t 2. številk». mmr Pommblmu» števiUka sfr&n* ao f, "Wm M rifcar, dae 8. jaaaaija Ml«. ' m 53. letnik. 0; r. List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaia vt«x cetrick m velja s poštnino vred m v Manbora s pošiljanjem na dom za celo leto 8 K, pol let« 4 K in za četrt leta 2 K. — Narointna za Nemčijo S K. M druge izvenavstrijske dežele 8 K. Kdor hodi ss.m p« njega. plača na let« samo 7 K. — Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenske« Gospodarja" v Mariboru. -- Ust te dopošflja do odpovedi. — Udie „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez pesekne naročnine. — Pusaintau Usti stanejo 16 vi«. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta itev. 5, sprejel» naročnino, inserate in reklamacije Za m sevate se plačuje od cnostopne petitvrste za enkrat 4» vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora sta» 36 vin. Za večkratne oglata primat» popust V oddelku »Maia naznanfia* stane beseda iS vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije ao poštnin« prosta. Regent Aieksanderh svolemu narodu. VP..-. . .'.. ifT** ' " .....' I ......■ I • ' ^flBBf " ■ Resent Aleksander iV izda! dne 6 janaaria3EpFavlja"re8itev iagrarnega (kroetskega) vpraBacja, .kraljestva, sijajni dok z suveren¡tete ruis i*? Regent Aleksander je"" izda! dne 6 ja na jugoslovanski narod obširen oklic v katerem pravi med drugimi: Dočakali smo Brečni. davno zaželjeni dan našega esvobejenja in nsiega oje-dinjenja v narodno državo, kjer be »ogel živeti nas narod svoje polne življenje in bo mogel brez ovir uživati darove, s katerimi je blaga božja roka tako obilne ocdarila nale lepo domovine Iz-poljnjena ja zaebljuba, ki se jo skczi veke a avejo krvjo vedno «l navijali in potrjevali vsi naii redovi. Razcepljeni deli nale domovine so sedaj združeni v enotno kraljestvo, na čigar vlado je poklican kralj vseh Srbe*. Hrvatov i« Slovence*. ▼ znak bratske skapnesli sam sestavil prve državne vlade, ki je znak natega bratstva in bratske selidarnaeti. Kot kralj svobodnega in demokratskega nareda se bom v vsem strog» držal načela ustavnega, par lamentamega vladanja. Vlada be izdelala volilni red, ki be zajamčil na pedlagi splošne volilne pravice svobodne volitve za aatan.vne akapičil«. Regent priznava popolne avebodo in ravne-prav nos t viek veroizpovodanf. Meja želja je, pravi Aleksander, da se takoj prišne a pravi?»» reiitvij» agrarnega vprašanja, da ao odpravijo zemljiška velepesestva. Preti pravični odškodnini dosedanjim lastnikom bo zemlja razdeljena med airemalne poljedeljce. Vsak Srb. Hrvat itn Slovenec bodi gospodar na svoji zemlji! Posebna komisija pri ®prav)jarre8itev fagrarnega (kmetskega) vpraBanja. .kraljestva, sijajni dok z suveren'tete ruis d-íiv* Kmete-tlačane poaivijaw, naj zaupajo v kraljevo j zaplapolala bo po v^ab naših dsieiah, na vseh ti a delo in agitacijo sanaie časopisje! V zadnjem čaau dobimo akoro vsak teden kak nov Časopis aocijalnodemokraške, jugoslovanske demokratske ali kako radikalne strnjo. Za vn» te čaaopiao so pridno agitira. Širijo se med ljudstvom bojj in bolj. Posebno kar jo kolportaža prosta, a» čaaopiaje med ljudstvom silno liri. Dolžnost naših somišljenikov torej je, napeti vse sile, da razširijo mea ljudstvom naše šasopisje. Dober časopis jo prijatelj, vaditelj in svetovalec vsake družino. Kdor čita vedno dobre liste, se navzamo iz njih dobrega duha, kdor pa čita slabe, se tekom časa na vleče tudi slabega, protiverskega duha. Da se naše ljudstvo ohrani dobro in verno, mu moramo nuditi dobrega berila. Zato pozivlje-mo danes naše somišljenike: Na delo in agitacijo za naše liste „Stražo" in „Slov. Gospodarja!" Ti listi naj se razširijo v vsako spoanje&tajersko slovensko hišo in naj bedo svetovalci m vodniki slovOTiskih družin! Položaj ob mejah. Na Koroškem so postali Nemci in nemim,; divji. Organizirajo se v močne tolpe, ki napadajo Slovence, iopajo in pežigajo slovenska sela. Na jožnezahodnem Koroškem, in sicer v Rožni dolini, so nemške tolpe, oborožene s lopovi in stroj nimi puškami z veliko silo napadle jugoslovanske posadke pri Podkloštru, Št. Jakobu v Rožni dolini in v Podroščici. Naši so se morali umakniti pred besedo, mirno pričakujejo, da jim vlada mirnim potom preda zemljo, ki bo zanaprej samo božja in njihova Vlada bo posvetila svojo glavno skrb navadni preti rini siromašnih ljudskih slojev in pomoči in preskrbi vojnih invalidov, ebnevi o po stolen« in razdejana domovina Najnujnejša in najvažnejša naloga vlad« j*, «a doseže pri skle-panja miru tako odlešitev nslih drža trnih mej, da ne pride noben del naie zemlje v tajo last. Poživljam vse dobre in zveste državljana, da pomagajo vladi z base do, z delom in izgledom pri njenem prizadevaaja za »hranitev mira in reda v domovini. Fezabime svoja medsebojni naaprot-stva in opustim» vse našo prepire, nudim» zgled treznega, zdravega naroda, vrednega, da Üvi in da dela v mira z vel^xmi prosvitljenimi narodi Jaz in moja vlada bova neprestano in budno skrbela za rodbine vojakov, ki ao oveniani z vačno slav», padli v krvaú borbi za adajatitev zgedotinike misli in nalege našega naroda. V imena svojega »teta in v svojem im«nu pošiljam kraljevi pozdrav vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem Btdi nam vaem are'n» N«v» leto, v katerem a« b» raztila i» za vek» ponovno zapla peíala naša trttbcjatca, s ala*a» edičene, po vsem svet» priznano in spoštovane znamenje našega naših gorah, na vseh našin rekah in otokih, vsepovsod do našega sinjega morja. Napolnimo svoja srca s krepko vero v zdravo, močno in budno življenje našega kraljestva Bog in deh naših prednikov in aaših velikih mrtvecev naj bedita nad nami vsemi; naj nas hrabrita in krepita v vztrajnem, napornem in složnem delo za blagostanje in srečo mojega naroda.« Oklic, ki je nepodpisan od vseh članov ministrstva, se odlikuje pa svežih mislih, mir h in krepkih izraz h. Iz Aleksandrovih besed ja razvidno, da jo naš vladar res pravi ljadski vladar. Bratstvo in vzajemnest, svobodne volitve, splošna volilna pravica, popolna enakost državljanov, pravična razdelitev velikih posestev tujcev, grofov in knezov med K togo ljudstvo, skrb za prehrano, rešitev vsake jugoslovanske vasice za Jugoslavijo, sodelovanje vseh zvestih jugoslovanskih sinov za ohranitev mira in reda v domovini, skrb za rodbine vojakov, ki so padli za domovino, in želja, da zaplapola naša trobojaica zmagovito po vseh delih naše domovine, to s» glavne misli glebokozamiš-Ijenega oklica. Iz vsakega Aleksandrovega stavka se vidi, kaka velika razlika je med oklici, ki so jih izdajali nekdanji nemški vladarji in naš sedanji vladar. Zatorej: 2ivel naš regent Aleksander! veliko premočjo «o 2«i»e»iiK»ga pr«ri»ra tb ko roško kranjski maji Na K»r»škcm nam primanj kuje vojaštva. Is Kranjsk», kj»r s«s je žal mnogo zakrivilo, da sl»v»n*ki del ¿»reške 5e ni zaseden po naših četah, hitijo tedaj prostovoljci koroškim Slovencem na p«*e& Na vzhodnem Koroškem, t. j. pri Dravograda je peleiaj ugodnejši. Nevarnost, da bi nemške tolpe udri» na Štajersko v Dravske doline, je odstranjena. Prekmurj« j» šal zopet prešlo v posest Mad žarov. Maloštevilni hrvatski prostovoljci pod poveljstvom stotnika Jurišiča ao »a lastno pest in odgovornost prodirali v Prektr.arje in so nastopali iai tndi tako, da Ijadstv» ni bilo zadovoljao. Madžari so bili » peložsjo poateni in se vdrli z močne ailo v Prekmurjo. V boja za Soboto je padel atotnik Jurišič, zadet v glavo. — Medžimnrje pa je v jugoelovsnski posesti. Izvoz živil iz Jugoslavije prepovedan. Prebramlni komisar za Slov. Štajersko v Ma riboru, dr. Lajnšič razglaša: Po naredbi Narodne vlade SHS / Ljubljani štev. 13 z dne 6. listopada 1918, je vsak izvoz živil in drugih potrebščin iz Jugoslavije v Nemško Avstrijo prepovedan. V Špilju se vrši po fiaančm straži natančna preiskava (re vizija) prtljage potnikov, nadalje v Mariboru in špilju r atančna preiskava tovornega in brzovoznega blaga ter potne prtljage. Finančna straža ima po velje zaseči in odvzeli vta živila (razven že pripravljenih jedil za potovanje) in druge potrebščine, katerih izvoz ni dovoljen po posebnih izkaznicah, izstavljenih od Narodne vlade (prehranilni urad) v Ljubljani ali pa od prehr&nilnega. komisarja za Slov. Štajersko v Mariboru. Izrecno se povdarja, da okrajna glavarstva, občine, Narodni aveti, oroZni&tvo iti. u.majo prav.ee izdajali izvoznih dovo'jenj. Prošnje za izvoz se imajo poslati Narodni vladi (prehranilni urad) v Ljubljani. Pri izselitvi rodbin iz Jag03larije v Nemško Avstrijo in pa majhne inaežine živil, katere pošiljajo sorodniki ali pridelovalci sami za se v Nernško Avstrijo, ae naj pošljejo prošnje na prehraniinega komisarja za Slov. štajersko v Mariboru. Z ozirom na nemoteno nradovanje se odslej na astneat prošnje za izvorna dovoljenja na bo več oziralo, pač pa se bodo pismene prošnje, katerim se naj priloži tudi ka/erla z nat.tnčaim naslovom in potrebnimi znamkami za odgovor, rešile tekom 24 ar. Ker se od sedaj zanaprej zasežena živila in druge potrebščine strankam ne dajo več aazaj, naj se tozadevno opusti vsako pordlo/aajd pri pre hranilnem komisarju. Stranke naj se raje natančno drže danih navodil, da ne trpe škode — Pripomni se, da je izvoz vina brezpogojno prost istotako je prosta tud: obleka za lastno poraoo. Mesto ia okrajni zastop Maribor v slovenskih rokah. Mesto Marioor nima več nemškega župan«. Mariborski okraj ima Slovenca za načelnika To sta dve volepomsnljivi in z slo razveseljivi dejstvi. Narodna vlada v Ljubljani je razpastila mariborski mestni zastop, ker je ta sklenil dae 80. oktobra 1918, da pripada mesto Maribor k Nemški Avstriji. Iz istega vzroka je b.l razpaščen tudi mariborski okrajni zastop. V mestu Maribor in v mariborskem okrajnem zastopu so imeli besedo sa^no nem' V in nemčurski kričači. Ljudstvo, slovenski rneščini 'n kmetje niso prišli do besede. Gospodarstvo je bilo popolnoma zanemarjeno. V okraju se ni skrbelo ne za ceste, ne za druge gospodarske potreb e . . SLOVENSKI GOSPODAR. 9. jannarja 191$ Ljudje, ki so dosedaj gospodarili v mestnem in ckrajnem zastopu, so imeli pred očmi samo širjenje nemštva in protestantizma. Z osta novitvijo Jngcslavije je prišlo ljudstvo do svojih pravic v mestu in v okraja. V četrtek, dne 2. januarja ob 11. uri je prišel zastcpDik vlfde, okrajni glavar dr. Lajnšič, v dražbi generala Maistra, komisarja dr. Pfe ferja in dveh zastopnikov Narodnega sveta v mariborsko mestno hišo. Naznanil je navzočemu županu dr. Schari dererju in obč. očetom, daje mestni svet razpuščen, Župan odstavljen in r a mesto njega imenovan Slovenec dr Viljko Pfeifer za vladnega komisarja (župana). Zupan dr. Scbmideier se je branil ia je izjavil, da se uda samo sili. Ko pa je videl pred seboj vrhovnega poveljnika obmejne jugoslovanska armade generala Maistra, se je udal. S tresočim se glasom je izjavil, da je pripravljen oddati županske posle. Takoj se je raznesla radostna vest, da Maribor nima več nemškega žopana Stoletni nemčcrski okovi so strti. Vodilna mesta na ma gistratu so prevzeli Slovenci, ostali uradniki pa so prcsili, naj se jih pusti v službi. Mestno policijo je prevzela jugoslovanska državna policija. Kakor z mestom, tako se je zgodilo tudi z okrajnim zastopom. i ¿7 -i l^f V torek, 7. prosinca 1919 ob 10. uri dop. je zadela nemško zastopstvo okrajnega zastopa že dolgo zaslužena nsoda. Okrajni glavar dr. Lajnšič se je v spremstvu dr. Leskovarja in veleposestnika Robiča zglasil v prostorih okrajnega zastopa ter tem navzočim zastopnikom prečital odlok Nerodne vlade SHS v Ljubljani, s katerim se razpušča o-krajni zattop, ter je pozval načelnika dr. Schmi-dererja da izroči posle okrajnega zastopa od vlade SHS za to imenovanemu komisarju dr. Leskovarju. Pod protestom, da se umakne edino le sili, se je potem izvršila predaja. Pri predaji okrajnega zastopa je bivši načel nik dr Schmiderer tudi povedal, da so se doslednji seveda nemški zastopniki že koncem oktobra iz javili za Nemško Avstrijo. Par nemških in posili nemških pospcdov iz Maribora je torej hotelo ves okraj, ki je po svoji veliki večini slovenski, spra viti v cemško sužnost. Naš sloverski kmet, naš slovenski delavec Daj bi po volji teh nemških go spodov pomagal s svojim delom, s svojimi sredstvi in s svojimi žulji popraviti Nemcem to, kar je nemški vojek celih Štiri in pol leta rušil in podiral po Francoskem, Belgiji, Srbiji itd. Ia taki ljudje petem še govorico, daje protiWilsonovim.načelom, če se z odločnim nastopom prepreči taka luni parija. Slovenski možje v mestnem in ckrajnem za-Hopu bodo imeli veliko posla, da popravijo vsaj ?a silo to. kar so zakrivili nemčurji skozi dolgo vrpto let. Mestno in okrajno gospodarstvo je po-polncma zavoženo. Mesto in okraj sta podpisala več milijonov kron vojnega posojila in najemala dolgove na račun davkoplačevalcev. Ceste po o kraju so popolnoma zanemarjene, novih se ni gr < dilo, 7.z živine rejo Id ¿ruge gospodarske panoge se r;i piav nič skrbelo. Šoistvo je bilo popolnoma v cemčerskih rokah. Naloga naših mož bo, da dajo ljudstvu slovensko šolo, tako v mestu, kakor v okraju, in da skrbijo pred vsem za dobre ceste in d uge gospodarske naprave. Živel slovenski Maribcr! Živel slovenski okr. zsstop! v Železniška zveza m^d Ceho-siovaško in Jugoslavijo. Sv. Trojica v Hal, 1. jan. Dne 29. dec. smo imali v prostorih g. Maučiča nagloma naznanjen shod. Kot poseben odposlanec iz Prage k jugoslovanski vladi v Belgrad se je na svojem potu ' mudi med nami tukajšnji rojak iz zavedne občine Dole-na g. nadporočnik med. dr. Franc Marinič. Razkril nam je na shodu v skoraj dve uri trajajočem, vsestranski pripoznanem, stvarnem govoru razne početne vzroke, da je morala kot naša edina rešitev nastati toliko zaželjena, toda ponekod od ljudstva premalo pozdravljena Jugoslavija, čemur je v Halozah vzrok ro-varsko delo posilinemških vinogradskih posest nikov prejšnjega gnilega Ptuja, ki skrito kot po nočni ščurki ščuvajo in k obrekovanju proti Jugoslaviji podkupujejo svoje po pokojnem smrdljivem „Štajercu" okužene ljudi. Razpravljal je nadalje nas položaj sedanjosti in bližajo bodočnosti. Zanimalo nas je posebno, kako se za našo mlado državo dejansko zavzema če-hoslavija in da ima za nas pripravljen petrolej in sladkor. Najnovejša novica za naše G. Haloze pa je bila, da je že zložila denar in začela z delom čeiko-francoska dražba, katera bo po železnici zvezala Čeho- in Jugoslavjjo, in da bo ta glavna železnična proga med o-bema državama, tekoča na ogrski strani po slovaškem in prekmurfko slovenskem ozemlju, šla skozi Ptuj in potem po naši troi'čki (pod lehniški) dolini dalje proti Rogatcu. Pripovedoval nam je nadalje, kako so se zavedni vojaki tudi zunaj na froati pripravljali na veliki dogodek nastopa Jugoslavije, saj so morali biti večkrat priče, kaka zverinslva nad jugoslov anskim ljudstvom so doprinašali avstrijsko-nem-ški oficirji, zdai vesli tu po 130 kmetov, sedaj vesli tam po 60 žen iz mirnih vasi na že pripravljene vislice; vprašali so pa naši vojaki zakaj se to godi, so jim je reklo: Ne vemo, ali pa je zarenčal nemški oficir; Weil man mit der slaviachen Bagasch weg muss (ker moramo slovansko aodrgo uničiti). Za ta podučni govor smo bilo g. Mariniču prav hvaležni. Zaleti bi bili, da bi bivši vojaki ljudstvu povsod oči cdp rali, kako so z Jugoslovani delali v bivši Avstriji, v državi slabih nog, puhle glavo in bolnega želodca, kot 80 j0 g* govornik večkrat izrazil, da potem hujskači ne bodo nikjer več našli odprtih ušes, kadar bodo tulili in mijavkali za starimi krivičnimi nad pravicami. G kaolan Rafael Potrč je imel nato pripravljen odločen protest zoper postopanje Italijanov na slo renski zemlji in ta se je poslal NV v Ljubljani, — Tukajšnjemu krajevnemu Narodnemu svetu (v predsedstvu s i gg. Potrč ia nadučitelja Kožuh in Predan) je okraj ai Narodni svet v Ptu u že javil, da hodo iz županskih stolcev kmalu marširali pobožni romarji k cesarju na Dunaj ia njih srčni prijatelji. — Tuii v naši župniji je nova španska bolezen neusmiljeno nastopalo. Kakor smo slišali iz novoletnega oznanila, jih je umrlo v starem letu 183, leto prej pa «amo 80 — Zavedni ljudje so tukaj Jugoslavije veseli. Daj Bog, da bo zdrava in močna! P0i it Slovenski mladeniči, Jugoslavija vas kliče. Mladeniči letnikov 1895, 18JS 1897, 1898 1899 so vpoklicani pod orožje. Domovina, svobodna Jugoslavija vas prosi pomoči Nemec, Madžar in Italijan nas hoče oropati ravnokar dobljene svobode. Iztrgati nam hočejo najlepše kose jugoslovanske zemlje. Da bimo mogli zavarovati naše obmejne kraje pred vpadom divjaških nemških in madžarskih tolp, vas prosimo, slovenski mladeniči, vstopite radevolje v jugoslovansko armado. Natančneje o javljenju raz vidite iz v poklicnih oglasov. — Nad 4 leta ste služih tujcem, za tujce ste prelivali kri, za tujce so mnogi žrtvovali svoje življenje in svoje zdravje, pojdite torej V3»j za nekaj mesecev na pomoč svoji tolizaželjeni jugoslovanski domovini. Premalo je, če se trkate na prsa in kličete: Živijo Jugoslavija', Če pri polnih čašah napijate d>-movini. Pokažite dejanski svoje p^avo jugoslovansko rodoljubj»! Slcea«ki mladeniči na pl*n! Slov. Kmečka Z?eza priredi v nedeljo dne 19. t. m. po rani službi božji shod pri Veliki Nedelji v šeli. Popoldan isti dan po večemicah je shod v Društvenem Domu v Središča. Govorita gg posl. M Brenčič in nadrevizor Vlad. Pušenjak o političnem in gospodarskem položaju. Shod v Lučanah. V nedeljo, dne 19. januarja, ob 11. uri predpoldae, se vrši v LuJanah jugoslovanski shod pri Uibrihu. Pridejo govorniki iz Maribora. Brežice. Vsi ns protestni shod zoper Italijo, ki nam trga naše Primorje. Sbod se vrši v nedeljo, dne 11. t. m. ob 11. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Vsi na shod! Govorita dr. Hohnjec in dr. Benkovič. — Isti dan, popoldne ob polu 3. uri se vrši v istih prostorih občni zbor Slov. kat. izobraževalnega društva, kjer govori mladinoljob dr. Hohajec iz Maribora. Mirovna konferenca sa bo kmalu začela. Wibot se bo udalež3/al zaietnih sej. Jugoslovanska odposlanca Paiič in Žolger sta it odpotovala v Pariz P edm r bo skleajaa b ije že v šestih tednihr p>g*jaaja za kjačnoveljavn1 mir b)do trajala tate Se prihližio dva meseca, ta;o da bo mir sklenjen okoli 1. mva. Mariborsko mestno svetovaistro. Za mestne svetovalce v Mariboru so predlagani izmsd Slo-veoc*iv: dr Rosina, dr Leskovar, dr. Jsrovšek, V. W*ixl ia, železa, uradnik Kitak; hmed socialnih demokratov: F Leskovar in V Močnik; izmed Nemcev: Julij Pfrimer, Karel Nasko in stavbenik Miser*. V Dravski dolini, zlasti v Marbegu in na Mati je zavladalo med nemčurji precejšnje ogorčenje. Prišla je namreč močnejša vojaška posadka ic dela red. Drezali in izzivali so s svojim obnašanjem, z jeziki in vsenemSkimi trakovi tako dolgo, da so pridrezali vojaško posadko sebi na vrat. Slovenci niso bili več varai ne imetja ne življenja. Napadli so naše vojake z našimi znaki, ki so prišli na dopast in še celo tukajšnjega voja5 kega poveljnika. Slovenci se ni30 smeli zganiti, nemški vojaki pa so se vračali in postopali, kakor da bi bili v nekdaj blažen em rajhu. In sedaj se čudijo, da je naše potrpežljivosti konec! Norci! še vedno mislijo, da bodo delali s Slovenci kakor svinja z mehom Tako je bilo nekdai. a n? bode nikoli več. Čajte: nikoli vočf Orožni listi so v Mariboru vsi preklicani. Z dantSajim daem se mora v Maribora od dati vse orožje na Rolovškem trgu. Odstavljeni so nemčurski župani v Marenberga. na Mnti, v Breznu, v Remšnika, na Gornji Vi-fingi, pri Sv. Primoža nad Vozenico in v GortinL Na njih mesta so imenovani slovenski gerenti. Občinski zastopi teh občin so razpuščeni. Slovenska politika. V Ljubljani sestavljajo nov«) vlado. V njej bado zastopane jednakomerno vse tri slovenske stranka, Predsedoval bo član Vseslovenske ljudske stranke, kateri bo pripadalo po-verjeništvo za notranje zadeve, za ak ia bogo-častje ter kmetijstvo, ki se prideli ali p^verjeniStvo za notranje zadeve ali poverjeništvu. Sedaj se vršijo pogajanja za "©stavo začasnega državn ega veča. (držav zb^ra v Balgradu) in pokrajinskega zbora (dež. zbora v Ljubljani). Slovenci dobimo v dri-veču 39 poslancev, od teh dobi Vseslovenska ljudska stranka 19, jugosl. demokratska strr nka 125 soc. demokrati 8, trlačani 2 poslanca V pokrajinskem zboru bo imela naša stranka 39, jugoslovanska demokratska sira nka 24, soc. demokratje 8 in Tržačani 3. Kedaj se bosta sestala oba zbora, še ni določeno štajerski pristaši Vseslov. ljudske strani« ^b^rni^jr ▼ četrtek, dae 16 t m. v Celju. Za Narodni Svet sta darovala Karel in Roza Kautmer, oostajenač^tnik v Pesaici, 200 K. Notranji boji v Beroliau. Nemčijo so vzeli v svojo oblast socialni demokratje, ki bi radi ustanovili socialistično republiko. V tem so si vsi edink Nasprotujejo pa si razne socialdemokraške stranke v tem, kako se naj pride do trajne vlade socialnih demokratov na Nemškem. Večina socialistov je mnenja, da je treba sklicati ustavotvorno nemško skupščino, ki bo, kakor opajo socialni demokratje. socialistična ter bo potrdila sedanjo začasno social demekraško vlado. Voditelja večinskih socialistov sta Ebert in Scheideman, ki sedaj na Nemškem vladata, ali boljše rečeno bi rada vladala. Radikalni socialisti pa nr čejo nič slišati o nemški n-stavoivorni skupščini, temveč hočejo svojo socialistično nadoolast kratkomalo vsiliti nemSkemn naroda. Celo Nemčijo bi radi pretvorili v veliko socialistično občino, kjer ni. nobene zasebne lasti,, ne zasebnega posestva, ne zasebno posedovane tfornice, ampak samo splošna lust. Vodja te skoz-inskoz revolucionarne slraake jo Libkneht. Kar se boljševiki na Ruskem, to so Libknehtovci na Nemškem. Ker radikalni socialisti, ki jih ruski boljševiki hujskajo in podpirajo z denarjem, ne morejo priti do vladr, zbirajo okoli sebe nezadovoljno delavstvo in vojaštvo, s katsrim so začeli boj zoper večinske socialiste in njim vdane vojake. Nekaj dni ž i divjajo ti krvavi in ljuti boji po berolinskih ulicah. Vmk dan so krvavi poboji in divjaška raz-dejsmja. Število mrtvih in ranjen h je visoko. Do zdaj še ni gotovo, ah zmaga v Berolinu Scheideman ali Libkueht. Iz tega se v.di, na kakšen način socialni demnkratje rešujejo in osrečuj ejo svet in človeštvo. Dnhovniška vest. Kot kaplan v Ormož pride č. g. Pavel Vesenjak, dosedaj vojni knrat. 9 januarja 1919 MR V M if mm Slovenski bogosiovci. V mar barsko bogoslovje je v zadnjem času stopil g Zdolšek, abitarieat celjske gimr,arije, ter dva abitarienta ljubljanske gimnazije V Maribora je sedij v I. letnika 9 bogo slovcev, v zadnjih treh letnikih pa skupno 12 ba goslovcev. V Lubljani je v zadnjih treh letaik;h skupno 17 bogoslovcev, v prvem letnim pa 52 bogoslovcev, tako da se v I. letnik niaia več ue sprejme. Novoletni sprejem. Našemu gospoda knezoškofu se je poleg raznih odličnih oseb dne 1. januarja 1919 poklonil stolni fcapitelj z mariborsko duhov Ščino, da mu v svojem imenu in v imenu duhovnikov lavantinske škofije spoštljivo izreče čestiike k novemu letu, s katerim zaCenja tridesetletnica njegovega apostolskega delovanja. Po nagovora gospoda stolnega prošt?, ki je poudarjal in obljub-Ijal zlasti zvesto izpolnjevanje novega cerkvenega zakonik», se je naš nadpasiir zahvalil za Čestitke, vabil k marljivemu delu za to, kar je v Človeku večno, za izveliCanje duš ter je želel pričujočim dahovnikom in vsej duhovščini lavantinske škofije petero v teh časih prepotrebnih milosti, za katere sleherni msšnik vsak dan prosi pri pripravi za sveto mašo, namreč: veselje z mirom, poboljšauje življenja, čas k resnični pokori, milost in tolažbo Svetega Duba, stanovitnost v dobrih delih. Mariborski Orel ima jutri, petek, dne 10. prosinca v gimnazijski telovadnici nb 4. uri svoj redni občni zbor. Bratje, Orli, na plaa! izžrebani porotniki za celjsko poroto Za celjsko zasedanje porotnega sodišCa, ki de prične dne 13, jansarja, so bili izžrebani sledeč* poro*a»ki: Mihael Zevnik, posestnik, Zupelevtc; Avg«st Faleschini, Brežice; France Skala, pos., Videm; Andrej Kos, trgovec, Bizeljske; Jurij Krašovec trgovec Žalec; Franc Oset pos,, Grušovije; Ivan Lovrecčak, pos; L?mb«rg; Franc Vog», trgovec Sv, Vid; Viktor Rossner, pos. Braslovče; Jožef Kolar. pos. Ivenca. Jurij Same^, mlinar Poaže; Franc Lindič mizar Sv. Vid: Anton Stepišnik, pos Tf no vije; Ivan Brezinček, gostilničar Rogatec; Maks Tornšek, pos. Zlabor; Dominik Gajšeir, tnusar Slovenj gradeč; Jer. Pouh, oskrbrik Velenje; Josip Košar, gostilničar Rajhenbarg; Ivan EinfaJt, nsnjar Rogatec; Blaž CJrlep, pos. Lokarje; Franc Jelen, gostilničar Polzela; JaDez Berna, čevljar Celje; Janez Cesar, Kipar Mozirje; Jo?ip Steiner, pos, Žalec; Josip Lev stik. oskrbnik Bizeljsko, starigrof Salm, grajščak, Dobrišjavas; Kerel Paierhabp*", kt ačavničar, Slov, Gradec; Franc Majcen, trg D jI: Franc Marčič, te ssrski mojster, Slovenjgradec; Ignacij Mozer, go stilna Zid^nrnost; Josip Brglez prs. Ostrožno; A-lojzij Sribar, pos Dobertešjavas; Franc Oset, vele trgove* Vransko; Josip Delakorda, trgovec. Arclin; Josio Ssvelj, trgovec Sv Jurij ob jaž. žel ; Anton Ulagr. pos. Sv Lenart. Nadomestni porotniki: Jakob Šferabar, trg. Griže; Josip Pilih pos. Trnovlje; Josip Soeher, oskrbnik Celje; Alojzij Kokovec, poslovodja Celje; Martin Vedenik, pos Dalenjivas; Eranc Karbenc, *rg. Celje; Jas, Srinc, trg. Celje; Jos, Gutvrald m Franc Konfidenti, pos. Celje, Slovanska čitalnica v Mariboru ima redni občni zbor prihoonio nedeljo, dne 12 t. m, ob 8. ari zvečer v svojib prostorih v Narodnem doma z običajnim dnevnim redom. Vsi udje so vabljeni k obilni udeležbi — Odbor Zvest uslužbenec naše tiskarne umrl. Dne 6 januarja je nmrl dolgoletni aslažbenec naše tiskarne Jožef Volmaier. Celih 26 let je bit zaposlen v Cirilovi tiskarni kot pomožni de'avec. X p. v m.l Ljudska knjižnica na jezikovni meji prosi vss tiste rodoljube, ki imajo shranjene vse številke ►Slovenskega Gospodarja« in »Malih Nove« iz 1. 1918, da ji jih blagovolijo odstop ti. Pro3imo, da se dotične številke pošljejo v. aredništvo »Slovea skega Gnsoodaija « Prekmurske novice/ Za i. kaolana v Beltincih je nastavljen bivši vojni karat Štefan Lejko, za kaplan« v Tomišcih pa bivši vojni karat Vinko Kos. Prestavljen je kaplan št. Horvat is Beltinec k Sv. Jurji, Jožef Tivadar iz Torniiča za II. kaplana v Betlince. Posojilnice in hranilnice so skor® povsod znižale obrrstno mero za hjanilne vloge na 8*/e. Razpis služb. Pri okrajnem glavarstva v Veli-kovca je namestiti štiri pomožne pisarniške moči, in spopolniti mesto nradtega slage. . Dve tretjini teh službenih mest ste pridržani izreeno vojnim invalidom, Ce 3icer dokažejo sposobnost za nja. Pogoji: dopolnjeno 17. leto, jugoslovansko držav ljanstvo, nravnostno spričevalo, telesna m popolna slažbena sposobnost ter znanje obeh deželnih je zikov v besedi in pisavi. Morebitne prosilke Morajo biti neožecjene ali vdove brez otrok. Prednost imajo za pisarniška nesla prosilci, kateri io velfii stenografije in strojepisja. Pravilno kolekevaae ia opremljene prašaie naj ae viola ^o 15. pras nca 1919 ari ocrajaen« stia^aritva SHi v V-slikovci Otvoritev buojarne postaje pri poštnem urada Potpiat. Dne 31. decembra 1918 se je otvorila pri poštnem arvia Padp at. okra a o glavarstva Pta brzojavna nastaja s omajean brzojavni snioa Za vodjo vinarske in sadjarske šale v Maribora je namesto odstavljenega Ziveiflarja imaaavan g Jako' Žaidarifi. Častna obČanstvo, Oa3ini Zarkmea> vani po dr Malveda 30; Franc Ogrizek, žapaiit, Dramlje, 20; dr Jojip Ganrg, oivetaik, Smirje pri Jelšah, n^aasto venca f g. davčnemn apra/iteija Lešoika. 50; Sitler Fran :, Sv. Pavel pri Preboli i, 20; Leop. Patovar, velejisestnit Ivanjkovci, 4)0; Okrajna posojilnica v Ormoža 50; Na olni svet v Slov. B strici 134; O^aino ^oisšče SHS v Ljutomeru od v Kazanjri zala/i U 219/13 o lobtožane stnnke prostovoljai vplažama 0 k; Monorjani v ljato ner^ifi žaoniji 50; Jaoez Zaje, »1 š.rakl, l. Kirar, P«j-a K rar. vsi iz 51. Pjm ari JI »"bora, mesto venca č. t f Loiz3ka Siik 80; Al F. pj-vodom ^reča-» -esiah iztaJaja 20; 4 Strani, žt-onik, 3v. Petsr ^ri «liriioiri, našlo veicaaagMb f č. g, dttkana Bohaii< v Paščavi, 30; Peiidr J, posasiat«, s/. Jud v Slov. gor., mesto vauca aa groo f g ir /eiui' holca 20; Janko Verbanjšek, kanlan, Velita ia lja, nabral 70; Okrajni odbor Šmarje ori lili ti, podpora za leto 1918, 60 K; Slana Iva i, Blajii, Sv. Jnrij ob Ščavnici, 34; Antjn Hohnja:, nfii-n k SH8 moSke kaznilnice v Maribora, mas; t c/a tja na grop f gdč. like Goleč 20; dr. Rilotf in Zorfca Ravnik, odvetniški koncipijaat v Hjtr-b)ri 20 K — Vsem gg. dobrotaiknm isiraaa ovali! — Profesor M. Pire, llaribor, Wiiiaaramerjeva a-lica ;16, blagajn k Za alovensk« šol* ? Maribora so nadalje darovali: gdi. Anica ležovnik, učitsljica v Petroviah, nabrala t Libojah 20 K, r Arjivasi 48 K, v Drešia-jivasl «8 K in v Petroviah 119 K; Aloja FaleS v Harfah, «abrala učenka Rezika FaleSova v gostilni v «eaeli «raštti IZ S; Koza Stubelj, Bromiea, DoImJ- sko, 36 K; Ivan Bauman, veleposestnik v St. Ilh« , 500 K": unravništvo „Slov. Naroda" 53 K; Ivau Mif-ekori gostiji v St. jurijn 168.20 K: dr. Simon Dolar v Kranju v imenu gosp. Dolenčeve trgovine v Kranju v spomin naglo premi-ii nulega poslovodja g. Fr. Kukovca 70 K; ¡Terezina j Gorju n v Gabriju, pošta Štanjel, nabral g. M, Pe -j gan, nadčuvaj v Mariboru, dne 23. 9. o priliki bir-movanja v družini Pegan 52 K; Franc Stajnko, darovali vojaki iz župnije Sv, Tomaž pri Oirmožu34K: upravništvo „Slovenskega Naroda" 76 K; Martin Voh, c, kr. finančne straže madkomisar v Mariboru, 10 K: Ja^k^ Ozm^p. c. kr, s^dnii' v Kozjem, 15 K: Mirkv Kožuh, nadučitelj pri Sv. Duhu pri Ptuju, 20 K; Ivan Koudelka okrajin tajnik v Mariboru, mer-tc venca na krsto pri Sv. Leua.\u umrlega Jože5!» Korošec, mlinarja in posestnika v Spodnjem Por5ior., in sieer župnik Evald Vračko 100 K, več dobrotnikov skupaj 100 K; zbirka S- Simona Wutt, c, kr, davčnega upravitelja v Celju in sicer Posojilnica v Celju 500 K, Anton Koleno , veletržec, 200 K, Ferdo Gologranc 100 K. JužnoštaJ^ hranilnica 100 K, Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celju 100 K, Ivan Ravnihar 100 K, Rudolf | Stermecki 100 K4 Lila Stefančič v Gaberju 100 K t več dobrotnikov v manjših zneskih 1277 K: zbirka gdč, Pepce Krajno v St, Juriju v Slov. gor. 800 K:« zbirka v gostilni Goleč po g. Gaberščeku 62 K; re-vident južne železnice Gregorič K 8,50; gospa Koro-Sa nabrala na gostiji Gašper Železnik v Rečioi na Paki 100 K; Kump Josip, sprevodnik južne železnice v Mariboru, nabral o priliki pogreba gdč. like Gq -Jec K 24.50; Dramatično društvo v Mariboru, prebi-ek slavnosti v Sv. Lenartu v Slov. gor. 400 K, — Prispevke je pošiljati na naslov moške poiružuice Družbe sv, Cirila in Metoda v Mariboru (blagajnik Frano PiŠek" v Mariboru^ Narodni dom), — Šolski ^peharji so v soboto oripeljali na trg velike množine špeha in mesa. Magistrat je sporazumno z glavarstvom odre lil, da smejo ?špeharji prodajati špeh pa 22 K, meso pa po 14 K 1 kg. Kdor ni hotel prodajati po teb cenah je smel svobodno peljati blago domov. Nekateri pa so le prodajali po določeni ceni. Prihodnje se sme prodajati špeh le po 22 K, meso pa po 14 K kilogram. — Obsojanja vredno je, da so nekateri ljodje v veliki gaječi planili po špeharskih vozovih in so začeli pleniti. Vojaški oddelek je le s težavo napravil red. Pozivamo občinstvo, naj vendar ne nastopa tako proti špeharjem, sicer prihodnjič ne bo nihče več nrioeljal živil na trg. Gostilno s primernim stanovanjem za večjo dražiao želi vzati v sredini mesta v najem boljša draž;na. Pismene ponadbe v aredništvo. Zandarmerijski stražmojster v pokoju, 40 let star, oženjea, brez otrok, zdrav, želi primerne slažbe kot oskrbnik, nadzornik ali upravitelj, bodisi na veleoosestva, ali v iadastriji Razume, slovea-ski, hrvatski, nemški in deloma italijanski. Naslov v aredništva. Jugoslovanski skladni koledar je v vseh trgovinah, pisaraah, gostilaah ia dragih javaih lokalia neobhodan potrebea. iColedar je opremljea s slikama sv. Cirila in Metoda, ia ima obilo narodnih okraskov, ki jih je ri3al naš slikar Gaspari. Opozarjamo, da je naklada zelo majhna in ategae biti krnila razprodaa Koledar bo obeaem siažil kot primerna prispodoba nove doba, tuli v dražinskih sobah Stane K 8 80 ia se dobi v vseh knjigarnah. Koledar za slovenske vojake letos ne izide. — Dobil se bo v Cirilovi tiskarni čez oekaj časa sama «ten«ki *>'edar za ois^roe na trdem kartona. Bciežni koledar za 1. 1919 je izdala knjigarna g fpl. Kleinm yr & Ferd. Bamberg v Ljabljan. Ceaa 2 K 20 v. Sloveasko-nemški slovar, ki ga prvotn» izdal Prapr taik, predelal ia aaaovo izial dr. Tominšek, i« izšel v kaj garni Ig. pl. Kieinmayr v Ljobljani. Cena 6 K 60 v Priporočamo ! Kdo ve kaj zanesljivega, od kdaj se pogreša vojak črnovojniikega peapolka št. 6, 10. poljska stotnija, vojna pošta št. 296, Simou Sicrbec, ozir. kdor ve, ali je res padel ali pa ie bil vjet, naj to sporoči ajegovema očeta Anton Scrbec, vas Kla nec št 54, oošta Vransko. — Ce kdo kaj ve, kje se nabaja Franc Simončič, ki je bil pri 7 lovs-, kem bataljona, 1. stotnija vojna pošta št. 73 in bil vjet dne 20. nov. 1914 na O^sKe n od Rn-) sov, naj naznani n»egovi ženi Mariji SimonCič v i Dale nji vasi, pošta Radna na Dolenjskem. Stroški \ ma bodo povrnjeni — Pogreša se Jakob Janskj, mornar na vojni ladiji »Kaber Franz Josef 1.« Pisal je začetkom novembra svoji materi po penit Bok« Kotorske, in od takrat naprej v\ ui< 8LDVBH8KT UOSPOjBAHU vel ne aliligc nje«.' Fejssm?a[ae pretijo «2 na-»lev: Kari Stržirt». Mar ter Polrežje Slrtiki se povrnejo. HH /S> Premet s klavsini prašiči ¡0 teleti je na ozemlja Neredne vteee SHS prost. Tudi oddaja me*a je presti . ft-adne dekfrce tfcze pa p« De smejo pre keralli Kdor jih prekcrali, hc sir «po kaa»»van in se »a odvzme «brisa pravica. Cene so sle ¿«le: Ži\a teleta prve vrste § K. droge vrate 5 K l kg, meso s prikbd« prve viste 1® K, drog« vrate 9 K. Svinjako n.eee «veže 14 K, prekajese 18 K. glavina in perkljevica 8 K, kranjske klo base 24 K, iplja Majcena d»bre obiskan «hod. G. radučitelj rair je v peljoditem £ov»m raznežil a ai sedanji gospodarski in folitilni ptložaj. Po končanem navduSenem gever« »« je na aploflao žaljo volil odbor za NS. Za p-edaodaika j« bi) m-voljen nadučitelj Majce», za namestnika Gr«g Ž« l«znik, ra zapisnikarja I g. župnik J. RoSma», za odtornike: Jarij Ch-iJ, Jsk«l» WaEler Jož. P«a»ic, Fracc Folmajer, Siru« Holemtn, Mika Weber M. Pofarnik io N. Robisik. Zborovanj» »o j« zaključilo z navdušenim »Živij« Jogealavija!« Remšnik. P« h»« in težki b«!«sni «pela» j« moral n&So teSavn« in hribovit« župnijo zapustiti priljubljeni kaplan C g Matija Krevh, da na zaprošenem dopusta pri sirilih do d«bra okreva, kar mu iz srca želimo vsi hvaležni RemSi>i£ani. Kje so sedaj tisti, ki so ma spomladi grozili z vogali in mu naprtili orožnike, ko j« deloval za p al« deklaracijo! f-- Ivaojci. Dne 24 dec je nmrla blaga* žoaa, gospa M&iija Lasbacber rej. Klemenčič. Raje a j« bila vzor krščanske mater« ic žeae. Vzgojila je dva sinova duhovnika, ki sta jo tadi spremljala sa njenem zadnjem potu. N. p. v ra.î Sv. Križ na Murskem polja. Umrl j« dne 24 vrl in vzgleden mladenič Martin SerSen iz Gerlav« v 25 letu svoje dobe. Bil je vzor poštenjaka ia blaga duša. Mirne spavaj! Sv. Križ pri Ljutomera. V nedeljo, dn« i. jaa. je naše izobraževalno druitvo priredilo gledališko predstavo s petjem. Ob začetku je dr. Hehnjec imel čas» prime/e« nagovor. Ljutomer. Na Kraljevo, januarja, smo pri nas imeli politično zborovanje ¿io jt prav dobro obiskano, zlasti od moikib. Gevoril jo prof. dr. Hohnjec Zber je i»ekel «»ter ug»v«r zoper počenjati® Italijanov na slovenski zemlji. Sklonilo s* je tudi, da a« obnovijo in poživijo krajevni odbori is okrajni odbor Sir*enake kmečke zveze kot članice Vsesiov ljudska stranka. Mala Nedelja. Na laSki fronti je Srtveval dae 25. septembra svoje življenje podčastnik Jož«! Ma-lek iz Drakovcev, po pokUca kol». Svetila na večna luč! , Središče OrM prihajajte k poetnim abod«m, ki se vršijo redno vsak» nedeljo ob sedmih zvečer v druitvenih prest »rib Naedar! Središče. Deklilka zveza ima v nedelj», dno 19. januar)» po večervicah ev»j meaeiai »bed. Oslufovci. L«f prispevek 1045 K ]• izrolila pretekle dni ta vas Narodnem* s-««tu. T« kaS«, da so sami navdnioni vaičani Tadi fantje a« m kazali avojo navdaionest napram naSi vlnsî SHS. Vai so se odzvali prvem a poklic», katarega je tz dal naš general Maister. Slava! Sv. Marko niže Ptnja. V nedelj«, dne 12. t. m., popoldne po velernieah, ae vrli občni abor Bralnega društva pri Sv. Mark» niie Ptaja v Posojilnici. ^ ^ m m Star. Bistrica. Naii aemčorčki dobivajo sedaj avoja zaaluaeno plačil». Nekaj jih Se je »ričet«, druge is pa čaka. Orotnikki poataje^odja Scbinko, ki je zapiral Slovence leta 1914, ie tndi Se lal v »zasluženi« pokoj. Nadomestil ga je atraimojator Kocbek. Sloveoska Bistrica. V siovenjebistrilkem okraju se je zefo razširila konjska bolezen arap in tuii druge kužne bolezni se širijo med Sivine. Živino rejce opozarjamo, naj bodo pievidni, da ae b»lažen razširi ie bolj. Narodni svet je radi tega pa klical v Slov. Bistrico slovenskega iivinozdravnika g. Soka iz Ormoža, ki je v aveji atroki zelo ia-vežban, in bo zaCel že Î. januarja 1919 «rdinir rati v Stigerjevi hiši poleg samostanske cerkve na glavnem trg». G. Sok» toraj «mnorejcem ket dobrega živiaczdravnika toplo priporočamo Stideiice. Na Štefanovo ao priredili mladeniči igro »Krset Hered« Vmes je bilo zelo lepo potjo. G. železniški uradnik Rotman iz PoljCan naa je vrlo ravdaševal za našo mlado, lepo jugoslovansko državo. Na Sv. Treh Kraljev so dekle'a napravile lepo prireditev. Makole. še vedno so pri naa gotovi ljudje, ki ne marajo pripoznati Jugoslavije. Tako 8e vedn« hujska tek trgovec proti naii državi; pa naše zavedno ljudstvo ae od takih ljudi ne bo dalo za peljati. Poskrbeli bomo, da se tem gospodom atopi na prste! Poljčane. Dre 29.dec. smo imeli ▼ Poljčanah shod v šoli, ki je nad vse sijajno uspel Udeležba je bila ogromna Shodu je predsedoval župnik Cv lenšek, predsednik NS v Poljčanih. Obrazložil je namen in pomen prirejenega shoda in nagiašal, da naj besede, ki jih bo ljudstvo slišalo, v srcu ohrani in naj pade seme na rodovitna ti«. Govor- OciffavornT ureanïfr Franfo Eebot. nika sta peljubno, jedrnato in s čudovito jastnoetj© slikala »oataaek, bodeči razvoj in razmah naše Ijabljene J»g«ala?ije Posebno d.'. Reisman je oSi-posal ntkdasje pogobonosno vladanje Habsburžanov i» breamejae trpljenje našega troedinega naroda aaed »»jao. G Ravnik pa nam je dokazal sijajne bodoinest sjadinjenje Jagoilavije. Z velikim nav-«inienjem je lj»datvo siedilo izvajanjem governikov. Lepi «bed »9 je zakljočil s pesmijo »Lepa naša demevina«. Sr. Jarij eb j«i. žel. Črna, islna zastava iz kfžke «biias^e bwB je naznanjala, da je dse 24. grudna zjatraj nmrl dolgoletni zaslužni tržki župan, posestnik, cerkveni ključar, lian načelstva hranil, niče in posojilnice, nd krajnega šolskego sveta Ud. gosp. Irane Piaanec. Rajni je bil mož kremenitega, katoliškega mišljenja, dobrohoten in postrežljiv-prijazea i« nadvse gostoluben. N. p. v m.! Celje. Po poročilu grafikih listov so v noči 2. jamo&rja seznani storilci podrli spo aeaik cesarja Jožefa II. pred Narodnim domom. Teharje pri GeljU. 73 letni mizarski mojster I»an Jančič je v ježi radi domačih prepirov 22. decembra streljal na svojo 76 letno žeao; radi zadanih poikodb je 28. decembra umrla, Mož se je sam javil sodniji. Novacerkev. Na Štefanovo se je po jutranji sv «naši vriii v šoli dobro uhidian shod, na katerem se je govorilo o Jogoslaviji in Kmetijskemu draštfu. Poslušalci so z velikim zanimanjem sle dili izvajanjem potovalnega učitelja Gorilana i® domačega kaplana Pačaika. Po shoda se je ustanovila Kmetijska podružnica, k kateri je pristopile 50 llanev. Smarta« «b Paki. Tukajšae bralno društvo je imele «a« 1 januarja po v«č«rnicah občni zbor. Na predlo« g. Franca Irman se je v imenu vseh izborevalcev poslal na Narodno vlado v Linbljanc odložni protest proti zasedenju jugoslovanskega «zemlja aa zahodni meji in proti krivičnemu postopa» j» napram prebivalcem slovanske narodnosti Zberevaloi obsojajo divjaška nasilstva koroških Nemcev da Slovencev in zahtevajo, da se vser «zemljo, kjer prebivajo Jugoslovani, neokrnjene» priklopi nevi državi Jngoslaviji, ki naj iivi in pro-cvital Brežice. Na braojavai pozdrav o priliM mani-festacijaKo^a shoda dae 15. grudna t. L dobil j» Narodni svet aiodeč Jarzojavni odgovor: Beograd, SporoSam Vam iskreno sahvalo in pozdrav Njega Veličanstva k-alja Petra in Njega Visočanatva pro-atelenaalodnika regenta Alouandra za Vaio iabreac nare^segH lata proSeto pozdravno brzojavko Po najv»ij«SB naloga, ^ef dvorske kancelarie. Odvetnik dr. Josip Leskevar ima svojo piaarno v pealopi« stare giranazije, Koroška cesta It. 1. Steaogr&fa-strojepisca takoj sprejme odvetnik dr. Jos Leakovar, Maribor, Koroška »1. 1, Odvetnik dr. Vladimir Sernec naznanja, da se je vrnit in da je znova otvorii svojo pisarno n» Glavnem trgu It. 18 v Maribora. Med. aiiv. dr. Oskar Ziegler, kot okroSni zdravnik, preselil se je od Sv. Marjete niže Ptaja v mesto Ptuj in ordinira sedaj naprej ▼ hiSi trgovcev Artenjaka in Šošteriča, 1. nadstr. Pasar Karel Tratnik se je vrnil z bojišča in zopet iz»r*uja vsa v njegovo stroko spadajola dela v Mariboru. Župnijska ulica 3. JB£0»Iavl]a Jugoslovanom, Knjižitm, B na Jo lato priljubila malema Ijuflatva, ee zopet dob4 v £3« rilo vi ttakaoni v Maribora. Cena s poštnino stzoi ffl tm. Slovsnaa, ««žit« prfVnep» njejl Poiansenso Itevflka „Htovenskega OMStoSorla^ t» ..Steafte" ataael» »d L Oktobra naprej v M v, brea emnst ua te, ali ima|» 4 ah 8 sbmntl Marija, Caleafeaa Mati. PreniiBlJevanja in mo« Star», ©piaal dr. joaip Hohnjao, profesor bogoslovin r Maribor». Mira» lahke trdimo, da tako popotnega» arvlBnejr» aaelitvenika la Slovenei do s«da| nimamo* k»kor je ta. Piaatall, neumorni organizato* aloveun* kaga tSuflstva, se je v ieanlei potrudil pottaS «vol»» asa unietv» nekaj dobrega. Knjiga vaebuje n prvem dela eseaa obittrnih premifiljovanj o Žalostni Mater!) božji, kaErSnih dosedaj Se ni bilo v, slovenski oabo4» tU knjižovnestv Premiiljevanjem sledi velike številu alatih pobožnostl v čact Žalostni Materi ia v 8ast trpljenju Jezusovemu, štiri sv. maše in zbirKa «ploS-*ih molitev in pobožnostL Ob Konou j« g. pisatelj ge stodal razne molitve v bolezni, za bolnika, za «mira* joče ta za rajne. Novo knjigo prav toplo priporoSa» mo. Gena s poštnino vred K 8.50. Naroča, ae v Oirf« levi tiskarni v Mariborn. Posvetitev družin presv. Sren Jeznsovenra Je naslov novi knjižici, ki obsega kratko zgodovino to od papež«? toplo priporočano pobožnosti in pa posve» tivne molitve. Ob koncu je pridjana za "duhovnike tu» di molitev za blagoslavljanje kipov ali podob presv« Srca. Knjižioa se naroča v Tiskarni sv. Cirila S Mariboru in stane s poštnino vred komad 30 v, 10® > komadov s poštnino vred 26 K.