkušenj in razmer delovanja gledaliških skupin in krožkov mladih in najmlajših, je spodbudila tudi sodelovanje plesnih, likovnih, literarnih in glasbenih skupin, vse to pa je rodilo misel in sklep o tem, naj bo Naša beseda poslej prikaz celoletnega in vsega kulturnega vrenja med mladimi.
Žogica marogica v eni starejših uprizoritev lutkovnega gledališča KUD Kobanci Kamnica
Življenje samo je torej preoblikovalo tudi vprašanje, kako pojmovati gledališko vzgojo mladega rodu. Kulturnega dogajanja ne gre deliti na posamezna področja, kajti šele skupaj, celovito je lahko odsev kulturne podobe ljudi ožjega ali širšega okolja.
Gledališko delo mladih se danes razvija v kulturnih društvih ali gledaliških in recitacij-skih krožkih osnovnih šol, v mladinskih gledaliških skupinah srednjih šol, razgibana pa je pionirska in mladinska dejavnost tudi v krajevnih skupnostih in v občinah, kjer se skupine mladih vključujejo v gledališke skupine posameznega kraja, ali delujejo pri osnovni organizaciji ZSMS, kjer je tudi največ možnosti za sodelovanje delavske, kmečke in šolske mladine. Slednje je
bržčas tudi razlog, da v organizacijah združenega dela še niso zaživele mladinske gledališke skupine, kar je tudi ena od možnih oblik gledališkega dela mladih.
Odbor za gledališko dejavnost pri ZKOS in Združenje gledaliških skupin Slovenije nudita tem skupinam neposredno ali posredno svojo strokovno pomoč, ali pa preko seminarjev, ki potekajo od občin in širših področij do osrednjega letnega gledališkega seminarja. Prvi tak seminar je bil že leta 1962, od leta 1971 pa so posebni seminarji za mentorje in režiserje mladinskih skupin. In ker jezanimanjezanje izredno, so se razvili še področni seminarji.
Drugi sklop dejavnosti, ki močno vpliva na gledališko vzgojo najmlajših, je lutkovna dejavnost. Znano je, da je-nrav
lutkovna predstava po navadi prvi stik mladega gledalca z gledališčem. Ob komaj dveh lutkovnih gledališčih v Sloveniji je zato prav ljubiteljska lutkovna dejavnost imela veliko vlogo pri kulturno-estetskem osveščanju najmlajših. Seminarji, ki so namenjeni vzgoji ljubiteljskega rodu lutkarjev, so zato izrednega pomena, saj v Sloveniji ni poklicne lutkarske šole. Organizirana dejavnost na tem področju se je začela že leta 1966 z ustanovitvijo revije Lutka. Leta 1971 je bilo prvo srečanje lutkovnih skupin severnovzhodne Slovenije, kjer je lutkarstvo najbolj razvito, od leta 1973 jja so srečanja lutkarjev sestavina delovanja gledaliških skupin Slovenije. Tega leta so se začeli tudi redni seminarji za vodje in režiserje lutkovnih skupin, sprva
V avli in hodnikih upravne stavbe novomeške »Krke« je razstttdf ^ nih več kot 200 del letošnje »I. svobodne slikarske akademije« teg0^ nji! vo meškega kolekti va. Na njej je sodelovalo 16 vidnih slovenskih slikf	1
jev, ki so upodabljali dolenjsko pokrajino V akvarelu in risbi. SlikaČ1^ ^ organizatorji ocenjujejo, da je »svobodna akademija« zelo uspelf t dosegla svoj namen —spodbujati ustvarjalnost umetnikov in pribit^ q likovno umetnost delovnemu človeku »Krke« in občanom Nov^j
mesta. Med delavci »Krke« vlada veliko zanimanje za razstavljf umetnine, kar organizatorjem nalaga, da bodo »akademijo« naslee1'!
leto še bolje pripravili in skušali zagotoviti sodelovanje še več slikat!1'

skupaj z gledališkimi režiserji, kasneje pa ločeno oziroma povezano s srečanji lutkovnih skupin.
Tretji sklop gledališkega dela, ki najbolj neposredno sega v samo gledališko vzgojo, se je pravzaprav začel z uveljavitvijo drugačnega odnosa do dela z mladimi. Danes se nemara že bolj redko primeri, da je otrok »zgolj izrazno sredstvo svojega pedagoga« ali da nastaja predstava pod strogim avtokratskim vodenjem režiserja — mentorja. Dandanes posegajo režiserji — mentorji po sodobnejših besedilih za mlade izvajalce in gledalce, mladi v mladinskih gledaliških skupinah posegajo po zahtevnih besedilih domače in tuje dramatike. To je zagotovo že vpliv seminarskega dela. Še večjega pomena pa je, ta se uvejavlja zavest o drugačni vlogi gledališke predstave, o soustvarjalnosti mladih pri njenem nastajanju. Ne gre toliko za sodelovanje pri izbiri besedila, veliko bolj gre za pogovore, ki pomagajo mladim dojeti sporočilo. Gre tudi za sodelovanje mladih pri oblikovanju am-bienta_ predstave, scene, kostumov; to pomeni, da so pri predstavi vsestransko kulturno angažirani.
Gledališka vzgoja pa dobiva še novo razsežnost. Vedno bolj se' mentorji odločajo za gledališki krožek. V delu teh krožkov ima prednost gledališče in ne predstava, programski cilj pedagoškega dela ni vzgoja igralskega naraščaja, pač pa gledališka vzgoja, namenjena vsem mladim ljudem. Gledališče združuje najrazličnejše oblike umetniškega izražanja, besedo, telesno izraznost, ples, glasbo, likovno umetnost. Zato ima gledališka vzgoja velike možnosti za celovito kul-turno-estetsko vzgojo mladih, če le temelji na sproščanju izraznih
lih
Ks
sposobnosti mladih in na krijjj
'hii
"ars
lih
%
N
vaic
%
>
%e
H
S
To
!>r0
'•h
nih pogovorih o gledališki Pre stavi ter pogovorih z igral01 _ procesu nastajanja predsta'1 Zasnova programa gledališki krožka je vsekakor nova stopnl v razvoju gledališke vzgoje J.j, dih, pomeni nove naloge gle%, ške skupine v svojem krajU’ ° piranje k svojim gledalcem,5 L delovanje z njimi, sodelovanj 1 \ vsemi izobraževalnimi in km* v, i nimi institucijami, ki >rilT[j t q enaka hotenja, ne. nazadnje , ul sodelovanje s poklicnimi glecW ! škimi delavci.
Toda kako zbuditi zainter nost?
lanskem posvetovanji.
sodelovanju poklicnih in lJu.;,j,
teljskih gledališčnikov, organ1'
ranem v okviru Borštnikok-, srečanja, ko je imel uvodne sede akademik Bratko poklicnih gledališčnikov ni
avditoriju. Na letošnjem PoS^jD
o gledališki vzgoji mladega m v ni bilo poklicnih gledališčn'1*^ — z izjemo Andreja Kuren1** , ljubljanske drame in Mileta ‘L, runa iz AGFRT — niso bila f 0 grnjena stališča akademij6.
tem, kaj lahko stori in kai
kšn*5"
I
al‘*V
njeni pogledi, ni bilo sn0^a)e' ^
načrtov usmerjenega iz°b*:	i re
vanja, ki bi povedali, kako SU „	^
mišljajo načrte za umetn1’^ , ^
za Unici-; v vzgojo, ni bilo predstavni1*^ Zavoda za šolstvo, ZSMS. Zv ^ prijateljev mladine — ce_D ^ 1 pj
prijateljev mladine — a S' organizatorjev letošnjega j ^ nikovega srečanja ni bilo m ■
gar! In tako so bile ugot^rt.
Tič1*
tve ljubiteljev, da manjka
torjev za gledališko vzgojo, ^ ^ potrebe po teh kadrih velik6’ ^ bi morali zagotoviti možno* študij ob delu za tak profil ka . vnovič ponovljene v zaP:0st krogu, ne da bi imele mo^, spremeniti se v širši dialog ,{i ^ govor.	S-
stran 13
Wt, oddih in rekreacija
11. novembra 1978
Med delavci SOZD Emona že veliko ljubiteljev športne rekreacije
Ustanovitev društva frganizatorjev tortne rekreacije
Razumevanja dovolj, možnosti pa presneto malo!
: itm
lVljf
aii0'
'rK
•la i' 0
•0
vf
vlado Žorž
^ ^ SR Sloveniji je že prek (t, organizatorjev športne re-tjj ^c'je, ki delujejo v organiza-«n združenega dela in krajevni topnostih. Vsi ti kadri, ki til Jejo amatersko (kvalifika-£ S° s' pridobili na tečajih v t^rju, Poreču, Mariboru in y. ^ern) in poklicno (diplomanti šole za telesno kulturo), .Mrazili željo že leta 1976 na (lrJetu v Poreču, da bi na po-SR Slovenije ustanovili rpiStv° organizatorjev športne
Racije. .
ruštvo	organizatorjev
L°rtne rekreacije naj bi pri svo-
% del. 116111 izhajalo iz programa 8 i^‘1’ ki bo sprejet na ustanov-občnem zboru. Pri opredeli-^ Program a dela društva orga-uat°rjev športne rekreacije je s(alno prisotna težnja po etljavi teoretičnih in praktič-

ošenj in spoznanj, popula-
rizaciji najbolj sprejemljivih oblik športne rekreacije ter organiziranem izobraževanju in izpopolnjevanju organizatorjev športne rekreacije. Tako organizirani organizatorji športne rekreacije naj bi v sredinah, kjer delajo amatersko ali poklicno in v samem društvu kar največ doprinesli k razvoju in napredku množičnosti ter rednosti v športni rekreaciji delovnih ljudi in občanov.
Ustanovni občni zbor društva organizatorjev športne rekreacije SR Slovenije bo v torek, 14. novembra 1978 ob 13, uri v dvorani poslovne stolpnice Iskra Trg revolucije 3 v Ljubljani.
Na občni zbor so vabljeni vsi amaterski in poklicni organizatorji rekreacije ter številni prijatelji in strokovnjaki s tega področja.
>0rnja Radgona
^agovalci Mariborčani
riilj y Pomurju so se na 5. šport-ii^Sjsh veterinarjev in veteri-
U(j., b tehnikov Slovenije zbrali iK. ^enci iz vse Slovenije. To-
#
rt^-
ci 0 0 tef jnja ifllf da!1'
od-
st>'
ije*
Ituf'
naj0
di
dr^0 bili organizatorji člani nar ,Va veterinarjev in veteri-h tehnikov iz Maribora, ki Hilj faradi pomanjkanja šport-skie0.biektov v mestu ob Dravi
O*'' Pr>praviti igre v x,8°ni.
Gornji
,,0 J.^njih igrah je sodelo-Stjk D|,zu 160 tekmovalcev iz še-^ncS 0venskih društev, Udele-(lrave, 'Ser sta v Radencih poz-si(e l a tudi predsednik radgon-^bčme janez šedivy in pred-(jQr . izvršnega odbora TKS )portJa Radgona Tone Žnidarič, ho j19 tekmovanja so bila na cilij 11111 v Ljutomeru, Raden-yečina v Gornji Radgoni, v 'Ste lepo uspele,predvsem sing0rjnem delu, gre velika za-Ponetu Pevcu, vodji tek-
movanja, ki pa je sicer tudi predsednik ZTKO v radgonski občini.
Rezultati: streljanje z zračno puško: 1. Ljubljana 472 krogov, 2. Celje 444, 3. Kranj 443 krogov; kegljanje: L Maribor 737 podrtih kegljev, 2. Ljubljana 729, 3. Novo mesto 700; odbojka: 1. Maribor 6 točk, 2. Novo mesto 5, 3. Kranj 3 točke; namizni tenis: L Kranj 6, 2. Maribor 5, 3. Celje 4 točke in šah: 1. Celje 11,5 točke, 2. Primorska
10	točk, 3. Maribor 9.
Končni vrstni red društev je
naslednji: 1. Maribor 24, 2. Celje 19, 3. Kranj 19, 4. Ljubljana 16, 5. Primorska 14, 6. Novo mesto
11	točk.
Prihodnje leto bodo športne igre v Novem mestu.
Tonček Gider
Andrej Ulaga
Verjetno ne bi kaj dosti pretiravali, če bi zapisali, da takole še pred desetimi leti v Ljubljanski Emoni med vodilnimi ni bilo kdo ve koliko razumevanja za šport, rekreacijo, zdravo razvedrilo in podobne stvari, ki štejejo, mimogrede povedano, med najosnovnejše skrbi za delovnega človeka. Pa tudi sindikat se ni kaj dosti brigal za to, kaj delajo ljudje, ko je vsakodnevnega šilita konec. Naj dela vsak, kar hoče, naj gre vsak svojo pot! In tako je tudi bilo.
Z leti pa so se tudi v Emoni nekatere »stvari« le nekoliko spremenile. Tako, kot marsikje drugod. Na vodilna delovna mesta je prišlo precej mladih, od katerih sV mnogi že na svoji koži preizkusili, da zdrav in čvrst človek zmore najmanj za dva bolehna. In to z drugimi besedami pomeni, da je za zdravje, dobro razpoloženje in delovne sposobnosti vredno nekaj žrtvovati.
Pot od pametnih besed do dejanj potlej v Emoni ni bila dolga. Pred dvema letoma se je kolektiv odločil, da si omisli poklicnega organizatorja aktivnega oddiha, saj naloga ni tako preprosta, da bi ji bila kos peščica zanesen jakov. Izbira ni bila težka. Že dolga leta je namreč član velikega kolektiva Mira Težak, znana športnica, ki se je že marsikdaj izkazala tudi kot uspešna organizatorica. Zamenjala je le delovno mesto in prvi, ne tako nepomemben korak, je bil opravljen.
Žal veliko premalo objektov
»Problemov in vprašanj, s katerimi se srečujem pri svojem pionirskem delu, je precej...,,« pripoveduje Mira Težak. »Sestavljena organizacija združenega dela Emona šteje namreč kar 34 delovnih in temeljnih organizacij, ki združujejo več kot 9000 ljudi. Če k temu dodam še to, da živijo in delajo naši ljudje na najrazličnejših koncih Slovenije in da so njihove želje in po drugi plati, tudi možnosti za rekreacijo zelo različne, potlej je še toliko bolj razumljivo, da imam zares polne roke dela. Moj naj-
%
jaii- 0 rob zanimivemu obisku slovenskih športnih delavcev v Russelsheimu
S srečanja najboljših nogometašev Emone na Kodeljevem v Ljubljani (Foto: A. Ul.)
večji problem? Moj in velike večine naših ljudi je v tem, da nimamo najnujnejših športnih objektov. Saj bi si pomagali z igrišči in telovadnicami drugih, pa kaj, ko je vse zasedeno. Tudi najemnine so zelo visoke. Tudi 1500 dinarjev je že potrebno odšteti za uro v telovadnici! Skratka, želja po aktivnosti, po rednem delu je med našimi ljudmi razmeroma velika, možnosti pa so še vedno sila skromne. Res pa je, da se naši delavci ne morejo povsod pritoževati na račun pomanjkanja športnih objektov, saj imajo tisti, ki živijo denimo v Čateških toplicah ali v Portorožu, dovolj možnosti za pestro športno življenje.«
»In, kako si boste pomagali?
»Vse kaže., da bomo morali kar sami zavihati rokave. S tem mislim, da si bomo morali tam. kjer imamo za to možnosti, sami zgraditi vsaj najnujnejša športna igrišča. V prihodnje si bomo pomagali tudi s svojim novim trim kabinetom v novi poslovni stavbi na Šmartinski cesti. Bolj se bomo
oprijeli tudi plavanja, ko bo v Ljubljani zgrajen naš novi hotel s kopališčem. Sicer pa se trudimo, da bi čim več naše aktivnosti prenesli v naravo, v gozdove, na trim steze, v gore. Bistveno je, da so ljudje aktivni, da koristno izrabljajo svoj prosti čas. Pri tem pa radi pozabljamo, da imamo prav v Sloveniji izjemno lepe možnosti za rekreacijo v prirodi.«
Pozimi, ko zapade sneg, pa je drugače!
Le malo je kolektivov v Sloveniji, ki se lahko pohvalijo, da imajo za svoje potrebe dovolj športnih objektov, Kaj dovolj, mnogi bi bili zadovoljni, če bi imeli na voljo vsaj najnujnejša športna igrišča. Pa še teh, ki imajo vsaj »nekaj«, ki niso čisto brez, je žal še vedno bore malo.
Zato so Emonci, ki- so še vedno, kot pravimo, skorajda praznih rok. tako veseli, ko zima pobeli gore, ko postane marsikatero pobočje mikavnejše od najlepše telovadnice. Med njimi je namreč veliko navdušenih smu-
0
uc
0
liji'
Igrišča veliko cenejša od bolnišnic!
Stane Ure k
b|iko 6 pride v Zvezno repu-ia, jQ r'emčijo športna delegaci-steCe Z,?!?es|jivo popeljejo v me-najv^Russelsheim, kjer je ena tVrdk llb lovarn avtomobilov Za športne delega-^iiimVseh koncev sveta, najsi jih rekre,a Vrhunski šport, športna ^ster a a*‘ Pa šolski šport, je v VfiRa ; U ob Mami veliko zanimi-Cljučnega.
%rtn-u ue,egacija ljubljanskih
biA.
eiciio . ■ delavcev je v tem ^ela ^dustrijskem mesecu vi-Ptej	zanimivega. Naj-
'Hatp na.s gostitelji seznanili z V'lŽnimrirni številkami in dejstvi ^elcaj i* Za razvoj mesteca, ki je 2.00oe< P° drugi vojni štelo le miss j Prebivalcev. Danes ima cev. jui, lrn že 65.000 prebival-i^doživ^0 ’n dinamično mesto i vakt, £ 0 Pravo eksplozijo pre-bilojih ■a; n'6 čudnega — priva-^	le delo v tovarni, ki ima tu
kar 60.000 zaposlenih. Tvrdka Opel zato vedri in oblači v tem mestu in v resnici odloča o vseh najpomembnejših stvareh.
V tov arni Opel, ki zaseda celo tretjino mestnega zemljišča, dela
10.000	inozemskih delavcev 52 narodnosti; med njimi je tudi precej delavcev iz Jugoslavije. Zanje je značilno, da se izredno zanimajo za nogomet. Ustanovili so svoje društvo, nogometna zveza pa jim je omogočila, da igrajo v rednih tekmovanjih he-senske nogometne zveze, podobno kot igrajo ekipe zdomcev Grčije, Španije, Italije in Južne Amerike.
Na obisku smo izvedeli za naše razmere morda nenavadno dejstvo, da v tovarni skorajda nimajo svojih športnih objektov in da tovarana ne skrbi za športno rekreacijo delavcev. Vse je prepuščeno izredno močnim mest-
nim športnim društvom in klubom, ki skrbijo na eni strani za kakovostni šport, na drugi pa za športno rekreacijo. Pohvalijo se lahko z neverjetnimi številkami. Imajo 52 športnih organizacij in 18.400 aktivnih članov. V aktivni šport je torej zajetih kar 30 % vsega prebivalstva — vendar z razmerami niso zadovoljni, ker je v vrstah aktivnih predvsem mladi svet; za mladino torej niso zaskrbljeni. Začeli so močno propagandno akcijo, da bi pritegnili tudi starejše prebivalce, upokojence in rentnike. Uspešno ustanavljajo skupine starejših prebivalcev, ki se združujejo po zanimanju, kot denimo za kolesarjenje, gimnastiko in ples. Te tri skupine so že izredno močne; obstaja pa zanimanje tudi za plavanje in kegljanje.
Za vse to je treba imeti dvoje — športne objekte ter trenerje
■ali vaditelje. V Russelsheimu tega ne manjka. Občina znatno podpira športno dejavnost; vsa mestna vadišča so brezplačno na voljo društvom, občina plačuje trenerje in vaditelje, za kar izdaja znatne vsote denarja. Lani so so namenili 45.ODO mark za različna tekmovanja, za vadbo in razsvetljavo; za športne naprave 95.()()(); za honorarje trenerjem in za vaditelje mladih 140.(HM) mark, za vadišča pa je šlo kar
460.000	D M.
V mestu so vse šole opremljene s solidnimi, ne prebogatimi ali razkošnimi televadnicami izredno racionalnih konstrukcijskih rešitev. Veliko šol ima plavalne bazene. Opazili smo, da je povsod vladal izreden red, da je bilo vse čisto, prezračeno, dobro vzdrževano. Številne dvorane za vadbo v športni palači so zasedene od jutra do večera; uporab-
ljali so jih učenci bližnjih šol in člani najrazličnejših društev.
Ko so pred leti gradili v neposredni bližini avtomobilsko cesto, je nastala velikanska jama, ki jo je kmalu zalila talna voda. Prebivalci so se odločili, da bodo »jezero« obdržali in postalo jim je priljubljeno shajališče v toplih dnevih, pomladi in jeseni pa tu gospodarijo ribiči. Mesto s
65.000	prebivalci ima na voljo dve veliki športni dvorani, 20 telovadnic, 3 gimnastične dvorane, 21 športnih igrišč, stadion, 2 STRELIŠČI, 2 jahališči, 15 teniških igrišč (10 jih še gradijo), dvorano za tenis, 2 trim stezi, kotalkališče, 2 kopališči, večji pokrit bazen. Začenjajo graditi še eno športno dvorano, nov bazen (ker je zanimanje za plavanje preveliko in mu mestni bazen ni več kos), dve novi nogometni igilšči in dvorano za drsanje s pe-
čarjev, zato se množično udeležujejo rekreacije na snegu, kar se lepo odraža tudi na njihovih že tradicionalnih zimskih športnih igrah. Ko smo jih te dni obiskali, so nam povedali, da ne smučajo radi samo očetje, temveč tudi mamice in najmlajši. Zato se je minulega družinskega veleslaloma udeležilo že 30 ekip, letošnjo zimo pa bo ta številka nedvomno še bolj razveseljiva. Med Emonci je iz leta v leto tudi več tistih, ki so se oprijeli hoje in teka na smučeh. Zato bodo na svojih zimskih srečanjih uvedli novo tekmovalno panogo. Zakaj ne bi prišlo čim več ljubiteljev rekreacije na svoj račun?
_Čeprav kolektiv ne pošilja svojih smučarjev na posebne priprave, kot to počno nekateri v Sloveniji in o čemer razumljivo ne moremo povedati ničesar posebno spodbudnega, pa odnašajo predstavniki Emone na najrazličnejših zimskih srečanjih najbolj dragocene lovorike. Če niso že prvi, so vedno tik pod vrhom. Na živilskih igrah Slovenije, na sindikalnem smučarskem prvenstvu Ljubljane, na tradicionalnih tekmovanjih, znanih pod imenom Agroski, in seveda še marsikje.
»Res, v načrtu nimamo nikakršnih posebnih priprav za naše najboljše smučarje, skrbimo pa za to, da je pozimi na smučeh vsak teden čim več naših delavcev____,« razlaga Mira Težak.
»Ob sobotah poskrbimo za svoje avtobuse, ki vozijo naše športnike na najlepša smučišča. Prevoz plača podjetje, stroške za žičnico pa krijejo smučarji sami. Interes za rekreacijo na snegu je zelo velik, celo večji kot smo pričakovali____«
sebnimi stezami za kegljanje na ledu.
Ljubljanski delavci v športni rekreaciji so v pogovorih med seboj dejali, češ — to je pravljica. Gostiteljem smo morali naš medsebojni pogovor prevesti. Potem je pokimal in menil, da nismo prvi, ki so to ugotovili. Razložil je:	tekmovalni šport,
športna rekreacija in šolski šport zavzemajo v življenju Riissels-heima važno vlogo. Mestni očetje se dobro zavedajo, da je vzdrževanje bolnišnic in mladinskih poboljševainic neprimerno dražje kot vlaganje v šport Zato radi glasujejo za zneske, ki so na

Primorski Slovenci pod fašizmom (1918 do 1941)	(UL)	^
Močnejši od groženj in terorja	L
k
Milica Kacin — Wohinz
Gibanje teh vsestransko organiziranih množic se je kazalo v neprestanih manifestacijah in stavkah. Ljudje so bili prepričani, da se bliža trenutek spremembe družbenega reda in mlajši, zlasti revolucionarni socialisti, so predvidevali, da se bo iskra upora vžgala prav v Trstu in se od tu razširila na vso Italijo. Za radikalizacijo delavskega gibanja so italijanski nacionalisti in oblasti dolžili Slovence, češ da stopajo v socialistične organizacije zgolj iz narodnostnih motivov in potiskajo delavsko gibanje v revolucionarno smer, da bi prek revolucije zadostili svojim narodnim aspiracijam. Gotovo so na dotok slovenskih množic v delavsko gibanje vplivali tudi raznarodovalni nameni okupacijskih oblasti in to tembolj, ker so bile slovenske meščanske stranke pred to nevarnostjo nemočne, vendar ne smemo pozabiti, da je pretežna večina slovenskega prebivalstva pripadala nižjim, socialno in gospodarsko ogroženim in med vojno najbolj prizadetim plastem in obenem tisti narodni skupnosti, ki ji je italijanski nacionalizem že pred vojno odrekal pravico do lastnega razvoja. V novih okoliščinah so Slovenci pričakovali rešitev socialnih in narodnostnih vprašanj le od proletarskega internacionalizma, revolucije in spremembe družbenega reda po vzgledu oktobrske revolucije.
Italijanski meščanski tabor, pred vojno združen v liberalnonacionalni stranki, se je po vojni razcepil na več strank — od skrajno desnih nacionalistov, do levičarskih republikancev. Vse stranke so bile kljub podpori okupacijskih oblasti šibke, omejene na mesta in brez vsakršnega vpliva na množice. Razen po splošnih nazorih so se razlikovale tudi po odnosu do neitalijanskega prebivalstva v deželi. Nacionalisti in fašisti so si prizadevali za hitro in nasilno asimilacijo, liberalci in konservativci so tudi predvidevali nasilno asimilacijo, vendar postopno, republi-kanci in klerikalci pa so vsaj deklarativno priznavali manjšini narodne pravice in računali, da jo bosta višja kultura in demokratična država politika sami po sebi vključili v italijansko narodno skupnost. Vse te stranke pa so gojile skupno težnjo: uveljaviti londonsko pogodbo in takoj priključiti zasedeno ozemlje k Italiji. Težnja, da bi zagotovili italijanske interese na vzhodnih mejah, in strah pred revolucijo sta postala vzgib za njihovo postopno povezovanje. Pobudo pri tem je prevzela nova, spomladi 1919.1eta ustanovljena fašistična organizacija, ki je z načelnimi akcijami pokazala, kako naj se uveljavijo italijanske težnje na spornem ozemlju in kako naj se zavaruje obstoječi družbeni red.
Slovenske meščanske stranke, narodno-liberal-na, klerikalna in agrarna, ki so po okupaciji prenehale delovati, so se v avgustu 1919. leta združile v enotno politično društvo Edinost pod predsedstvom dr. Josipa Vilfana. Društvo si je prizadevalo oostati zastopnik vseh teženj slpven-sko-hrvaške narodne skupnosti na zasedenem ozemlju. Svojo dejavnost je usmerilo predvsem v zaščito jezikovnih in šolskih pravic, v proteste proti okupacijskim ukrepom ter v obnovo kulturnih in gospodarskih ustanov. Toda še preden si je slovensko narodno gibanje opomoglo iz povojne omrtvičenosti, ga je že zadel tisti usodni udarec, ki je zbudil upravičeno slutjo, da Slovenci in Hrvatje v Italiji ne bodo imeli pravice do svobodnega narodnega razvoja: 13. julija 1920 so fašisti požgali slovenski Narodni dom v Trstu, sedež osrednjih političnih, kulturnih in gospodarskih organizacij. S požigom slovenskega Narodnega doma v Trstu so fašisti sicer nameravali zavreti pogajanja med Italijo in Jugoslavijo, obenem pa so s to akcijo okrepili nacionalistične težnje in utrdili svoj ugled. To jim je bilo tudi potrebno za začetek ofenzive proti delavskemu gibanju, ki sicer ni ogrožalo nacionalnih interesov, pač pa buržoazni družbeni red.
Dva meseca po požigu, v septembru 1920, leta, medtem ko so delavci v Italiji zasedali tovarne, je v Julijski krajini izbruhnila največja splošna stavka. Delavci so zahtevali odpravo izrednega režima, obenem pa so s stavko nameravali preprečiti vzpon fašističnega gibanja, ki je po požigu Narodnega doma namenilo udarce njihovim ustanovam. Socia-listična stranka ni bila pripravljena za resnejše politične akcije, zato so stavko z lahkoto zlomile združene nacionalistične, vojaške in policijske sile. Tako kot požig Narodnega doma je tudi neuspeh stavkajočih okrepil nacionalistične struje in dokončno postavil fašiste na čelo reakcionarnega pro-tiudara.
Poraz delavskega gibanja pa je bil tudi posledica razkroja v socialistični stranki, ki se je v tem času že cepila na komunistično in socialistično-reformi-stično krilo. Za Julijsko krajino je značilno, da so se cepile le sekcije v italijanskih ali narodnostno mešanih krajih, medtem ko so se slovenski socialisti, zlasti na podeželju, opredeljevali za komunistično
strujo. Le redki in starejše generacije se niso pridružili nastajajoči komunistični stranki. Na izrednem kongresu italijanske socialistične stranke, ki je bil v Livornu, od 15. do 21. januarja 1921. leta, so zastopniki iz Julijske krajine oddali 4.462 glasov komunistični struji, 3.286 glasov socialistični-uni-tarni, 30 glasov pa reformistični struji. Ker večinska socialistična struja ni hotela izključiti reformistov, so komunisti ustanovili Komunistično stranko Italije in k njej so — razen redkih izjem — pristopili tudi slovenski socialisti. Komunistična stranka je v naslednjih letih postala glavna nosiieljica protifašističnega odpora.
V januarju 1921. leta, ko je bila Julijska krajina priključena k Italiji, je bila v deželi naslednja politična situacija: socialistični tabor, ki je v mesecih po okupaciji vsestransko napredoval, je bil potisnjen v defenzivo. Slovenski meščanski narodnjaški tabor, ki so ga zadeli fašistični udarci, še preden si je utegnil začrtati svojo politiko, je po aneksiji poskušal prilagoditi svoje delovanje spremenjenim razmeram; italijanske meščanske stranke, ki so bile po zasedbi nepomembne in nesposobne za vsak resnejši nastop, so se zatekle pod zastavo nacionalizma ter se z redkimi izjemami pridružile fašizmu; tem silam so bile odločno naklonjene italijanske krajevne oblasti pa tudi vlada.
Posledice spremenjenih političnih okoliščin so se pokazale na parlamentarnih volitvah 15. maja 1921. leta. Volitve so bile razpisane predvsem s težnjo, da se v italijanskem parlamentu zmanjša število socialističnih poslancev in zagotovi veljava vladajočemu razredu, kar je omogočal tako razcep v delavskih vrstah kot povezovanje desničarskih meščanskih struj, ki so se za volitve združile v nacionalne bloke, katerih vodstvo so večinoma prevzeli fašisti.
Julijsko krajino so za volitve razdelili na tri vo-hvna okrožja v mejah nekdanjih avstrijskih pokrajin: Goriška, Trst, Istra. Politično društvo Edinost se je udeležilo volitev pod imenom Jugoslovanska narodna stranka. Poudarjalo je, da stopa v volivni boj zgolj zato, da dobe Slovenci in Hrvati v italijanskem parlamentu svoje zastopnike, ki si bodo prizadevali za varstvo narodnih pravic. Na gospodarskem področju pa so se kandidati obvezali zagovarjati pospešitev obnove, izplačila vojne odškodnine, obnovo deželne in občinske avtonomije, podporo kmetom in socialno pravičnost.
V goriškem volivnem okrožju Jugoslovanska narodna stranka ni imela nevarnih nasprotnikov. Italijanski blok je bil šibek in omejen na Gorico s furlansko okolico, medtem ko je bil socialistični tabor razcepljen v dve stranki, od katerih je le komunistična imela vpliv tudi na Slovence. Jugoslovanska narodna stranka je tako dobila 34.640 glasov ali 59,98%, komunistična stranka 10.112 glasov ali 17,33%, daleč za njima je bil blok z 8,26% glasov ter socialistična (7,4%), ljudska (4,4%) in republikanska stranka (2,4%). V tržaškem okrožju je zmagal italijanski nacionalni blok s 15,119 glasovi ali s 45,34% glasov, na drugem mestu so bili komunisti s 6.667 ali z 19,99%, Jugoslovanska narodna stranka pa je bila z 2.930 glasovi ali z 8,78 % glasov na zadhjem mestu, za socialisti in republikanci, ki so dobili 12,4 oziroma 13,4% glasov. V Istri je tudi zmagal nacionalni blok z 28.995 glasovi ali s 55,37 %, na drugem mestu je bila Jugoslovanska stranka z 11.215 ali 21,41% glasov, tretje mesto je pripadlo komunistom, ki pa so dobili le 3.695 glasov ali 7,05 % glasov. Druge stranke —socialistična, ljudska in republikanska — so dobile v Istri od 4 do 7 % glasov.
V vsej deželi sta bila italijanski nacionalni blok in Jugoslovanska narodna stranka v ravnotežju, saj sta imela vsak po približno 34 % glasov, kar je pomenilo za jugoslovansko stranko velik uspeh. Toda mandati so bili po okrožjih tako razporejeni, da jih je več pripadalo italijanskim nacionalistom kot slovenskim narodnjakom. Blok je dobil osem mandatov, tri v Trstu, pet v Istri (na Goriškem nobenega), Jugoslovanska stranka pa pet mandatov — štiri na Goriškem in enega v Istri. Izvoljeni so bili predsednik društva Edinost Josip Vilfan, duhovnik Virgilij Šček, Karol Podgornik iz Gorice, Josip Lavrenčič iz Postojne in Ulikse Stanger iz Opatije, ki mu je istrski mandat odstopil Josip Vilfan, saj je bil nosilec tudi istrske kandidatne liste. Komunistična stranka je v vsej deželi dobila tretje mesto s 14,3 % glasov in z dvema mandatoma, v Trstu je bil izvoljen eden izmed voditeljev italijanske komunistične stranke Nikola Bombacci, na Goriškem pa voditelj deželne organizacije Giuseppe Tuntar. Druge stranke niso dobile nobenega mandata. Povedati pa moramo, da so bili rezultati volitev tudi posledica ostrega fašističnega terorja, ki je neovirano divjal zlasti po istr-
Slovenski narodni dom v Trstu so fašisti požgali 13. julija 1920. leta
skih vaseh in v okolici Trsta. Čeprav je vlada zagotavljala demokratičen — in svoboden volivni postopek.
Prvim napadom iz leta 1920, ko so fašisti požgali slovenski Narodni dom v Trstu, napadli in razdejali delavski dom in tiskarno delavskih časopisov, je leta 1921 sledila splošna fašistična ofenziva, kije trajala do prihoda fašistov na oblast leta 1922. Fašistično gibanje se je v začetku leta 1921 tudi številčno tolikanj okrepilo, da je lahko začelo s splošnim terorjem. Vzpostavilo je svoje množično organizacije v sindikatih, ki so med stavkami imeli vlogo stavkokazov. Glavni voditelj fašizma v Trstu je bil odvetnik Francesco Giunta, priseljen iz Firenc. Množična podlaga fašističnega gibanja so bili ljudje iz srednega sloja, priseljenci iz Italije, demobilizirani oficirji in avantur željna mladina. Finančno so gibanje podpirali visoki kapitalistični krogi, lastniki ladjedelnic in tovarn, ki so mu dajali na voljo svoje prostore, tovornjake za prevoze na akcijo in denar. Udarna sila fašizma so bile oborožene akcijske čete — souadre d'azione, ki so štele 30 do 50 mož. Za ■ voljo vojaške organiziranosti, bojevitosti članov (nekdanji vojaki, mladina) in stalne pripravljenosti so se čete lahko naglo zbrale in bliskovito napadle nasprotnika, ki večinoma ni bil pripravljen na obrambo. Najprej in najpogosteje so fašisti napadali v mestih, v Trstu, Tržiču, Pulju itd., kjer so bili komunisti njihova glavna tarča. Ze v februarju in marcu so požgali ali razdejali Delavski dom v Trstu, tiskarno časopisov II Lavoratore in Delo, komunistične krožke v predmestjih, delavske domove v
Tiskarna komunističnih glasil »Delo« in »H ratore«, ki so jo fašisti požgali 10. februarja ' k leta
J "i
Pulju, Kopru, Valdoltri in drugje. Hkrati sonaJjkj ra srbsko pravoslavno šolo in tiskarno narodnjaku te dnevnika Edinost. Napade na nekatera poslopi sq ponovili večkrat.	$t;
Iz mest so čete s tovornjaki odhajale na P°%i v$ Ije, v slovenske in hrvatske vasi, kjer so kot Pt ska ekspedicija« v nekaj urah razdejale vse, ^ ti je bilo pač trn v peti. Svoj vrh je teror doseg6* 5 »| volilno kampanijo v aprilu in maju 1921-preganjanjem agitatorjev za komunistično.]^ ^ vansko listo, s požigi poslopij, z razganjanj6111 y(n t), livcev, splošnim ustrahovanjem, z razbijanj6[V' lilnih skrinjic, ponarejanjem rezultatov in P°]~s' di so fašisti zagotovili zmago nacionalnih bD1,^ ^ Trstu in v Istri. V naslednjih mesecih so zažžkjli ^ več delavskih in slovenskih domov, zlasti v n, predmestjih pa tudi po okoliških vaseh. Po d; kih italijanskih zgodovinarjev je bilo do kon6‘1 jjl 1921 v Julijski krajini požganih ali razdejan'*1.,^ poslopij, med njimi 100 sedežev kulturnih dru';! k
slovenske narodnjaške in komunistične sm6flLt» ^ delavskih domov in tri zadruge. V juniju l92-’,5tj k
iri Kil	--------rr"« • i •	* i- ' \/C*/ . P
je bil izveden pogrom v Kobaridu in okolici
-	r ~ O------- v_»rYvy«* — -	I
fašistov je prišlo iz Gorice in Vidma, da bi vali« slovensko prebivalstvo, ki naj bi bilo ^ poškodbo vojaškega spomenika na Krnu, v rega je udarila strela.
(Nadaljevanje priho
Župan z dletom
^°lbem in klešem dan na dan, ure in ure. Lahko bi ustvarjal še sto let in vendar bi uspelo izpovedati vsega o naši slovenski materi. O njeni ljubezni, predv-'e^pa trpljenju, ki ga je prestajala, da bi povila takšen rod...«
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 45
t- Sever
L Odkar si je pred leti hči |» la svoje gnezdo, živita sama L110' Njuna hiša je okinčana z | Van° travo in z mnogo cvet-v središču Vuzenice, na-[nj. 'bloka in ograje, na kateri fek'0 va*ov' mladost. Zjutraj Cpev, ko se od tu odpravljajo L °> popoldne mlade drobeži, ?rbeiih lic in široko razprtih jye?eb nekaj povedati, da bi jih ’ er zamenjali stiski rok in ust. ■Stedam jih od tu, z dvorišča jjlj”' Je lepo. Srečen sem, da so kr Srečni. Potem se vržem na ioe dan od petih zjutraj in ®ajstih, potem malo počivam Lelam naprej vse popoldne. L nie daje, zato zdaj ne narediti več toliko, kot bi
jju^kovitimi, močnimi in do Ej^bnosti preračunanimi gibi Hctv,s ^ijem po dletu. V primežu leži vpeto deblo.
1 I)
'|rju°d|l se je pred 57 leti v Mo-pče je imel rezbarsko in !}ko delavnico in štiri otro-Cp jANKO DOLENC, je i^tr v Slovensko Bistrico. V uk 6 (I°^?a- Oče je premalo zaslu-Vbiv Prehranil družino. Mati ho je kje povila •>e|e j’ Je od kmetov dobila za-tlls '"krompirja pa mesa. Lačni tMv ''h do sitega pa so se tudi le
0 najedli.
ike °ina je Janka zatekla na Oti-V Vrhu. Tamkajšnji prijetelji J^oof re*'h pred okupatorjevo fofl?’ niso ga pa mogli pred ta-jjj^em. Nekoč, ko se je ponu-v Priložnost, je pobegnil iz v ■ .in se vrnil v naše hoste. H . n' je bil vse, kar je bilo ^•'.tajnik okraja, direktor ' letia, župan občine...
*>Vi, eh°č sem presenečen ugo-Wda že skoraj na vsakem se-Hd r'šem. Potem sem risal v^a. Toda prav sem zaži-
hn . hJ Sem	~r rll/afrvrrt r711'i11
| fc ] Sern začel z dletom rezljati I (lt|a|esu- Dvajset let sem trdo ličkal ^ sern se ojunačil in se
'1 javnosti. Na razstavo je C,‘Udi KAREL PEČKO in se mučiš s tem rea-^Usti ’ hi te tako utesnjuje. ,taroki in duši svojo pot...’
! sent ga in se rešil še zad-sPon..,«
biši si je zgradil drugo, 1JSo- V njej ima atelje in sobo J	V resnici pa je to soba z
ni1 ri,aij 'mi ženami, dekleti, materi ko je ^ njegovimi kipi. Pred leti, ^ ro ®ra(lil in potreboval denar,
^eoč* cene, kolikor so dali. eii- Vsj? Va dela so preprodana na jj'< Pril,^n.hnente. Po njih še danes
kNVljalVSe sProti odnesli. Ni po-
žov kor
ril'1'	ru ujm ac uciiiwa
j kip0laj° od daleč. Zdaj svojih [a ^ °b seK16 razclaja več. Ima jih tu,
# Ure'.'
1 ^ ^Žnc *n Ure bi tiho gledal, kako v<r, "irtvp 11111 ^si dleto po lesu. Iz ib11 -i. Ž_p®a. debla se porajajo obra-jč ^k|e,nsb' obrazi. Obrazi srečnih li'•'ater Obrazi Vorančevih sk1 ,''ater. Njegove matere. Vseh d3'' Pe, ^ aga sveta, ki so bile roje-1Č ^ ijj b' rodile, ki so se izživele, rugi živeli.
sp.
efa kle*ZaJ>rav ie t0 čudno. Že Pji zrjj sbni obraze in še vedno se X’da vsega o materah še rtSlejt 0Vedal- Nar vro iz mene. Jphtie Pravi, ko si za hip pre-% Popravlja očala, ki so hnila na konec nosu,
»dleto mi malo zdrkne in je vsega konec. Poskušal sem v drugih materialih, to ni nič! Les pa dvakrat živi. Na srečo moji prijatelji skrbe, da mi ga ne zmanjka. Pridejo naokoli in vprašajo: Janko, kako pa si kaj z drvmi? In mi pripeljejo. Če potrebujem dleta, grem v kovačnico in rečem: fantje, takšno dleto bi rad. Kujemo, delamo in imam dleto. Tako dober je ta svet tu, pod Pohorjem. Nikoli ga ne bi zapustil.«
Na katerikoli razstavi se pojavijo njegova del, se občinstvo zdrzne. Obrazi njegovih mater, žena in deklet tako prepričljivo izpovedujejo trnovo pot nas vseh, da ne potrebujejo napisov. Njegova roka vtisne v les navdih večnosti. Kot je večna ljubezen, materinstvo in trpljenje.
On pa dela in dela. Najdeš ga med šolarji v Zavodnjah, srečaš v avtomobilu, ki se kar obeša pod tovorom njegovih kipov, ko jih prevaža tja, kjer marsikdo s svojo roko rahlo podrs a po njegovem lesu, da bi tudi tako občutil materinstvo.
»Želel bi, da bi bila moja roka tako mehka kot Napotnikova. Ta mož je znal v lesu odkriti tolikšno toploto, da si se kar zdrznil. Zakaj so moje matere vedno vstajajoče in rastoče? To je Mo-diglianijeva linija, ki tako lepo govori o našem življenju. Vedno znova in znova vstajaš in rasteš. Tudi moje matere. Od vsega v življenju me je najbolj presunilo materinstvo. O tem je težko govoriti, še teže pa je to upodobiti. Zdi se mi, da mi je to ostalo iz otroštva, ko so me razmere odtrgale od domačega ognjišča in pahnile v svet. Tako kot so bile te matere odtrgane od svojega deklištva in sanj ter postavljene v povsem drugo vlogo. V vlogo matere. Kdo razen njih zna povedati, kaj se je takrat v njih dogajalo?
Ljudje smo takšni, da se vsak po svoje pehamo nekam, kjer bi naj bilo tisto, kar bi nas naj osrečevalo. Ko pridemo tja, ugotovimo, da to ni tisto, in se pehamo naprej. Vsak zase in vsi skupaj. To je dobro. Hudo pa je, če živiš
za plačo, od danes do jutri, samo za denar. Ni važno, kje si. Svet je tako majhen, ljudje pa tako enaki, da mej v resnici sploh ni. Meje si postavljaš sam. Nekateri bliže, drugi dlje. Zase vem, da nimam dosti časa. To tembolj, ker je v meni še toliko tega, kar se mi zdi, da bi moral povedati. Zato me bolečina v prsih dvakrat prizadene. Vem, danes bi lahko za svoje kipe dobil na kupe denarja. Prihajajo trgovci z novci, prihajajo ljudje, ki imajo radi moje kipe. Toda težko se poslovim od njih. Včasih me je kdo grdo napetnajstil. Kaj hočete, toda nič za to, to je zdaj za mano. Za mano je tudi mnogo razočaranj, bolečin. Kljuh vsemu pa se nobenemu svojemu kipu ne bi odpovedal. V vsakem sem jaz in v njem je človek...«
SE	kdloniska voda (crtis.)	SlfTEMSiTC.. tV(DEHCA SREDSTEV, VlRcMjfD.	Tj! SIS	toaletno MAZILO, KREMA	UU NOV/	DOM.ilVAL, k! DADE volno	VRSTA PAPIGE	KRA- DLJIVEC	DCE	VKODNIDEL TElEVIZORA ZA UBIRALE KANAW	OSTROST KjONICA- VOST	EGIPC. SONČNI
ILLOkt- ŠČEVAlfit												
RVfUVBA SRSLDV&tljE												
ujETje					riEsroNA SKLILHI RAJjioMDU- STRI7A 2G							
KRASkA- PLANOTA N® STOJO lrJDM!W10							BRAZILSltO H£ST0 Z LADJEDELNICAMI	lAJjJICAZ ENIM JAMBOROM	EMIL LUCNIGER SPREMIM. OGNiA		-	LUNINO ŠTEVILO
rtALi;WJ, otočje, ZA+L OD 5ICJLL3E						NEDRA ZLATA „ OMANMIC						
Bil										EGON PRINČIČ DUŠEVNA M0TN7A		
01AA VIPOTnIIK			SOHA, STATUA	IME ŠA" iWl$Tkt jKUUJIRjElE	ILA1IN/AK UŽIVALEC rente, rentni K							
sodobni slov. književnik , ta.MNIU))						EMIL JANNIN6J			PREPROST) 0RCŽZE. PRIMER			
igrali/a MEKSOIS						PRISTAŠ Rasizma						
SL0VEN. LU&PMH fficockikM (ALfONX)						CAIČNA TIED ZGODEN						
NIKOLA TESLA			STISNJENI PREMOGOV PRAH	LlMDSld VODlTtlD PESEM hi/alnicA							TRATA, travnik	RAZTCL& SEVALEC.
eR.OtuK. v JILEtt ,							NftOC- NIKI					
	VI SO ICO cMltoVftNTE ■P«						makedor. KNlliaMK (ijočo)	‘				
		\\f<0 / ANT>fc.!c		'	NOČNI Lokal	RANER	bec POL7A					
		siiED.nsMti) •HANSSON					EVROPSKI VELETOK					
leu TELESA				(T PRISTAN. 0?>7At>WWU (MBN.nAflEl GALI 0					3U60SU)V. AERDTRaE ŠPORT			
tELAVEi U-E&ALI									OKRAJŠ. KoviMe.			
Ruska Carica									SESTAVIL- 5CN.	ANTON MARTI		
Rešitve pošljite do 22. novembra 1978 na naslov: TOZD DELAVSKA ENOTNOST Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 45. Nagrade so 200, 150 in 100 dinarjev.
Rešitev nagradne križanke št. 41
Anatolij, Nikobari, Karpov,
LO, rasa, vrana, Pt, IM, vazal, skakalnica, potnica, dan, ALKO, TO, Balt, Marr, rak, anakonda, Be, titovka, kal, EC, RC, satira, rančar, Reti, AN, aparati, Kiro Gligorov, Mitja, Korana.
Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 41
L nagrada 200 din: Francka Mraz, Šorlijeva 3, 64000 Kranj;
2. nagrada 150 din: Davorin Na-gernik, Partizanska 13, 62392 Mežica; 3. nagrada 100 din: Tončka Glinšak, Cankarjeva 23, 64240 Radovljica.
Nagrade bomo poslali po pošti.
Humoreska
Zvezda na prepihu
i
Sindik preprosto ni mogel razumeti, kako se mu je vsa stvar tako izmuznila iz rok, da se je zdaj znašel pred njo kot novorojenček pred sončnim vzhodom. Kakor se je obračal, izgovora ni našel.
Šlo je preprosto za to, da so imeli v tozdu nekakšno delovno zvezdo, po domače se mu je reklo Francelj Kapselj, ki je s svojo bleščavo visoko dvigala sloves tozda povsod tam, kjer je tekla beseda o družbenopolitični aktivnosti, uresničevanju zakona o združenem delu, izdelovanju pravilnikov in sporazumov, vlogi sindikata v krajevni skupnosti...
Francelj je bil, — skratka, bil
je prvi. Francelj je bil zvezda, ki je kar avtomatsko, po nekakšnem zagonu dobiva! priznanja, odlikovanja, čestitke... Če bi se kdo od pozornejših spomnil, kako je bilo na začetku, bi morda lahko ugotovil, kako je bil začetek dokaj skromen, vendar je kasneje vse spominjalo na zakonitost snežne kepe, ki se je začela kotaliti po zasneženi strmini naše lepe narave.
Naposled pa je le bilo vseh priznanj, odlikovanj in čestitk preveč in so se člani tozda — sprva plašno in negotovo, kasneje pa vse bolj odločno in neusmiljeno — začeli spraševati, kaj je tovariš Francelj v resnici sploh
naredil, da je začel sijati kot zvezda. Prve reakcije na tako vprašanje so bile »dušeče«: »Nehajte, tovariši, iz vas govori zgolj in samo zavist, šicer pa za vsemi utemeljitvami dejavnosti tovariša Franclja stoji sindikat, konkretno njegov predsednik tovariš Sindik, torej je vse do skrajnosti prečiščeno in utemeljeno!«
Tako se je torej tovariš Sindik znašel sam samcat sredi neobra-nega koruznega polja. Dobili so me! To je bilo prvo, kar si je moral priznati. Kajti res je moral ugotoviti, ko je začel temeljiteje spoznavati »dejavnost« tovariša Franclja, da se je pri tem ugotav-
ljanju dogajalo kot pri kegljanju: če si prav podrl prvi kegelj, so padli tudi vsi drugi! In prvi kegelj je bil: Tovariš Francelj nikoli ni naredi! ničesar, samo povsod, »kjer je tekla beseda«, je znal zelo dobro in pravočasno »podpisovati« s svojim vse bolj cenjenim priimkom vse tisto, kar so naredili drugi.
Sindik je naposled »popenil«: Francelj, za nazaj naj ti bo! Zdaj boš pa v resnici naredil pravilnik o...«
Francelj je dvakrat pošmrkal in si skesano obrisal solzo: »Sindik, usmili se me. Ne morem... Ne znam delati...«
Tig
Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČGP Delo, TOZD Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: Andrej Agnič, Vojko Černelč (glavni urednik in direktor), Sonja Gašperšič, Milan Govekar, Marjan Horvat, Damjan Križnik, Rafael Lindič (tehnični urednik), Boris Rugelj, Bojan Samarin
(odgovorni urednik), Janez Sever, Igo Tratnik, Andrej Ulaga in Janez Voljč. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313-VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278, 322-947. Uredništvo tel.: 316-672, 323-554 in 316-695; komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun pri SDK Ljubljana, št.
.50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski banki, št. 501-620-7-121100, Posamezna številka stane 5,00 din, letna naročnina je 250,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina plačana v gotovini. Tisk »Ljudska pravica« Ljubljana.
Za pravo povezavo gre
Andrej Agnič
Življenjska pot Geza Čahu-ka, sedanjega predsednika republiškega odbora sindikata delavcev vzgoje, - izobraževanja in znanostim bila lahka. Med vojno je bil na prisilnem delu na Madžarskem. Pobegnil je in se pridružil Rdeči armadi, kasneje vstopil v KNOJ in v 1948. letu so ga sprejeli v Komunistično partijo Slovenije. Geza je pravi kmečki sin, vendar ne med tistimi, ki bi se lahko bahali z mnogimi hektarji zemlje, ampak med tistimi, ki so bili iz dneva v dan v skrbeh za ljubi kruhek. Rodovitna pomurska zemlja je lahko tudi skopa, mlad človek spoznava krivice in pomen te skoposti, poleg tega pa še zlasti razmišlja o tem, zakaj imajo nekateri preveč, drugi pa premalo.
Ta razmišljanja so oblikovala osebnost Geze Čahuka. Motile so ga razlike, da nekateri živijo, pa zelo dobro živijo mimo rezultatov svojega dela, brez žuljev na rokah, ki so tako karakteristični za pomurskega človeka — motika, plug in brana — samo, da bi več zraslo, da bi posejana pšenica bogato obrodila.
Geza'je začel v zvezi komunistične mladine. Tu se je oblikoval in ko je 1952. leta postal predsednik odbora Društva vzgojite-
ljev Slovenije, ga je kalila že tudi litostrojska industrijska šola. Ob vsem tem pa je pridno delal tudi v centralnem komiteju ljudske mladine, v republiškem svetu zveze sindikatov in še bi lahko naštevali. O tem pripoveduje Geza Čahuk dokaj skromno, saj ni zagledan v preteklost, zelo rad pa se pogovarja o tistem, kar zadeva prihodnje delo Zveze sindikatov Slovenije in še zlasti »njegov« sindikat.«
Naš sogovornik je bil že doslej predsednik republiškega odbora sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja. Letos se je v ta sindikat vključilo še šolstvo in znanost. Sindikalni delavci so vnovič
zaupali predsedniško dolžnost Gezi Čahuku. Za Gezo Čahuka
je 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije pomembna prelomnica v delovanju sindikata na vseh ravneh organiziranosti, kajti doslej smo spoznavali nove družbenoekonomske odnose, bolj ali manj »teoretizirali« o svobodni menjavi dela, sklepi kongresa pa so zelo konkretni, ko govore o tem, kako reševati dileme, kako uveljaviti vlogo sindikalnih organizacij tudi v tistih temeljnih samoupravnih skupnostih, ki po naravi svojega dela morajo oblikovati določena
razmerja s porabniki njihovih storitev. Pritrdimo tudi lahko Gezi Čahuku, da doslej nismo usklajevali šolskih programov in potreb v proizvodnji in v drugih asociacijah združenega dela. Ne manjka primerov, ko izobražujemo profile kadrov — tudi v sorazmerno velikem obsegu — ki jih združeno delo ne potrebuje. Mariborski kongres je zato opozoril na naloge pri planiranju nadaljnjega razvoja izobraževanja.
Geza Čahuk nam je zatem govoril o poteh in stranpoteh svobodne menjave dela med' proizvodnjo in družbenimi dejavnostmi. Republiški odbor »njegovega« sindikata se bo kajpak moral potruditi, da bodo tudi v praksi zaživela načela svobodne menjave. Naš sogovornik je dejal: »Urejanje medsebojnih samoupravnih odnosov in uveljavljanje resničnega samoupravljanja je v teh dejavnostih še posebej občutljivo vprašanje, saj so zaradi značaja narave svojega dela še kako izpostavljene. Toda pri tem moram povedati, da nam včasih zmanjka sape, zlasti tedaj, ko želimo obračunati s staro vlogo prosvetnega delavca ali delavca v znanstveno-raziskovalnih organizacijah združenega dela.
Tudi pri nas ne manjka oportunizma, čakanja na rešitve od zunaj... Kam to vodil? Prav gotovo ne v pravo integriranost naših delavcev v združeno delo. Pa še na nekaj moram opozoriti: imamo številne naloge, vendar se mi zdi, da je v ospredju strokovno in družbenopolitično izpopolnjevanje prosvetnih in drugih delavcev v naši dejavnosti oziroma v našem sindikatu. Na to je opozoril tudi kongres.
Seveda bi se lahko z Gezom Čahukom pogovarjali še o mnogih vprašanjih, ki zadevajo »njegov« sindikat. Končajmo z njegovo mislijo: »Spremeniti bomo morali miselnost, da naša dejavnost samo troši družbeni dohodek, nekakšno nujno zlo, čeprav smo se dogovorili, da je vsak problem delavcev ne glede na dejavnost družbeni problem.. Če kdo, potem morajo predvsem osnovne organizacije sindikata v naši dejavnosti globlje zaorali v krajevnih skupnostih in v občinah; v republiškem odboru pa moramo organizirati takšne oblike dogovarjanja, da se bodo resnični interesi delavcev te dejavnosti, čeprav morda specifični, soočili z drugimi interesi, izraženimi v Zvezi sindikatov Slovenije.«


Cesto nam zmanjka znanja
Delegat za 8. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije je tudi Franc Friškovec iz Kartonažne tovarne Ljubljana. Na kongresu bo zastopal občinsko organizacijo zveze sindikatov v občini Ljubljana-Center. V razpravi pa bo bržkone spregovoril o uresničevanju novih družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov v temeljnih in drugih organizacijah in o nalogah osnovnih organizacij sindikata v tem zahtevnem in odgovornem delu.
— Zakaj nameravate govoriti prav o vlogi sindikata in njegovih nalogah v samoupravni preobrazbi?
»Zato, ker so pred osnovnimi organizacijami sindikata in zlasti pred njihovimi vodstvi zelo odgovorne naloge v zvezi z uresničevanjem zakona o združenem delu. Tega se bolj ali manj zavedamo vsi; naloge smo opredelili tudi na minulem kongresu slovenskih sindikatov, vendar se mi zdi, da se prav v osnovnih organizacijah zadeve ne znamo najbo-
lje lotiti. Vse prevečkrat ponavljamo načelne opredelitve, skrivamo se za parolami, namesto da bi razmišljali, kako bi tisto, kar je že znano in zapisano, spravili v življenje. Pri tem pa članom izvršnih odborov pogosto zmanjka znanja, široke razgledanosti in mobilizacijske sposobnosti, da bi v proces uresničevanja novih družbenoekonomskih odnosov in učinkovitejše samoupravne organiziranosti pritegnili širok krog delavcev. In ker je temu tako, se kaj lahko primeri, da predlagane rešitve izvirajo iz individualnih interesov. Na to smo v osnovnih organizacijah premalo pozorni in šele kasneje, ko se odnosi zapletejo, spoznamo te ljudi in bridke posledice naše nezainteresiranosti.«
— Ali govorite tako tudi zavoljo lastnih izkušenj?
»Da, tudi v naši organizaciji združenega dela smo se morali pred časom strezniti. Začelo se je
z zbiranjem podpisov za izjavo skupine' delavcev, ki je trdila, da nimamo samoupravljanja. Idejni pobudniki akcije so bili ljudje, ki so imeli vse možnosti, da bi po normalni samoupravni poti opozorili na napake in se v zvezi komunistov in v sindikatu borili za nove odnose. O tem pojavu smo izpravl jali v vseh organih druž-
benopolitičnih organizacij in v samoupravnih organih, naredili pa smo napako in ostro obsodili tako početje... Razpravljali smo o metodi in posledicah takega ravnanja, nismo pa se vprašali — vsaj sprva ne — kaj je morda le res v očitkih naši samoupravi, kje so naše šibke točke in kako usmeriti politično akcijo v temeljnih organizacijiah združenega dela in v delovni organizaciji, da bi odpravili ovire pri odločanju delavcev. Kasneje smo sicer ubrali to pot, vendar pa bi lahko izgubili manj časa in živcev, če bi se že na začetku pravilno lotili akcije.«
Vodstva sindikata morajo
torej precej izostriti svoj P05^«
»Uresničiti moramo že dolgo govorimo: člani iz odborov morajo biti med de J ci, prenašati njihove pr'^
mnenja in predloge na sejc0^, nov, ki se morajo nato d° 1
opredeliti in poskrbeti, da a J tudi uresničene. Na drugi s, iJ
pa moramo veliko več stori*1'J bodo naši samoupravni ak*1 ^ pisani preprosto, da jih b0*^’
lavci razumeli, kajti le tak0/Vi akti. ČebV
to v resnici njihovi aKti. " jf! storili na tem področju raka naprej, tedaj ne bo * T sodiščih združ^p tti
Pte
sporov na
dela, manj bo razprtij v vih.
• Cg
Na kongresu sindikatov 17 zato morali zavzeti za takšn6 , jj, smoupravne akte in tudi za r*1^ žičnejše izobraževanje voa5^ sindikalnih organizacij, za v’ ^ izmenjavo izkušenj, še pose.(. t0 pa bi morali poudariti o^S0,'« K-nost komunistov za delo sin0*
Združevanje je ekonomska nuja
Tudi Igorja Pirca so izvolili za delegata na 8. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije v občinski organizaciji ZS Ljubljana-Center. Naš sogovornik je znan sindikalni delavec, saj ne deluje le v občinskem svetu ZS, ampak tudi v republiškem odboru sindikata delavcev trgovine, pred nedavnim pa je bil izvoljen za podpredsednika republiškega odbora. Igor Pirc dela v Metalki, na kongresu pa bo razpravljal o povezovanju proizvodnje in trgovi-kjer so, po njegovi sodbi, še
vedno ovire in zagate pri uresničevanju določil, zapisanih v zakonu o združenem delu in v kongresnih dokumentih.
»Res je, da gre za posebnosti,« je dejal Igor Pirc, »vendar je povsod mogoče uresničiti načelo samoupravnega združevanja dela in sredstev med proizvodnimi in trgovskimi delovnimi organizacijami in razvijati take oblike sodelovanja, ki zagotavljajo partnerjem enakopravne odnose. Toda najprej se morajo
temeljne organizacije združenega dela dogovoriti za skupno politiko proizvodnje in prodaje in drugih storitev v okviru blagovne proizvodnje z namenom, da bi povečali skupni prihodek na podlagi skupnih interesov. Do sem se kaj hitro dogovorimo, s težavami pa se srečujemo pri opredeljevanju skupnega rizika iz skupnega poslovanja. Pravzaprav ne gre za nič drugega kot da partnerja »delita« skupno usodo v dobrem in slabem, vendar pa ne na račun slabe kakovosti, nedelavnosti in nesposobnosti enega od udeležencev v združevanju dela in sredstev. Tu morajo biti jasne osnove in kriteriji, do kod sega skupno tveganje v skupnem poslovanju, kdo bo nosil posledice težav, do katerih prihaja zavoljo subjektivnih razlogov. Na ta način oblikujemo tudi nove odnose in vzajemno odgovornost pri pospeševanju proizvodnje in prodaje na podlagi medsebojnega dogovarjanja in tudi z ekonomsko motivira-
nostjo vseh temeljnih organizacij združenega dela v procesu proizvodnje in prodaje. Pri tem so bili dosedanji sporazumi med proizvodnjo in trgovino pogosto le nakupno prodajne pogodbe, v njih ni bilo določb, ki bi zagotavljale tudi oblikovanje boljših pogojev za povečanje produktivnosti dela, za boljšo organiziranost, skratka za boljše izkoriščanje družbenih sredstev v proizvodnji in prodaji.
V Metalki smo uspeli za blizu
12.000	izdelkov, ki predstavljajo v naši realizaciji kar 80 odstotkov, skleniti dolgoročne sporazume z dobavitelji na osnovah sodelovanja, kot jih uzakonja zakon o združenem delu. Seveda smo se morali za tako delo tudi ustrezno organizirati. Kar zadeva organiziranost poslovanja, smo v Metalki uveljavili dve načeli: panožno in teritorialno načelo. To se je pokazalo kot dobra rešitev za povezovanje s proizvodnimi delovnimi organizacijami.
Mislim pa, da bi morali ^
sindikatov več storiti pre*J , pri odpiranju proizvodn1*1 ^ lovnih organizacij do trg0^ saj opažamo, da marsikj6
interesa za povezovanje
1/j ^
no. Nekateri se pač raje O0*, za sodelovanje s tistimi. ** Jfl ponudijo, kar pa je za pef!’^ tivno proizvodno uStIlt|d!ij‘
slabo, tvegano in ne
tudi neodgovorno do po*r°*
Dosedanje izkušnje v poV.e'e It1!
;oVI"/
nju proizvodnje in trgo
pri ustvarjanju in razpotij’ skupnega prihodka bi
sindikatu temeljito ocen loviti, kaj je sprejemlj>v0 1
se skrivajo v samoupravni*1,^
razumih stari podjetniški0 Kar je pozitivnega, 1110 •'
ohraniti, negativno pa
ter predvsem napredno v 1 ■, delovanju popularizirati- ■ j;
morate svoj del opravititl1 a snikarji, kajti razbijanje P1 j niških in tovarniških P*°	?
naloga vseh.