ZcLfcuAfifec -Zasavski tednik«, glasijo SZDL Litija, Zagorje, Hrastnik in Trbovlje - Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik: Stane Šuštar — Tiska ČP »Gorenjski tisk« v Kranju __ LETO XIV. ŠT. 3 TRBOVLJE, 12. JANUARJA 1961 CENA 20 DIN Letna konferenca trboveljske mladine Pred novimi nalogami Sobotna konferenca trboveljske mladine, ki je delala v komisijah in na plenarnem zasedanju, je opozorila na določene pomanjkljivosti in slabosti v delu mladinskih aktivov, idejno-vzgojnem delu, uveljavljanju mladih v organih delavskega in družbenega samoupravljanja ter društvenem in družabnem življenju. Popoldanskega plenarnega zasedanja se je udeležil tudi sekretar glavnega odbora SZDL Slovenije FRANC KIMOVEC-ZIGA, ki je toplo pozdravil trboveljsko mladino in ji zaželel v prihodnje čim več uspehov. Delegati v komisiji za delavsko in družbeno samoupravljanje so poudarili napredek pri uveljavljanju mladih v delavskih svetih, saj so ti s svojim aktivnim delom pridobili zaupanje delovnih ko- lektivov, hkrati pa odločneje začeli z razpravljanjem vprašanj in predlogov za seje delavskih svetov. Tega pa ni bilo čutiti predvsem med mladino v manjših delovnih kolektivih. llimilHtWWWWmWHWttltWUtl nje prostorov. Sedaj so se shajali člani ZROP v klubski sobi litijske Predilnice. Ta prostor je pa za število članov litijske organizacije Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev premajhen. Na območju litijske občine so tudi štiri strelske družine, v katerih so včlanjeni predvsem rezervni xoHcirji in podoficirji. Ti nudijo vso pomoč tudi strelskim sekcijam po šolah. Zelo prizadevno vodita dva člana ZROP pionirsko strelsko sekcijo na osnovnih šolah na Dolah pri Litiji In na Vačah. Sicer pa litijski rezervni oficirji in podoficirji aktivno delajo ludi v številnih drugih društvih in organizacijah. (ma) SEJA PREDSEDSTVA ObSS TRBOVLJE Na zadnji seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Trbovljah so se pogovorili o pripravah na občne zbore sindikalnih podružnic, ki bodo v času do 15. februarja za javno upravo in druge podružnice, medtem ko bodo občni zbori podružnic v gospodarskih organizacijah izvršeni do 20. marca t. 1. Tako bi bil občni zbor občinskega sindikalnega sveta terminsko do 15. aprila t. 1. Nadalje so se pogovorili o nekaterih organizacijskih spremembah v samih sindikalnih podružnicah, o katerih bo še posebej razpravljal plenum ObSS in same sindikalne podružnice. Določili so tudi zadolžitve članov plenuma za posamezne sindikalne podi^ižnice, ki naj bi pomagali sindikalnim podružnicam pri izrvedbi obč-pih zborov. Predlagali so prav tako, da bi v posameznih podružnicah imeli predhodno konferenco članstva kot pripravo za občni zbor. ^iilUllilillllUlUUlilUUmilUlUMIMIIUUUIIlIllUUlllllUllUUimHNmiUUHMNmiMlMHUlH lllUUHiltMt NHNN Pripadniki naš« JI A prod obhodom na, vavinrM t e d m po sueru SEKOU TOURE V SVETOZAREVU Josip Broz-Tito in njegov gost predsednik Gvineje Sekou Toure sta včeraj dopoldne okrog desete ure potovala skozi Malo Krsno v Srbiji. Na železniški postaji v Malem Krsnem je visoke goste pozdravila množica ljudi. Ob 10. uri 35 minut sta oba visoka predstavnika obeh držav prispela v Svetozarevo, skupno s predsednikom IS NR Srbije Jovanom Veseilnovim, sekretarjem za zunanje zadeve Kočom Popovičem in drugimi. Na železniški postaji v Svetozarevu je visoke goste dočakal podpredsednik IS NR Srbije Miloš Minič In več kot 40.000 Svetozarčanov in Okoličanov, ki so prihiteli, da bi prisrčno pozdravili visokega gvinejskega gosta. Dr. SUBANDRIO PRISPEL V BEOGRAD V ponedeljek, 9. januarja, popoldne je prispel na tridnevni obisk v Jugoslavijo indonezijski zunanji minister dr. Subandrio kot goet državnega sekretarja za zunanje zadeve Koča Popoviča. Razen tega bo na povabilo predsednika republike Josipa Broza Tita predsednik Pakistana Ajub Kan prispel na uradni obisk v našo državo, kjer se bo mudil od 13. do 16. januarja letos. VOJAŠKE VAJE AMERIŠKE MORNARICE V KARIBSKEM MORJU V ponedeljek, 9. januarja, so se začele v Karibskem morju pomorske vaje ameriškega atlantskega ladjevja. V vajah bodo med drugim sodelovale križarke z usmerjevanimi izstrelki, dve atomaki podmornici in 140.000 oficirjev in vojakov. Vaje bodo trajale do konca marca. Te vaje so nedvomno ena izmed manifestacij hladne vojne na tem območju. VELIKA BRITANIJA ZAPROSILA ZA POSREDOVANJE NEHRUJA Po vesteh pooblaščenih krogov v New Delhiju je Velika Britanija zaprosila ministrskega predsednika Nehruja, naj zastavi svoj vpliv pri Sovjetski zvezi, da bi pospešili obnovitev dela mednarodne komisije v Laosu. 1 Ljudje in dogodki innmmimniimiffliflmHiiinnniffimiminmiiiinnimtiinHmmiim. jmmmmm l Zakal podražitev? - Ze spet je »Zasavc« dražji - so dejali posamezniki te dni ob novoletnih praznikih. Res je, od 1. januarja 1961 dalje stane Zasavski tednik v kolportaži 20 dinarjev za izvod. Znatno na C, boljšem so pa naročniki, saj ga bodo dobivali po 12,50 din, ker I znaša mesečna naročnina lista 50 din, polletna 300 din in celo-\ letna naročnina 600 din. J Zakaj podražitev? List smo bili prisiljeni podražiti, ker so se tiskarske in druge storitve za list v zadnjih letih tako povečale, da nas stane polna lastna cena enega izvoda lista 39 din. Kljub J dobri volji in pomoči gospodarskih in drugih organizacij ne *. zmoremo, da bi naš tednik ostal pri stari ceni. * Da se bomo razumeli: naročniki kljub novi ceni lista krijejo le četrtino dejanskih stroškov. Razliko bomo torej še vnaprej \ krili s pomočjo občinskih odborov SZDL ter s prispevki gospo-*, darskih organizacij v obliki oglasov. Taka je torej situacija. — * Skušali bomo ustreči vsem, da bo list res pisan za vsakega pre-J bivaica v našem Zasavju. Zato naj ne bo družine, ki ne bi ostala 1 ( ali pa postala zvest naročnik našega Zasavskega tednika, ki iz-*, haja na našem področju že 14. leto. (J Uredništvo in uprava Večina: „da“, toda... Rezultati referenduma o alžirski politiki predsednika de Gaul-la v Franciji in v Alžiriji so že znani. Čeprav se je večina udeležencev referenduma, tako v metropoli kot v Alžiriji, izrazila v generalov prid, rezultati niso ohrabrujoči za de Gaulla. Udeležba volivcev je bila namreč precej manjša kot na referendumu leta 1958, ko so glasovali o ustavi Pete republike. Zlasti velja to za Alžirijo. Od skupno skoraj 4,5 milijona vpisanih volivcev, jih je prišlo na volišče le 2,5 milijona, od teh pa je glasovalo za de Gaullov načrt 1 milijon 747 tisoč. Niti grožnje niti uporaba sile s strani francoskih oboroženih sil. niso dosti zalegle. Alžirsko ljudstvo je slej ko prej odločeno, podpreti samo take načrte, ki bodo jamčili deželi dejansko samostojnost in neodvisnost. Zato je referendum v Alžiriji, kljub navideznemu izglasovanju de Gaullove-ga predloga, dejansko zmaga resničnih predstavnikov alžirskega ljudstva — začasne alžirske vlade. Tudi v Franciji je glasovalo z »da« le 56,61 odstotka vpisanih volivcev. Zato so preeej pretirani uradni francoski komentarji, ki govore o novem triumfu predsednika de Gaulla In celo o tem, da se zaupanje vanj In v njegovo politiko ni zmanjšalo. De Gaulle bo torej še naprej ostal v Elizejski palači. Trenutna za Francoze verjetno tudi ni bilo druge alternative. Kajti, če bi ob odločnem »ne« de Gaulle odstopil, bi Francija zašla v še večjo krizo. Udeležba na volitvah je torej tudi odraz želje, da se čimdlje odloži tisti neizbežni trenutek, ki ga Francija zaradi zgrešene alžirske politike mora doživeti. Mnogi volivci so glasovali za de Gaullov predlog tudi zato, ker žele, da bi prišlo končno do miru v Alžiriji. De Gaulle sicer ni jasno povedal, kakšna naj bi bil* njegova formula o »samoodločbi« v praksi. Ni pa nobenega dvoma, da je veliki večini Franoozov jasno, da lahko privedejo do resnične pomiritve v tej deželi samo neposredni razgovori z nacionalističnimi voditelji In dosledno upoštevanje načela samoodločbe ob zagotovitvi popolne neodvisnosti. Ce bo de Gaulle izkoristil pooblastilo, ki so mu ga francoski volivci podpisali bifinco, zato, da bo skušal v severni Afriki ustvariti nekakšno kvizlinško Alžirijo, potem problema še zdaleč ne bo rešiL S tem bi samo še bolj zaostril položaj v Alžiriji pa tudi notranjo krizo v Franciji sami. Ce pa bo razumel zaupanje, ki mu ga je dalo francosko ljudstvo kot zadnjo možnost, da uredi problem v skladu z zahtevami alžirskega ljudstva, potem bo rešil Francijo velike nevarnosti, ki jo predstavlja zanjo in za ves svet nerešeno alžirsko vprašanje. Kaj bo storil de Gaulle, bomo videli v bližnji prihodnosti. Delo trboveljskih stanovanjskih skupnosti na seji občinskega ljudskega odbora Vsklaievati delo V Trbovljah delujejo tri stanovanjske skupnosti. Na svoji zadnji seji v letu 1960 sta pa oba zbo-občinskega ljudskega odbora razpravljala o delu In problemih stanovanjskih skupnosti Center In Trbovlje II. Tretja stanovanjska skupnost — Zasavje — je pa bila ustanovljena šele pred časom. Z ANKETO SO SE DRŽAVLJANI ODLOČILI, KAKŠNE SERVISE NAJ IMA STANOVANJSKA SKUPNOST CENTER Stanovan d tlu ln uspehih ekonomskih enol tlostavlla neka- ganizacijo službe za strokovno pomoč hišnim svetom, za ustanovitev servisa za vzdrževanje stanovanjskih hiš, za varstvene vzgojne ustanove, za servisa za krpanje perila in čiščenje stanovanj, za ureditev službe za preventivo na terenu za pomoč starim in bolnim ter za elektro-rsdio servis. Omeniti velja, da je servis za vzdrževanje stanovanjskih hiš pričel z de- lom 1. junija 1960. Pri ureditvi tega servisa je pomagal rudnik Trbovlje—Hrastnik, ki je odstopil stavbe, v katerih ima sedaj servis prostore. V tej stanovanjski skupnosti so posvetili vso pozornost otroškim vzgojnim ustanovam — otroškim vrtcem. Adaptirali so tako ustanovo na Trgu revolucije in uredili otroški vrtec na Topolovškovem. Izbrali smo Poitrežnina v gostinstvu jeli tudi vai člani delavskega svet«. To bi bilo želeno, zlasti še, ker stoji prčd delavskimi samoupravnimi organi najodgovornejša naloga - določiti politiko gospodarjenja v podjetju. Omenjeni primer samo kaže na birokratski odnos uprave do organov delavskega samoupravljanja. Verjetno Je pa, da se taki ali podobni primeri dogajajo tudi v kaki drugi gospodarski organizaciji v Zasavju. Zato je kazno, da bo pravočasna kritika takih ali podobnih primerov pripomogla k Izboljšanju dela delavskih samoupravnih organov. To so pa zlasti močno poudarile smernice I. kongresa delavskih svetov Jugoslavije, ki na take primere še posebej opozarjajo, T. Vzporedno z uvajanjem novega načina nagrajevanja v gospodarskih organizacijah in ustanovah prehajajo na nagrajevanje po učinku dela s pomočjo postrežnine tudi gostinci. Medtem ko je nagrajevanje po učinku dela v mnogih gostinskih podjetjih že star znanec, je pa poetrežnina nov element v obetajočem sistemu nagrajevanja. Uvedba postrežnine v gostinskih obratih bo vplivala na izboljšanje postrežbe, ker pomeni močan faktor v nagrajevanju po delovnem učinku. Uvedba postrežnine je le del prizadevanj, da se v gostinstvu uveljavi kompleksno nagrajevanje V posameznih ekonomskih enotah. ■ '»<’** »q nat« »iiaasv 1 Gostinski delavci pričakujejo od postrežnine dvoje: predvsem naj bi odpravila nelagodni odnos med gostom in natakarjem, ki nastaja zaradi nikjer predpisanih, a vendarle splošno veljavnih napitnin; postrežnina pa naj bi ustvarila gostinskim podjetjem taka sredstva, ki bodo z delitvijo po načelu »boljšemu in marljivejšemu več« izpodbuiala gostince k dobremu gospodarjenju in vzornemu odnosu do gostov. Poudariti velja, da bi uvedba postrežnine pomenila istočasno tudi povišanje cen. Vsako povišanje cen mora namreč biti utemeljeno z gospodarskimi razlogi. -Gostinska podjetja bodo vsako zase določila odstotek pooirežntne, ki jo bo plačal gost od svojega računa. Vsekakor se morajo gostinoi zavedati, da je postrežnina plačilo Vzporedno s tem so urejevali tudi otroška igrišča. TUDI V STANOVANJSKI SKUPNOSTI TRBOVLJE II V OSPREDJU SERVISI Razumljivo je, da je tudi druga trboveljska stanovanjska skupnost — Trbovlje II — posvetila v sedanjem obdobju vso pozornost ustanavljanju servisov in drugih služb za pomoč hišnim svetom in drugim. Uredili so pralnico, s čimer so se njene zmogljivosti kar trikrat povečale. Treba bo pa zagotoviti, da bodo kapacitete pralnice v celoti Izkoriščene (nakup avtomobila za dovoz umazanega in . odvoz opranega perila, organizira-za uslugo, ki pa ne sme izostati. „je zbiralne službe v Trbovljah In Gost mora čutiti, da sta se po- sosednjem Hrastniku itd.), strežba in odnos do njega izboljšala in da ni več razlik, ki jih je doslej ustvarjala večja ali manjša napitnina. Uvedba postrežnine je vsekakor značilna prelomnica v posfcJVanju gostinskih podjetij. Sleherni gostinski delavec bo odslej prejel svoj osebni dohodek po ustvarjenem delu, ta pa bo seveda odvisen od poslovnega uspeha vsega podjetja. Prav tako sredstva, ki bi Jih podjetja dobila s postrežnine, ne bi bila obdavčena. To bi podjetjem omogočilo, da bi lahko izDlačala v celoti doseženi delovni učinek, kar do sedaj ni bilo mogoče. Gostinska podjetja bodo p« morala vzporedno s tem spremeniti tudi notranjo organizacijsko obliko in preiti na sistem ekonomskih enot. O uvajanju postrežnine razpravljajo v teh dneh tudi gostinski delavci v Zasavju. Zato prosimo vodstva gostinskih podjetij: »Gostinstvo« Zagorje oh Savi, »Medijske toplice« Izlake, »Jelka« Hrastnik, »Kolodvorska restavracija« Zidani most, »Restavracija« Litija, »Majnika« Trbovlje In ostalih večjih gostišč In gostinskih obratov, da nam najkasneje do 16. januarja 1961 sporočijo na na# naslov, kako je'pri njih z uvedbo postrežnine, v kolikšnem odstotku jo bodo uvedli in s katerim dnem. Ured ništvo bo pa v prihodnji številki »Zasavskega tednika« objavilo sporočila gostinskih podjetij in gostišč iz Zasavja o uvedbi postrežnine. Na področju te stanovanjske skupnosti sta tudi dve vzgojno-varstveni ustanovi, In to »Marjetka« (v bivšem Dijaškem domu) In Vojka« na Leninovem trgu, ki jih dnevno obiskuje 91 otrok. NAJVAŽNEJŠA NALOGA V PRIHODNJE: KOORDINACIJA DELA VSEH TREH STANOVANJSKIH SKUPNOSTI IN TESNEJŠI STIK VODSTEV STANOVANJSKIH SKUPNOSTI Z DRŽAVLJANI Ko so odborniki trboveljskega občinskega ljudskega odbora razpravljali o delu stanovanjskih skupnosti, so ugotoviti, da so se te že uveljavile tn da jim je treba tudi v prihodnje nuditi vso pomoč. Zato so sklenili, da naj sveti stanovanjskih skupnosti čimprej izdelajo petletne perspektivne načrte razvoja, ki jih bo potem upošteval občinski ljudski odbor v petletnem perspektivnem razvoju gospodarstva v trboveljski občini. Poudarili so, da naj Imajo v prihodnje sveti stanovanjskih skupnosti in ostali organi več stika z državljani. Vse tri trboveljske stanovanjske skupnosti pa naj bi bolj sodelovale, zlasti še pri ustanavljanju servisov in drugih služb. Zato ne bi bilo napak, če bi tudi v Trbovljah — po zgledu drugih občin — začeli razmišljati o ustanovitvi odbora, ki bi koordiniral delo vseh treh stifaovanjakih skupnosti, katerega naj bi scetavljoli najodgovornejše tovariši H stanovanjskih skupnosti. (ma) «01 potem!"ko bo dograjen, torišče I terim svojim organom in bi bilo vse dejavnosti tistega območja. treba to poročilo samo razmnožiti I, G. Iv več izvodih, da bi ga lahko pre- Obratna ambulanta v SIT že poslule TELEGRAMI NI naključje, da Je obratna ambulanta v Strojni tovarni Trbovlje, ki jo je ustanovil njen delavski svet na svojem nedavnem zasedanju, prva te vrste v Zasavju, predvsem v revirskem industrijskem bazenu. Da se uredi tovrstna ambulanta. Je obstajala želja »Zasavski tednik, glasilo SZDL Litija, Hrastnik, Zagorje In Trbovlje. Tiska časopisno podjetje »Gorenjski tisk« v Kranju. — Ureja uredniški odbor. - Odgovorni urednik: Stane Šuštar. — Naslov uredništva in uprave: Tr-’ bovl je. Trg revolucije 11 (tdlefon 80-191), poštni predal 82. - Tekoči račun pri Komunalni banki Trbovlje 800-79-1-148. - Letna naročnina 600 din, mesečna 50 din, posamezna številka *0 dinarjev. — Rokopisov ne vračamo že prej. vendar je ni bilo mogoče uresničiti Iz objektivnih razlogov. Danes pa ta ambulanta že posluje In Ima na razpolago ves potreben instrumentarij, zobni oddelek In tudi potreben zdravstveni kader. Ne glede na to. da bo obratna ambulanta nudila vsem članom kolektiva zdravstveno pomoč, Je to velika pridobitev za vse zaposleno in njihove svojce ter za podjetje samo. ki s to ustanovo postaja v pogledu zdravstvenih uslug In pomoči samostojno in neodvisno. Velikega pomena je, da bo delavec lahko dobil zdravstveno po moč že takoj med delom, ne da bi izostal od dela ter čakal ure ln ure v čakalnicah splošnih ambulant, kot Je bilo to doslej. Za nemoteno poslovanje Je delavski svet tovarne sprejel tudt tki ep « Imenovanju 11-članskcga sveta svoje obratne ambulante. TRBOVLJE — Mešani pevski zbor »Slavček«, ki deluje v okviru delavsko prosvetnega društva Svoboda - Center Trbovlje in ga vodi dirigent Jože Skrinar, praznuje v mesecu januarju 13-letnico obstoja. Ob jubileju bo še v tem mesecu v gledališki dvoriini Delavskega doma slavnostni koncert tega zbora. - Za to priliko so Izdali posebno brošuro, v kateri je opisano delo in razvoj trboveljskega »Slavčka«. ZAGORJE OB SAVI - V soboto je bil v turističnem centru Medijske toplice nad Zagorjem enodnevni seminar za predsednike krajevnih odborov. Seminar, na katerem so razpravljali o delu krajevnih odborov ln o smernicah za delo v prihodnje, Je organiziralo občinsko vodstvo organizacije SZDL iz Zagorja. HRASTNIK - Zadnje dni starega leta so v Zgornjem Hrastniku izročili svojemu namenu Potrošniški center, ki so ga uredili s pomočjo hrastntškega občinskega ljudskega odbora in veletrgovine »Prehrana« iz Ljubljane. LITIJA - V vasici Dole pri Litiji se pripravljajo na gradnjo novega gasilskega doma. Dom ka-nijo še letos dograditi ln spraviti pod streho. Za zgraditev doma bodo potrebovali okrog 13 milijonov din; ta sredstva bodo zbrali prebivalci Dol večina sami. Omeniti velja, da Je prostovoljno gasilsko društvo Dole pri Litiji eno naj- TRBOVLJE - Godbeniki trboveljske Svobode — Center so v zadnjem tednu dosegli pomemben delovni uspeh. Nov godbeni dom, ki ga urejujejo na trboveljskem trgu, so s požrtvovalnim delom dogradili do strehe. ZAGORJR OB SAVI - Zagorska Delavska univerza vpisuje te dni v večer*® ekonomsko srednjo šolo. Vpisovanje bodo zaključili ob koncu tega tedna, vpisujejo pa v prostorih delavske univerze. HRASTNIK - V organih družbenega upravljanja v hrastniški občini je vsak 7 volivec. Občinski ljudski odbor ima 63 odbornikov, v svetih pri ObLO je 183 državljanov, v krajevnih odborih 89, v svetih stanovanjskih skupnosti 138, v hišnih svetih 349, v šolskih odborih 136, v komisijah in posebnih odborih pri ObLO 236 in v upravnih odborih zavodov 59 državljanov. Skupaj dela v vseh organih družbenega upravljanja v hrastniški občini 1253 državljanov, od tega 223 tena. LITIJA - Na področju litijske občine predvidevajo z zgraditvijo Zasavske ceste močan porast prometa, kar bo nedvomno vplivalo tudi na gostinstvo in turizem. Tako računajo, da se bo promet v gostinstvu in turizmu povečal za 24%. Za ureditev lokalov bodo v tem času porabili blizu 65 milijonov din; v gradu Ponovlče bodo preuredili prostore; prostore, ki Jih ima seda) trgovsko podjetje Na kratko po domovini ZAVAROVANJE KOLPORTERJEV Od 1. maja letfis bodo vsi prodajalci časnikov imeli vse pravice s področja pokojninskega, invalidskega in zdrav-stvenega zavarovanja. 1 2 NQVl RADIATORJI V tovarni Primt t v Mariboru so izdelali radiatorje, ki imajo povsem drugačno obliko od dosedanjih rebrastih grelnikov. — jfovi radiatorji so podobni prizmi z okroglim vogalom, kar daje izdelku lepši estetski Videz, glavna stran j* pa prerltčena z ekspanzivno pločevino. Vendar boilo morali h radiatorji, po katerih je že veliko povpraševanje, še prestati praktično preizkušnjo. Preizkušajo jih v Zavodu za raziskavo materiala v Ljubljani. SONČNI MRK VIDEN NA TELEVIZIJI? Skupina inženirjev in televizijskih programskih sodelavcev se bo te dni odpeljala na planino Jastrebac pri Prekuplju, kjer bo proučila možnost, da bi organizirali neposredni prenos sončnega mrka, ki ga bomo videli pri nas 11. februarja letos. Če bo vprašanje tehnično izvedljivo, bomo lahko na televizijskih zaslonih gledali letošnji sončni mrk. Ta prenos bodo morda prevzele tudi druge dežele, članice Evrovizije. 3 4 KOMUNE SO ODGOVORNE Pod predsedstvom Lidije Sentjurčeve je imel odbor ZIS za socialno politiko sejo, na kateri so obravnavali med dru gim socialno delo v komunah. Posebno pozornost so posvetili problemom nadaljnjega razvoja ustanov za dnevno bivanje otrok. Ob tej priložnosti je bilo naglačeno, da so komune odgovorne za vodenic politike na tem področju ter za kontrolo nad delom otroških ustanov, ne glede na to, če so jih ustanovile komune ali pa stanovanjske skupnosti. delavnejših ' proatovoljnih gaell- I »Preskrba«, pa bodo uredili v ka sirih društev v litijski občini. | varno. ČEZ POL LETA SKOZI LJUBELJSKI PREDOR Te dni so pričeli z avstrijske strani z nadaljnjimi deli pri gradnji Ljubeljskega predora. Predor bo znatno olajšal in pospešil cestni promet med Avstrijo in Jugoslavijo. Na podlagi sporazuma med jugoslovansko in avstrijsko vlado bodo v prihodnjih mesecih na obeh straneh predora zgradili avtmobilsko cesto, napeljali razsvetljavo in ventilacijo ter opravili vsa druga dela v tem predoru. 5 20 LET REVOLUCIJE — 20 LET REVOLUCIJE — 20 LET REVOLUCIJE Po stezah partizanske Jelovice V soboto 14. in v nedeljo 15. januarja bodo letos ie petič tradicionalne prireditve »Po stezah partizanske Jelovice«. Letošnje leto »o priprave zajele dokajšen obseg, prireditev sama pa obeta vse večje uveljavljanje teh zimsko-šport-nih prireditev v spomin na nekdanje dni revolucije in bojev. Gorenjska .ie povsem utemeljeno izbrala Jelovico za te prireditve. Na poboč"h Jelovice so se začela prva delavska gibanja. Na Dobravi pri Kropi se je ped vplivom učitelja Staneta Žagarja začelo živahno politično gibanje že dobrih deset let pred pričetkom narodnoosvobodilne borbe. Njihov duh se je širil po delavskih središčih Gorenjske. Na Jelovici so se pričeli shajati prvi komunisti. Kovali so načrte za nadaljnji razmah delavskega gibanja. Tu je bil sprejet sklep o vstaji iti. Prestrašeno in zaskrbljeno prebivalstvo je v tistih dneh okupacije gledalo s tihimi upi samo na Jelovico, kjer so slutili nezlomljivo mož upora. Ta duh je zajel v pozni jeseni 1941. leta Poljansko in Bohinjsko dolino, Jesenice in Zgornjesavsko dolino v splošno vstajo. Ta je dobila končni pečat v junaškem tridnevnem dražgoškem bojU. Dve sto partizanov je skupno z domačimi od 9. do 11. januarja 1942. leta zadrževalo močan val nemške vojske, ki je IIIIIIIIIUIIIHIlllllHlltlllllllllllllHIIIHIHIIHHHttliHIIHtHHtiinHIII PLAN SO DOSEGLI IN PRESEGLI Ko se je kazalec ure na Silvestrovo nagnil na 12. uro, so stopili v novo delovno obdobje tudi rudarji trboveljsko-hrastniškega rudnika. Svojo lanskoletno plansko obvezo je kolektiv rudnika že izvršil 17. novembra p. 1., dne 3. decembra je pa dosegel največjo proizvodnjo po osvoboditvi — 1 milijon ton premoga, do 31. decembra lanskega leta so pa rudarji nakopali še nadaljnjih 90.000 ton premoga in tako dali v letu 1960 naši skupnosti 1,090.000 ton premoga. Sedaj kopljejo rudarji premog že za letošnji proizvodni plan, ki je pa za 2 odstotka večji od lanskega. obsipala z granatami in svinčenkami malo gorsko vasico Dražgoše. Ta borba, ki je že v tistih prvih časih vojne vlila prebivalcem veliko upanja v zmago našega živ!'a, je postala simbol nadaljnje partizanske borbe v Sloveniji in še posebej na Gorenjskem. Od Martinčka preko Lipniške, Mošenjske in Oblakove planine do Jamnika in KuoFenlka so se množili grobovi padlih borcev. Na območju jelcv!'kih gozdov so omahnili tudi najzaslužnejši organizatorji upora na Gorenjskem: Stane Žagar, Jože Gregorčič, Lojze Kebe. Toda njihov duh je živel. Doline okrog Jelovice so bile vse bolj prepričane v zmago. Podpirale so narodnoosvobodilno gibanje In poslale v maju 1944. leta na Jelovico aktiviste z vse Gorenjske, ki so se posvetovali samo še o organiziranju nove, ljudske oblasti, kajti bližal se je zlom okupatorja ... Zaradi tolikih pomembnih dogodkov; z revolucije, iz bojev za svobodo na Jelovici in na njenih pobočjih je tradicionalna prireditev »Po stezah partizanske Jelovice« zajela vso Gorenjsko. Udeležba na letošnjih prireditvah bo pa presegla meje Gorenjske. Na smučarskih tekmah, na sankaških prireditvah in na ostalih zimskošportnih tekmovanjih v okviru prireditev »Po stezah partizanske Jelovice« bodo nastopili tekmovalci zueoeu smo "V V ZAGORJU OB SAVI BODO VOLILI NOVE SVETE STANOVANJSKIH SKUPNOSTI Ob koncu januarja bodo v središču Zagorja, na Selu In Lokah — Kisovcu volili nove člane svetov stanovanjskih skupnosti. Polovica dosedanjih članov omenjenih svetov stanovanjskih skupnosti bo še naprej opravljala svojo dolžnost, polovico pa jih bodo izvolili na novo v skladu z zakonom o stanovanjskih skupnostih. Računajo tudi, da bodo sveti stanovanjskih skupnosti iz Zagorja poročali volivcem na prihodnjih zborih volivcev o svojem dosedanjem delu. POSVETOVANJE PREDSEDNIKOV IN BLAGAJNIKOV SINDIKALNIH PODRUŽNIC Občinski sindikalni svet v Trbovljah je priredil posebno posvetovanje z vsemi predsedniki in blagajniki sindikalnih podružnic na svojem področju. Na sestanku so se pogovorili o najaktualnejših nalogah sindikalnih podružnic oziroma njihovih vodstev. Domenili so se glede formiranja in dela korrvsij za ženska vprašanja, o poročilih o oddihu članov v sezoni, o organizaciji in izvedbi občnih zborov sindikalnih organizacij. Proučili so nadaljnja navodila za Izdelavo zaključnih računov sindikalnih podružnic, proračunov ln letnih statističnih poročil. Posvetovanje je bilo predvsem organizacUskega značaja In Je veljalo kot napotilo za delo vodstev sindikalnih podružnic. ORGANIZACIJ ' OBRAČUN to F.KONO 4S IH ENOTA1* V STROJNI TOVARNI TRBOVLJE Lansko loto so več mesecev pripravljali in razpravljali o prehodu podjetja STT na ekonomske enote ter je bilo določeno, da bo v Sc enkrat: dohodek se bo podvojil V novoletni številki sc nam Je v članek »Dohodek se bo podvojil«, ki govori o osnutku perspektivnega razvoja zagorske občine, vrinila majhna pomota. V odstavku s podnaslovom »Močan razmah Industrije, gradbeništva in prometa« smo zapisali, da bo Lee-no predelovalno podjetje Iz Zagorja ob Savi razrezalo v letu 1960 okrog 550 kubičnih metrov lesa. Pravilno bi se moral ta stavek glasiti, da bo L1*P iz Zagorja ob SavI razrezalo v letu 1960 okrog 8000 kubičnih metrov lesa. Uredništvo tovarni teh enot 25. Na zadnji seji delavskega sveta, ki je bila nekaj dni pred novim letom, so pa sprejeli sklep in osvojili predlagano spremembo organizacije Strojne tovarne Trbovlje In razdelitev podjetja na ekonomske enote. V skladu s to spremembo bodo v tovarni izvršili vse ustrezne popravke in dopolnitve v vseh htter-nlh predpisih, pravilih ln pravilniku podjetja. Vse organizacijske spremembe veljajo od 1. Januarja 1961 dalje. iz vseh slovenskih okrajev ln iz drugih bratskih republik. LetQ6 se je nadalje razširil sedež prireditve. Te so HH« doslej le v Dražgošah. Tokrat bodo pa tekmovanja ne samo v Selški dolini, pač pa tudi onstran Jelovice: v bohinjskem in blejskem predelu in v Krepi. Osrednja prireditev bo v Železnikih blizu Dražgoš. Smučarska prireditev bo pa tudi letos na 15 km dolgi progi mimo parti-za-skih spomenikov in skozi Dražgoše. Naj vas seznanimo z okvirnim propramom petih tradicionalnih prireditev »Po stezah partizanske Jelovice«: Sobota, 14. januarja — v BOHINJU smučarski štafetni tek — v DRAŽGOŠAH zvečer nastop pevkega zbora »France Prešeren« iz Kranja in predvajanje diafilma »Dražgoše«. Nedelja, 15. januarja — v ŽELEZNIKIH smučarskL tek na 15 km. patruljni tek za mladince in člane, slalom, sarikoško tekmovanje in ob 11. uri slavnostno zborovanje pred tovarno »Niko«; - v RIBNEM pri Bledu okrajno pionirsko prvenstvo v smučarskih tekih in v streljanju z zračno puško; — v KROPI sankaško tekmovanje In tekmovanje v skokih za mladince In člane. Ko boste v soboto in v nedeljo hodili »Po stezah partizanske Jelovice« ali pa gledali prireditve, se s ponosom in z zavestjo spomnite vseh velikih dogodkov. Ponosni smo lahko, da smo sledili klicu KPJ, stopili v narodnoosvobodilno borbo, osvobodili domovino in tako lahko v miru gradimo nošo novo domovino in nov družbeni red. • • V teku lanskega leta je uspelo občinskemu odboru SZDL v Trbovljah zagotoviti sredstva za ureditev stavbe na Trgu revolucije 11 (starejšim doma-činom znana pod imenom »graščina«), kjer so našle svoje prostore skoro vse občinske družbene in po!’t'čne organizacije. Med drugimi organizacijami se je semkaj preselil zadnje dni preteklega meseca tudi občinski komite ZKS Trbovlje. V tem domu ima svoj sedež oziroma poslovne prostore skupno 20 organizacij ter ustanov. Prostori doma so razporejeni takole: V pritličju stavbe ima osnovna šola Trbovlje - Vode 3 učilnice, nadalje je tu sejna soba in klubski prostori. V I. nadstropju hiše imajo svoje poslovne pro:tore: Sindikalna podružnica rudarjev rudnika Trbovlje, Občinski odbor SZDL, Občinski sindikalni svet, Občinski svet Svobod in prosvetnih društev, Delavska univerza, Gospodinjski center, Občinski komite I.MS in Občinska zveza prijateljev mladine. V II. nadstropju stavbe imajo pa svoje prosto e: Občinski komite ZKS Trbovlje, Uredništvo in uprava »Zasavskega tednika«, Društvo inženirjev ln tehnikov, Društvo ekonomistov, Občinski odbor Ljudske tehnike. Občinska zveza za telesno vzgojo, Občinska gasilska zveza, Občinski odbor Rdečega križa, Občinski odbor ZVVI, Občinski odbor ZB NOV, Občinski odbor ZROP in Občinski strelski odbor. O prednjem obveščamo vse volivce in ostale državljane občine Trbovlje, ki imajo opravka z navedenimi organizacijami in ustanovami. V dneh po Novem letu so nam Iz vseh krajev Zasavja pisali o praznovanju novoletne jelke. Iz pisem je mogoče razbrati, da novoletnih praznikov In praznik dedka Mraza še nikoli nismo praznovali tako kakor tokrat. Pa še nekaj velja omeniti: zasavski pionirji in cicibftnl ob novoletnem veselju niso pozabili na alžirske otroke. Marsikje so se, odpovedali darilom in ta denar prihranili ter zraven zbrali še dragega, da ga odpošljejo za pomoč alžirskim otrokom. Iz LITIJE smo dobili nekaj posnetkov o praznovanju novoletne jelke, enega pa tudi objavljamo. Dedek Mraz, ki je malčke obiskal v dvorani na Stavbah, je naročil tudi pozdrave za vse pionirje in etclhane iz Zasavja. V ZAGORJU OB SAVI je bila v dneh pred Novim letom vrsta prireditev. Pionirji zagorske ln to- pliške šole so nastopali v Delavskem domu, tu je gostovala tudi ljubljanska Drama. Na prostoru pred Delavskim domom je bila urejena pravljična vas, v kateri sta našla mesto tudi helikopter in robot. Lepo so praznovali prihod novega leta nadalje v Kisovcu, na Izlakah, Miinšah, Sentogotardu, Cemšeniku. Kolovratu, Podkumu. Senožetih, Tirni in drugod. Mlado in staro je v TRBOVLJAH gledalo sprevod dedka Mraza po trboveljskih ulicah, obiskalo je pa tudi lepo urejen prostor med Blagovnico in Pošto. V kraju je bila vrsta prireditev, dedek Mraz je pa s spremstvom obiskal tudi okoliške vasi. Iz HRASTNIKA nam je o praz-novanu novoletne jelke pisal Zdeno Ulaga naslednje: V Hrastniku so tokrat v dneh pred novim letom pripravili otrokom veliko veselja. Poleg zabavišč na Rndni- Tuifl v Trtravl)al« podjetje za PTT promet Po sklepu delavskega sveta PTT podjetja v Ljubljani, ko je bil sprejet sklep o ukinitvi dosedanjega podjetja za PTT promet v Ljubljani, je bilo ustanovljeno devet podjetij PTT v Sloveniji, ki bodo v Ljubljani, Kopru, Celju, Novem mestu, Novi Gorici, Murski Soboti in v Trbovljah. Podjetje PTT v Trbovljah bo združevalo na svojem območju 8 pošt, in sicer; Trbovlje, Hrastnik, Zagorje, Radeče, Podkum, Zidani most, Izlake in Dol pri Hrastniku. Za direktorja PTT podjetja Trbovljah Je bil Imenovan dosedanji upravnik počte v Zagorju Jože AJzencopf. ku in pri Steklarni je bil tokrat v Hrastniku prvič sprevod dedka Mraza, ki je kljub slabemu vremenu v spremstvu godbe z Marsa v raketi nosil kolektivna darila razveselila z nastopom hrastniške najmlajše. Za mladino so predvajali tudi% filme, z Disneyevimi barvnimi risankami pa so razveselili še okoliške otroke.. Del sprevoda dedka Mraza v Trbovljah pionirskim odredom. Pionirji so v dneh pred novim letom igrali Igrici »Sneguljčica« ter »Mačeha in pastorka«, lulkevna sekcija DPD Svoboda I je pa devetkrat Podobno so praznovali tudi v Radečah, v Zidanem mostu, na Dolu, na Polšniku, na Vačah, v Kresnicah in drugih večjih in manjših krajih v Zasavju. Dedek Mraz je obisknl najmlajše Litijčane v dvorani na Stavbah Pismo o lem in onem z Nlinš V m „ nredel ie prišel čas I vanju s pomočjo filma. Pred leti | šeni je naštudirala komedijo, s izobraževanja in čas dela dramskih skupin. Res je, da __danes ni toliko sestankov, kakor jih je imel prvi čas po vojni; toda vsak množični sestanek ima svoj pomen. Tu se zberejo ljudje iz naših zaselkov, ki se drugače le redko vidijo. Dolgo so govorili pri nas o avtobusni zvezi z Zagorjem, Sedaj jo imamo. Govorili so tudi o avtobusni zvezi z Ljubljano. Tudi to imamo. Za dijake, ki se vozijo v zagorske in trboveljske šole, je precej poskrbljeno. Ob koncu lanskega leta se je pa porodila spet dobra misel, in sicer o izobraže- TRGOVSKO PODJETJE »TIŠJE« V ŠMARTNEM S 1. januarjem se je trgovsko podjetje »Tišje« v Šmartnem priključilo trgovskemu podjetju »Preskrba« v Litiji. Podjetje je kar lepo oskrbovalo prebivalce Smartna in okolice. Imelo Je 7 poslovalnic, in to tri v kraju, ostale pa v okolici. V načrtu podjetja je bila tudi samopostrežna trgovina. D. M na je prišel, včasih ne. Kadar je prišel, je prišel s tako zdelanim filmom, da ob koncu sploh n‘si vedel, za kaj gre. Kljub vserru smo bili hvaležni, da smo si lahko vsaj včasih ogledali film. , Naše vasi so razmetane po bregovih. Že dostop v dolino Mlinščice je včasih utrudljiv. Misliti na obisk kulturnih prireditev v samem Zagorju, je za zdaj še iluzorno. Zato je nujno, da pride na Miinše film. Na Miinšah že imajo kinoprojektor. Množične organizacije so pa imenovale odbor, ki ima nalogo, da uredi in pripravi vse potrebno za pričetek predvajanja filmov. V bližnji prihodnosti bo kmetijski obrat Miinše, ki bo upravljal Zadružni dom, dom preurejal vzporedno z urejanjem ostalih zgradb in objektov. Tedaj bo treba misliti na ureditev prostora za sestanke, za vaje igralske skupine, za klub itd. V zadnji sezoni je marljiva tudi igralska skupina prosvetnega društva Miinše. Že v začetku je- i’iinnttNHMm«Htwn je činstvo, nato pa gostovala z njo v Cemšemku, Pečah, v Kisovcu itd. Povsod so mlinški igralci čutili naklonjenost prosvetarjev in svobodarjev. I. G. Novoletni dar Prešerno;© družbe Te dni prejemajo člani Prešernove druibe letošnji knjižni dar, ki ga je družba pripravila svojim članom. Za 360 din so njeni stalni bralci dobili kar 3 knjig, z majhnim doplačilom 240 din pa še dve. Zraven KOLEDAR] A obstga zbirka leposlovno knjigo Lidije Sej-fuline VIRINEJO, Clementa Ri-cheria TA-KOJA in Jacka Londona ZGODBE S SEVERA IN JUGA ter poljudno znanstveni knjigi Vitka Muse^a KNJIGA O F’LMU in Antona Polanca SREČ AN IE 7. ŽIVALMI ter slednjič STANOVANJE, katero knjigo sta pripravila ŠpoJar in Tavčar. Vsak naročnik je pa prejel še le- 1 4547 dinarjev 1 za alžirske otroke { Tudi na osnovni šoli v Kolovratu nad Zagorjem so 1 1 izvedli akcijo za pomoč asirskim otrokom. Zbrali so j | 4547 dinarjev. V pismu, ki so ga pisali nagemu ured- | 1 ništvu o tem, so tudi zapisali: »Vemo, da ta vsota ne g S pomeni v vsej akciji mnogo, hoteli smo dokazati, da daleč g I čuti z alžirskimi otroki tudi 33 pionirjev svobodne do- £ I movine, ki mnogo vedo o grozotah vojne, ki tudi ni pri- | E zanesla našim očetom in materam in nam o tem večkrat = pripovedujejo.« Uredništvo naoroša tudi ostale pionirske odrede na > šolah v Zasavju, da sporočijo, kako ja potekla pri njih akcija za pomoč alžirskim otrokom. po barvno Aiko — to seveda tisti, ki so naročili vseh sedem knjig. Na področju zasavskih občin je bilo izdanih na člane Prešernove druibe v Litiji 441 knjižnih zbirk, v* Hrastniku 875, v Trbovljah 1105 in v Zagorju 444, skupno 2865 naročnikov knjig Peršernove družbe. To je kar lepo število, vendar bi bilo lahko še znatno večje. Za leto 1962 je pa Prešernova družba pripravila za svoje člane ">e.* nove knjige, in sicer KO'.E-D/n Ivana Potrča povest SP.F,-ČANJE, B. Travna UPOR OBF-SENCEV 1. in II. del in dr. M„ Snudrla NAS DRŽAVLJAN. To vse za vsoto 360 d:n. Ob dopl-čilu 150 din bo pa vsak naročnik knjig Prešernove dr"~u» prejel eno izmed kn:i- Hana Sor'-,ria ZA K P, Ml-LQ}4 al: dr. A. Polenca ŽIVALSKI SVET 'Srcf-nr z vodnimi živalmi). K!r- naroči obe dodatni kn’i-gi, ju doli za 249 din. Torej za 600 dinarjev kar sedem lepih kn'ng. Razen 7 knjig bo pa vsakdo lahko prejel brezplačno barvno reprodukcijo umetnike slike. Prav tako pa dobi vsak Član ob plačilu prve-»« o’’ro!:a brezplačno srečko za veliko nagradno žrebanje. Dobitki so v vrednosti 1 milijona din-r jev. Glavni dobitek bo avtomobil Citroen - Spaček iz tovarne »Tomos* iz Kopra. Poverjeniki P-»še*nove družbe — na delo’ Dčlanom pa rij se pr:Jrir::o še novi. Naj ne bo slovenske družine, ki ne bi bila naročena na knjige Prešernovt druibe. Bralci nam PROIZVODNI PLAN STT ZA LETO 1961 ZA 11% VEČJI OD LANSKEGA S polno paro so pričeli v novem letu v Strojni tovarni Trbovlje s proizvodnjo. Letošnji proizvodni plan tovarne je za 11 odstotkov večji od lanskega, vendar je njen kolektiv prepričan, da bo svojo družbeno nalogo v polni meri izvršil. Sam start v novo leto je pokazal, da bo kolektiv zmogel svoje naloge, če jih bo tako izvrševal, kot je bilo ugotovljeno na zadnji proizvodni konferenci. pišejo! Ladko Karošec med zagorskimi pevci Pred nedavnim je pevsko društvo »Loški glas« iz Kisovca-Lok nad Zagorjem priredilo v domačem Delavskem domu samostojen koncert, pri katerem je odpel več arij iz znanih oper tudi zagorski rojak in član tega pevskega zbora Ladko Korošec, član ljubljanske Opere. Program koncerta je bil skrbno izbran in je obsegal priljubljene umetne, partizanske in delovne pesmi. Zbor uspešno vodi Mirko Prašnikar in so pevci od zadnjega nastopa pokazali velik napredek. Zbor obstaja že nad 30 let, je vedno bolj popularen in je pričakovati, da se bo številčno še okrepil. Razen rednih pevcev ima društvo še 400 podpornih članov, ki dajejo zboru finančno in moralno podporo, da zbor uspešno deluje. Dnklej še iz Zagoija peš v šolo v Trbovlje? V vrsti regresov, ki so jih doslej dajali zvezni in republi- koncu meseca decembra sesta- ski odbor namreč za zdaj še ni nek na katerem so sklenili, da sklepal o regresiranju dijaških ški organi, je bil z Novim letom bodo vsem dijakom za mesec mesečnih vozovnic. Pri občin- 1961 odpravljen tudi regres za dijaške mesečne vozovnice. Ob koncu leta so številni dijaki iz januar v celoti regresirali po- skem ljudskem odboru v Zagorju ob Savi smo zvedeli, da ObLO o regresu za sedaj še ni raz- trebno razliko (z odpravo republiškega regresa) za nakup Zasavja, ki se vozijo v šole mesečnih vozovnic za avtobus, pravljal zategadelj, ker z avtobusi, z zanimanjem čakali, V tem mesecu bodo pa ugotav- izdelan proračun ObLO kaj bodo s tem v zvezi storili ljali socialno stanje dijakov in zasavski občinski ljudski odbori, potem določili, koliko bo moral bodo formirali Na njih je namreč, da poslej vsak posameznik prispevati določajo sredstva za nadaljnje nakup mesečne vozovnice, regresiranje nakupa mesečnih dijaških avtobusnih vozovnic. TRBOVELJSKI občinski ljud- mesečnih avtobusnih vozovnic, prevoz nizko kalkulacijo. bi na mesec izdali v ta namen še ni in še niso znani instrumenti, kako se dohodki proračuna. Pri Avtoprevozu v Zagorju so nam pa povedali, da podjetje Ce bi namreč hoteli v Hrast- samo ne more popustiti od ve-niku v celoti regresirati nakup ljavnih cen, ker ima za osebni ski odbor je na skupni seji obeh zborov ob koncu oktobra lanskega leta sklenil, da bo priznal sili Svet LRS za prosveto in dijakom, ki jih štipendira, po- kulturo in ljubljanski okrajni seben regres za nakup mesečnih ljudski odbor za pojasnilo, kje Po vsem navedenem kaže, da blizu 709.008 din. Zato so zapro- bodo zagorski dijaki še naprej pešačili v šole v Trbovlje, zlasti tisti, ki nimajo toliko denarja, da bi lahko dali na mesec kar vozovnic. Hkrati je tudi pripo- naj dobijo potrebna sredstva za 3640 din za prevoz z avtobusom. Prav bi zato bilo, da bi zagor-ki občinski ljudski odbor čim- ročil, da naj tudi trboveljske kritje teh izrednih izdatkov, gospodarske organizacije, podob- Dijaki iz ZAGORJA in oko-no kakor občinski ljudski odbor lice hodijo od Novega leta na- prej rešil vprašanje regresov za . Trbovlje, pomagajo dijakom in prej v šole (gimnazijo, ekonom-I* študentom pri nakupu mesečnih sko srednjo šolo in druge) v Tr-vozovnic za avtobus. nakup mesečnih vozovnic za jake, kot sta to že storila občin bovlje peš, ali pa morajo plačati ska ljudska odbora v Trbovljah i. —----------- ■" .....j *---— --- -j---------- f V HRASTNIKU so sklicali na dnevno 140 din za prevoz z avto- in v Hrastniku, f občinskem ljudskem odboru ob busom. Zagorski občinski ljud- £ iah ) (ma) V Šmartnem gradijo novo šolo V Šmartnem gradijo novo šolo. Delo opravlja podjetje »Gradbenik« iz Litije. Potreba po novi šoli je velika, zato smo bili nezadovoljni s počasnim in neorganiziranim delom na gradbišču. V zadnjem času je pa delo precej na- predovalo, vendar bo vreme gradnjo oviralo. Zdaj je šolski pouk v kraju v treh izmenah. Letošnje šolsko leto je na šmarski šoli 450 učencev, šola pa ima 14 oddelkov. Pouk je v petih učilnicah, od katerih je ena v zadružnem domu, pouk pa Občni zbor RK v Zgornjih Trbovljah V dvorani delavsko prosvetnega društva Svoboda II v Zgornjih Trbovljah (ki jo je za to priliko društvo dalo brezplačno na razpolago), je bil pred dnevi redni letni občni zbor osnovne organizacije RK Trbovlje. II. občnemu zboru so zaželeli obilo uspehov tudi pionirji osnovne šole »Ivana Cankarja« iz Zgornjih Trbovelj. Po poročilu predsednika, tovariša Hvale, se je razvila živahna razprava, v kateri so sodelovali tudi pionirji 'osnovne šole »Ivana Cankarja« -in prikazali navzočim delo v krožku. Osrednja misel STT BO IZVOZILA STROJNE OPREME TUDI V ZAR Gospodarska delegacija iz ZAR, ki se je mudila te dni v Jugoslaviji, je razpravljala tudi z zastopniki Strojne tovarne v Trbovljah, glede dobave strojne rudarske opreme za potrebe ZAR v letošnjem letu. Pogajanja o tem še niso zaključena, vendar vse kaže, da bo STT svoje rudarsko-strojne občnega zbora je pa bila: »V vsaki družini vsaj en član organizacije Rdečega križa«. Po občnem zboru je kino odsek traja od 7. ure zjutraj do 18. ure zvečer. Sola nima ne telovadnice in ne prostorov za razne izvenšol-ske dejavnosti ter mlečne kuhinje. Načrt nove šole predvideva osem učilnic in vse ostale prostore, a za zdaj še brez telovadnice, ki jo zelo potrebujemo. Tudi glede učiteljskih stanovanj ni še nič rešeno. V kraju je težko dobiti samsko sobo, kaj šele družinsko stanovanje. Prav v tem pogledu bo morala občina in seveda tudi vaščani pokazati več razumevanja, če bodo hoteli imeti dovolj prosvetnih delavcev. Kljub vsem težavam je pa pri- Svobode II predvajal udeležencem čakovati, da bo zaključek prvega film »Sestra«. F. G. šolskega poHctja uspešen. D. M. Slovesnost ZB NOV Trbovlje Pred praznikom Novega leta je bila pri občinskem odboru ZB NOV v Trbovljah tovariška slovesnost. Proslavili so obletnico rojstva dveh zaslužnih in aktivnih članov vodstva občinske ZB NOV. Tovarišica ŠTEFKA BIVIC je praznovala svoj 50. rojstni dan. — Tovarišica Štefka je znana trboveljska ženska aktivistka, ki je že pred vojno aktivno sodelovala v delavskem gibanju kakor tudi v časih NOV. Po vojni je bila vseskozi aktivna v organizaciji OF oziroma SZDL, predvsem pa v ženski organizaciji. Sedaj aktivno deluje v organizaciji ZB NOV in kot predsednica komisije za žene pri občinskem odboru SZDL. Tovariš ŠTEFKO LASNIK pa je proslavljal svoj 55. rojstni dan. — Tovariš Štefko je bil že leta 1941 izseljen in je v taboriščih izgubil svojo prvo ženo in sina, ki sta postala žrtvi fašistične podivjanosti. Po osvoboditvi je tovariš Lasnik vseskozi aktivno deloval v organizaciji ZB NOV, in sicer v okrajnem odboru ZB NOV kot blagajnik, sedaj pa opravlja te posle v občinskem merilu. Majhna slovesnost je pokazala pozornost, ki jo izkazuje občinski odbor ZB NOV Trbovlje svojim članom, kar le utrjuje tovarištvo, skovano v narodnoosvobodilni vojni. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo našega lista. Za razmah pevske kulture so potrebni kvalitetni koncerti, da se v poslušalcih vzbudi ljubezen do petja, kar bo jamstvo, da se tudi ostali zbori ponovno postavijo na noge in ostanejo zvesti tradiciji. Zadovoljiv obisk tega koncerta kaže, da se je mlačni odnos do zborovskega petja spremenil in da poslušalci ločijo vrednost popevk od zborovskih pesmi. Koliko truda, rednih vaj in društvene zavesti je treba, preden amaterski zbor pripravi celovečerni koncert, zato je prav, da se z dobrim obiskom da priznanje pevcem iri pevovodji za uspeh. Za dvajsetletnico vstaje pripravlja »Loški glas« poseben program, ki bo obsegal niz delovnih, partizanskih in novejših pesmi, ki so odraz prizadevanj delavskega razreda za zmago socializma. F. G. KOMUNALNA BANKA V TRBOVLJAH SAMOSTOJNA Tudi v Trbovljah posluje od 1. decembra 1960 dalje Komunalna banka kot občinska ustanova. Na zadnji seji ljudskega odbora v Trbovljah 29. decembra 1960 je bil imenovan za direktorja Alojz Kočar. — Imenovan je bil tudi upravni in nadzorni odbor banke. Odlok o začasnem finansiranji Po 77. členu Zakona o proračunih in finansiranju samostojnih zavodov mora biti proračun sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša. Če ljudska skupščina oziroma ljudski odbor ne sprejme proračuna pravočasno, se začasno finansira na podlagi proračuna za prejšnje leto. Začasno finansiranje sme trajati največ 3 mesece in doseči največ 25 odstotkov tega proračuna. Na zadnji seji 29. decembra 1960 sta oba zbora občinskega ljudskega odbora v Trbovljah sprejela odlok o začasnem finansiranju proračunskih potreb v mesecih januar, februar in marec 1961 J Ljubljanski gostje se poslavljajo od naših rojakov in predstavnic kov mesta Sallaumines iž Francije Rojaki iz Francije pišejo „Zasavskemu tedniku* Na svidenje v Trbovljah! Rojak A. KOBILŠEK je pisal našemu uredništvu daljše pismo o praznovanju dneva Republike v Sallauminesu v Franciji. Med drugim piše v pismu: »V nedeljo, 27. novembra, so naši rojaki v Franciji praznovali dan Republike v Sallauminesu pod pokroviteljstvom ambasadorja FLRJ v Franciji, dr. Černeta. Praznovanja se je udeležil tudi župan mesta Sailauminesa. Istega dne je v kraju gostovala skupina rokoborcev 2TAK Ljubljana, ki se je v mestni dvorani T. Cadros srečala z reprezentanco mesta Sailauminesa, ki je zmagala v tem dvoboju. Srečanje rokoborcev sta gledala med drugimi tudi jugoslovanski ambasador v Franciji dr. Černe in župan mesta. Rokoborci ŽTAK Ljubljana so bili v gosteh v Sallauminesu štiri dni, sprejele so jih tudi nekatere sindikalne, športne in kulturne organizacije tega kraja. Poslovilni večer je pa pripravil župan, ki je v govoru med drugim dejal: »Ko se Vi poslavljate od nas, se delovno ljudstvo Jugoslavije pripravlja na praznovanje največjega jugoslovanskega praznika. V imenu mesta Sailauminesa in v imenu vseh prebivalcev želim vsem delovnim kolektivom še naprej do novih zmag. Naj živi Federativna ljudska republika Jugoslavija, naj živi tovariš Josip Eroz-Tito!« Na sprejemu so govorili tudi o sodelovanju med Trbovljami in Sallauminesom. Zadnje dni novembra 1957. leta je bila tamkaj v gosteh skupina iz Trbovelj. Takrat so se dogovorili, da bosta postali mesti Trbovlje in Sallaumines eden od stehrov jugoslovansko-francoskega prijateljstva in sodelovanja. Zato je občinski svet mesta Sailauminesa že v januarju 1958. leta sprejel predlog o sodelovanju. V mesecu februarju istega leta so pa že poslali prošnjo na ustrezno ministrstvo, ki še zdaj ni rešena. V Sallauminesu so se zato odločili, da bo prišla letos v Trbovlje skupina iz tega mesta.« DRAGI ROJAKI IZ SALLAU-MINESA IZ FRANCIJE, TRBOVLJE VAS PRIČAKUJEJO! 2700 OBISKOVALCEV V DECEMBRU V KLUBU SVOBODE II V TRBOVLJAH Odbor za klubsko in družabno življenje delavsko prosvetnega društva Svoboda II v Zgornjih Trbovljah je ocenjeval delo kluba in ugotovil, da je napravil klub precejšen napredek. Tako je klub obiskalo v času od avgusta do konca decembra lanskega leta blizu 11.000 obiskovalcev, tako julija 559, avgusta 670, septembra 1804, oktobra 2860, novembra 2276 in decembra 2700 obiskovalcev, ki gledajo televizijo, poslušajo predavanja, igrajo šah, berejo dnevno časopisje in revije, gledajo lutkovne predstave in prisostvujejo klubskim večerom. Posebfio dobro so obiskani Večeri za žene, ki so vsako sredo ob 18. uri -ar 02 sporoča... LITIJA V Litiji je bila hujša prometna nesreča v sredo, 28. decembra 1960, ob 18.45 na cesti II. reda v Rib-čah. Iz Ljubljane je vozil proti Litiji tovornjak S-4563 s prikolico Anton Milavec iz Brežic. Ko je pripeljal do Ribč, je pričela prikolica zaradi poledenele ceste drseti s ceste, za sabo pa je potegnila v petmetrski prepad tudi avtomobil s šoferjem. — Šofer je ostal nepoškodovan, na tovornjaku in prikoliei pa je bilo za približno 800.000 din škode. TRBOVLJE V ponedeljek, 26. decembra 1960, sta odšla iz Zupe na Kum S. M. in P. I. V planinski koči sta popila nekaj pijače in se okrog 17.30 vračala dobre volje v dolino. Zaradi snega in poledice je S. M. pri hoji večkrat padla. Ko je padla zadnjikrat, ni več vstala. — Spremljevalec P. I. jo je nekaj časa še vlekel po snegu. Ker pa je mislil, da je mrtva, jo je pustil in odšel domov. Zena P. I. je izdelke letos izvozila tudi v ZAR. .......... 4l!ll1limmnttlHlllllllHltHmilHltHltitltHHIHWttmtillllHllltlHtlHlimHIHHHW(WWHtHHtilHHHlHlHHHIltmHI 11 WHinHttHBWIHflltWWWHHHWIttHIHIUHlllUIIHIHHimilHBBbWHHHH)HHWtil mms »Kadar voznik ni previden!« ali prometna nesreča v Gabrskem nad Trbovljami, 28. decembra preteklega leta lili Franjah Villon! Slavni srednjeveški pesnik in potepuh! Zakaj se ne bi šel tudi on 'razvedrit v kavarno, ki nosi' ime tega moža, ko bo pa najbrž sam tudi postal potepuh, ker ga delati ne puste. Stisnil se je v kot živo preple- sem in nisem vedel ne naprej skane kavarne, ki ie bila tedaj nazaj. Za poslednji denar sem si priljubljeno zatočišče vsakovrst- kupil pištolo, da bi se ustrelil. In nih brodolomcev: študentov brez da bi manj trpel, če ne bi bil ta skupaj zahvalit vrlemu Tessieru v daljno pariško okolico. Medtem se je približal čas letnega oddiha. Gospod Wrigh't ga je nameraval prebiti v Angliji. — nil pokončati se. Obubožan kipar prevajali iz angleščine v jranco- urejeno. Brezposelni .zamorec* se Primož ga je spremil do .Orlyja** sem in nisem vedel ne naprej ne ščino in obratno?* je po ^ Wnghtovem nasvetu preše- m Anglež mu jeza slovo dejal: NA DNU PARIZA .Bi: lil v hotel >Trianon* v ulici Vau-girand, kjer stanujejo večidel bo- Le pridno pišite, da bo knjiga kmalu izšla. Glede plače je v pi- »Kaj ste pa do zdaj delali?* girand, kjer stanujejo večidel bo- kmalu izšla. Glede plače ,c v ji->S pomožnim znanstvenim de- gati angleški in ameriški študenti, sam, vse preskrbljeno. Najbrž se « . ■ . * V IT ' I ' . 1 _ / _ L .11 ... m rt Ji f-.fr Irt r rt /-»H m rt / f / r ftpf ) 1 n P1/7 _ akopal:■ imeli, tretjim jih svet še ni prt- ..... —„.—.......... . ---- . . . znal. Vsi ti ljudje so glasno raz- rožnatih barvah, da me je takoj nim ozirom na položaj Zenici, sem zagledal svet v tako rodnem zasebnem pravu s poseb- žu nanosili kopice knjig, ki so se vi Phajte čas silahkosami hnrvah. da me ie takoj nim ozirom na poloza, angleških tikale mednarodnega zasebnega izberete. Verjetno boste tudi vi pravi,ali ali se prerekali, tako da minila misel na samomor. Pa re- državljanov v Franciji.* Ali se prava ali položaja angleških dr-skoraj ni bilo slišati pevke, ki se c/ie, če to ni dob-er recept zoper čutite sposobnega, da bi mi zbirali zavljanov v Franciji. Wnght n! ’ II. I • • » f • • • J' _ _ i rt Url vi rUtf *|/ hrt f/l t»Mlf je tam daleč spredaj pri klavirju obup! mučila z zastarelo arijo iz neke romantične opere. Primož se je moral zasmejati. Skesani samomorilec gradivo zanjo?* .Mislim, da bi zmogel tako je bil nakupil po raznih knjigar- morali opraviti za našo pisarno kako potovanje.* Po \Vrightovem odhodu ie mi- ga je spra- delo.* .Potem vas ne smem vezati na nah in velel poslati o hotel .Tria- nilo že precej časa ko je Primož 0Yl4( srečal v samotni ulici za luksem- Primož se je takoj poglobil va- burskim vrtom svojega starega znanca Izmaila Arnavtoviča, štu- .Prijatelj, ali imate kakšno _ ci- VH v dobro voljo, gareto?* — s temi besedami je Konec naslednje, stopil pred Primoža zgrbljen člo- mož pozvonil pri r-~.......—........... ..... - r - - » . . . ... vek u oguljeni črni obleki. Michael Barclay & Cie na bulvarju boste lahko jemali tudi na dom. delavka zaradi njega izgubila Primož mu je ponudil dozo s Hausman. Sluga ga je takoj od- Sai imate doma tudi kako pisalno službo. • ■ ■ ■ ’■> —’--- ■ ■ • ■ • ——---------»Tudi zanjo se bomo pozam- Konec naslednjega tedna je Pri- pisarniške ure. V knjižnico boste nje. Pa tudi na Marcelo ni poza- znanca Arna Vz pozvonil pri vratih pisarne hodili, kadar boste hoteli. Spise bil. Angležu je omenil, da je neka denta iz Makedonije. cigaretami, s katerimi je bil vedno vedel k ravnatelju, založen v dobrih in slabih časih. Primož se ie znašel pred izred-N/znanec si je eno pridržal in nltn dolginom dekliško rdečih lic, dejal: »Ker ste videti nekam po- ki so bila v čudnem nasprotju z trti, se vam hočem oddolžiti spodbudno zgodbico.* navadne, in namesto osivelimi lasmi. Pipa v 'njegovih imam luknjo v stropu . . .* ustih in buldog, ki se mu je vrtel .Ali je v dvajsetem s Možakar, ki je moral biti star okrog nog, sta pričala, da je go- sploh mogoče?* se je prav kakih sedemdeset let, si je pogla- spod John Wright Pravi Anglež, otroškojzacudil Anglež, dil plešo, nabral gube obraza v Primožu je ponudil naslanjač in pomenljiv smehljaj in se sklonil dejal: k Primožu: ,Tudi jaz sem bil zadnjic tako »Hej, Izmajl, kako se ti godi?* .Slaboj Jamar.* mizo, mar ne?* *Tudi zanjo se bomo pozam- »Zakaj?* .Hm,, se je odkašljal Primož, mali,* ie dejal John VPright .Ka- Arnavtovic se ,e previdno ožil .mize nimam nobene, ne pisalne ko ne bi skušal pomagati delavcem, okrog sebe m dejal: — .j —. ------- ko je moj stari oče še kopal pre- Pariza sem izgnan zaradi mog v Walesu, oče se je pa vedno revolucionarne propagande ! a ga .Ali je v dvajsetem stoletju to zavzemal za pravice delovnih ru morem tako, zapustiti, ker me - ' ljudi. Ali nai ostanem jaz brez- čaka se neka, nujnih opravkov. brižen do njih?* Dva dni bi se rad ostal. V d ose- »Še marsikaj drugega je mogo- Marcela je kmalu nastopila danje stanovanjc ne smem, v o ce% tako mi povedo izkušnje zad- službo v knjigoveskem oddelku te{.Pa JH.dt ne, ™radi Jnglasmce. .,„U. ju*. -____,________ da ste študirali^ v Parizu in da potrt — tako zelo, da sem skle- znate tudi angleško. Ali bi lahko '.Gospod Tessier mi je pravil, njih■ mesecev,* je pripomnil Pri- Primožem sta strelno nld-nvJj prenočit?*^ ^ ^ mož. Čez nekaj dni je bilo že vse shajala in neke nedelje sta se šla (Konec prihodnjič) illllllllHIIIIIIIIIIIIIII! IIIIHIIIHHIHiHIttHIIIHIIHIIIIlllllllOHIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllUlllllllillllllllllllllllllllllllllilllllllllllll obvestila o dogodku relejno postajo Kum, ta pa preko TNZ pristojno postajo LM. Patrola LM iz Trbovelj je z jeepom takoj odšla na kraj nesreče in nudila S. M. prvo pomoč. Potem so jo odpeljali v trboveljsko bolnišnico, kjer pa so ugotovili smrt zaradi zmrznjenja. V sredo, 28. decembra 1960, je vozil tovornjak S-4433, last rudnika rjavega premoga Trbovlje— Hrastnik, poklicni voznik C. kategorije Franc Varšič iz Trbovelj proti Savinjski dolini. - V Gabrskem je pri hiši št. 40 vozilo ustavil, ga zavrl z ročno zavoro in odšel v bližnjo trgovino. Iz nepojasnjenih vzrokov je ročna zavora popustila in' je tovornjak drsel 39 metrov po cesti in obtičal v potoku. Poškodb ni bilo, materialne škode pa je bilo za okrog 2000 din. V soboto, 31. decembra 1960, se je dogodila prometna nesreča ob 16.10 na Ulici L junija v Trbovljah. Voznik avtobusa Jože Povše je peljal z avtobusom S-4493 iz Trbovelj proti železniški postaji. - Na Ulici L junija je avtobus ustavil, da bi vstopila še neka ženska. V tem je pripeljal za njim s precejšnjo, hitrostjo voznik-amater Stanko Weiss z osebnim avtomobilom S-24231. Ker je bila cesta spolzka, se je zaletel v zadnji desni del avtobusa. Na osebnem avtomobilu je škode za okrog 200 tisoč din, na avtobusu pa za približno 8000 din. V četrtek, 5. januarja, se je pripetila prometna nesreča nasproti Cementarne na Kolodvorski cesti v Trbovljah. Voznik Ivan Baloh je peljal avtobus S-24391 proti železniški postaji. Pri Cementarni je vozil preko ozkotirne proge — istočasno pa je pripeljal z rudniško akumulatorsko lokomotivo strojnik Mariin Škrbinek in se zaletel v zadnji del avtobusa. — Strojnik je sicer pravočasno opazil avtobus, vendar nt mogel preprečiti nesreče kljub močnemu zaviranju, ker je bilo v vlaku preveč vagončkov, naloženih z lesom. Na avtobusu je -bilo škode za približno 50.000 din. HRASTNIK V torek, 3. januarja, je ob 16.30 brzovlak do smrti povozil Matjaža Stepišnika, rojenega 6. januarja 1953, doma iz Hrastnika št. 5. Matjaž je tekel čez železniško progo, ne da bi se prej prepričal, če je prehod varen. Prav na kraju nesreče sta se tedaj srečala potniški vlak in brzovlak, česar pa otrok ni opazil. Nesreča naj bo resen opomin staršem, naj ne puščajo otrok, da hodijo preko železniške proge ali p« da se igrajo tik ob njab OD SREDE DO SREDE -Otoesceoo/ec- TELESNA KULTURA Plavalci Rudarja v zvezni in republiški lestvici Med najboljše plavalce v zveznem merilu so se plavalci Rudarja vpisali le med ženskami, in sicer na 400 m prosto, kjer je Ju-ška Podlesnik iz Trbovelj peta s časom 5:47,2 ter Kočarjeva iz Tr- |||IHIHIIIIIIIIIIIIIIIIII!llllll!lllllllillllll!lllllllll!l!lllll!l!lllll llllllll KEMICAR IZ HRASTNIKA PREMOČNO ZMAGAL V nedeljo je bil na Jesenicah polfinale ekipnega namiznoteniškega prvenstva Slovenije. Med šestimi moštvi je brez poraza zmagala trojica »Kemičarja« iz Hrastnika, ki je vsa srečanja odločila v svoj prid. V odločilnem tekmovanju so mladi hrastniški športniki premagali Jeseničane s 5:1. Najboljši igralec je bil Vecko. Moštvi »Kemičarja« in »Jesenic« sta se uvrstili v finale slovenskega prvenstva, ki bo v nedeljo, 15. januarja, na Ravnah. bovelj na 200 m prosto četrta, s časom 3:11,0. V slovenski lestvici so pa moški: na 100 m prosto Burja peti s časom 1:03,7, 400 m prosto Irt četrti ter Burja sedmi, na 1500 m prosto Irt četrti, na 200 m metuljček pa Čibej peti in Burja deseti. V disciplini 100 m prosto ženske: Podlesnik prvo mesto, Trtnik četrto, Strnad deveto in Kočar deseto mesto. P ! <> PREKLIC 11 Preklicujem govorice, ki sem * jih izrekla o Rajku Simončiču iz •Dobrna št. 8 kot neresnične in se * mu zahvaljujem, da je odstopil od * tožbe. — Marija Lamovšek, Tr-prvo mesto?bovlje, Dobrna 17. Na 400 m prosto: Koritnik, četrto mesto Trtnik, peto mesto Butkovec in sedmo Flor-*' V centru Hrastnika prodam janc. enostanovanjsko — takoj vseljivo Na 200 m prsno: Butkovec tretje hišo. Cena ugodna! - Valentin mesto. Grčar, Hrastnik 139. Na 100 m metuljček: Kočar dru- go mesto, Butkovec šesto in Pod-lesnikova osmo mesto. Na 100 m hrbtno: Podlesnikova prvo mesto, Kočar drugo, Strnad sedmo in Florjane osmo mesto. Klubsko prvenstvo na Partizanskem vrhu Preteklo nedeljo so trboveljski smučarji izkoristili ugodne snežne in vremenske razmere ter na Partizanskem vrhu priredili klubsko prvenstvo v slalomu. V ta na- Tekmovanje v smučarskih tekih na Dobovcu V nedeljo, 8. januarja t. 1., je smučarsko društvo »Kum« na Dobovcu priredilo društveno tekmovanje v smučarskih tekih. Kljub skromni snežni odeji je tekmovanje lepo uspelo. Mladinci in člani (14) so tekmovali na 7-kilome-trski progi, ki je potekala deloma po travnikih in poljih, deloma pa po gozdu. Pionirji so nastopili na 1 km dolgi progi. To tekmovanje je bilo odlična priprava za nastop v teku, ki bo v 2eleznikih prihodnjo nedeljo, 15. januarja, kot ena izmed številnih zimskošportnih prireditev v počastitev herojske bitke v Dražgošah in drugod na partizanski Jelovici. Prav tako je pa pred vrati zasavsko prvenstvo in pa okrajno ljubljansko prvenstvo, kjer Dobovča-ni tudi ne nameravajo biti zadnji. «wiiNiiiiiiHHiiNiuiiiiiiiiiiiiiHiiiniiHiiHiiiiuiiHumimminmi KEGLJANJE Rudar tretji v ljubljanskem okraju V nedeljo je bilo v Ljubljani na kegljišču »Gradisa« končano letošnje okrajno prvenstvo moških ekip v disciplini 8 krat 200 lučajev mešano. Nastopilo je še 6 moštev. Proletarec je v soboto v dvoboju z Domžalami podiral precej slabše kot v prejšnjem kolu ter je s 6159 klini pristal na končni številki 12.395, kar je zadostovalo le za 10. mesto. V nedeljo dopoldne sta nastopila Rudar Trbovlje in Partizan Trbovlje. Rudar je sicer postavil s 6286 keglji solidno znamko, toda lahko bi bil še boljši, saj sta Žibret (737) in Tavzelj (723) metala dosti slabše, kot je bilo pričakovati, Ostali so posamezno dosegli naslednje rezultate: Rajtmajer 839, Jereb 821, Gorenje 825, Virt 805, Kovče 778 in Drnovšek 759. Skupno je Rudar podrl 12.651 klinov ter si s tem zagotovil častno 3. mesto v okrajnem merilu, obenem pa si je pridobil tudi pravico tekmovanja v republiški ligi. Partizanu to pot nikakor ni šlo, saj je zadovoljil edinole Strovs, ki je podrl 828 kegljev — ostali pa so dosegli podpovprečne rezultate. Med pionirji sta bila najboljša Polči Jerše (6:18) in Peter Glavač (7:01), med mladinci Ivan To-folini (36:16) in Ivan Skrinar (37:58), med člani pa Darko Kraj-šek (32:23) in Miha Stragaršek (32:46). Nato je bilo še pionirsko tekmovanje v slalomu, na katerem je nastopilo 12 tekmovalcev in sta bila najboljša Binče in Ivan Str-garšek. Tekmovanju so prisostvovali tudi številni domačini. P. R. ZAHVALA Vsem, ki so našo drago mamo Frančiško Grablič spremili na njeni zadnji poti ter vsem darovalcem cvetja in vencev naša iskrena zahvala. Grabličevi ČESTITKA Čestitamo ANTONU ŽLAKU k •'60-1 etniči in mu kličemo: Še na Dobri prijatelji Kino § men so ob žičnici pripravili progo# v dolžini okrog 400 m z višinsko(>mn°ga leta! razliko 120 m in .je imela 50 vra-(i tic. V članski konkurenci je zma-( i gal Ačkun, ki je v prvem teku,' dosegel čas 58,8, v drugem pa 60,2. Drugo mesto je pripadlo Mrzelu, nato pa sledijo: Gonelli, Bevc, Kink itd. Mladinci so startali na? isti progi, zmagal pa je Kmetič I.,f _________ ___ . ________ kateremu sledijo: Zupan, Malava-(,ljah: 12. januarja sovjetski zabav-šič, Kmetič II., Koritnik in ostali. •'ni film »Dekle brez naslova«; 13. Prvenstvo je pokazalo, da po-?do 16- januarja italijansko-nemški samezni tekmovalci še niso zado-*^dm P°®*M me«; 17. do 19. sti pripravljeni, kar pa je spričo* januarja ameriški barvni cinema-tega, da je bil to letošnji prvi na-\scoPe »Obračun na Atlanti- stop na snegu, tudi povsem ra- | zumljivo. Tehnično vodstvo bo . Kino »Svoboda. — Trbovlje II«; 13. do 16. januarja nemški barvni do naslednjih težjih'J ri*m ^Cjubavna zbrka«; 15. janu-atično Drioravliali matiUBja. ob 10. u*ri ►►Povest o Sah v Litiji šahovska sekcija Svobode v Litiji je zaključila plodno sezono s sindikalnim moštvenim brzotur-nirjem, ki ga je priredila nedavho v počastitev občinskega praznika v Litiji. Turnirja se je udeležilo pet 6-članskih moštev ObLO Litija, Tovarne usnja Šmartno, osemletka, »Litija« in VAšK, čigar jedro sestavljajo študenti in srednješolci. V tekmovanju je zmagal VAŠK v postavi: Jamšek, Baus, Pretner, Maver, Klun in Car.čar, ki so zgubili skupaj 2 in pol točke. Nogometaši in pionirji so v tur- gali. Kino »Delavski dom« v Trbov- pač moralo poskrbeti, da se bodo tekmovalci nastopov sistematično pripravljali. Jarla matineja od 10. uri »Povest o Treba bo pametno izkoristiti pič-l,8ozdaein velikanu«; 17. do 19. ja-lo odmerjen čas, kar pa zaradi * nuarja ruski CS film »Kočubej«; ugodnih snežnih razmer menda*.^®' do ^3- .iemiarja ameriški barvni ne bo pretežko. Razveseljivo pa*.^S film »Risarka modelov«, je, kar je potrdilo tudi letošnje*, Kino »Svoboda — Zasavje« v Tr-klubsko prvenstvo, da se mlajši* j bovljah: 14- dc> 16. januarja ame-vse bolj uveljavljajo in zato bodo1 ^r:$k: film »Detektivska zgodba«, temu nadarjenemu naraščaju v' Predstave: 14. januarja ob 17. in bodoče posvetili vso skrb. <19.15, 15. januarja ob 15., 17 in 19.15 »in 16. januarja ob 17. uri. Od 21. (1 do 23. januarja ameriški barvni fCS film »Zlomljeno kopje Kino »Svoboda II« v Hrastniku: . ?12. januarja romunski glasbeni nirju pokazali borbeno igro, ven-(lfUm .oprostite, napačna zveza«; dar zaradi neizkušenosti niso zma-i14 do le januarja ameriški barvni 11 CS film »Mlada kraljica«; 17. jan. Dejvi Kroket in pirati«; 19. januarja sovjetski film »Plašč«. ke, občina 14, tovarna usnja 13, 'nogometaši 8,5 in osemletka tri točke. Po končanem brzoturnirju jej mojstrski kandidat Jože šiška iz j Ljubljane odigral simultank^ na! 21 deskah. Po triurni igri je dobil! 13 partij, pri 8 je pa remiziral. —. Remizirali so Klun, Pretnar, Ma-j ver, Jerant, Strmole, Rudolf, Zu-! pančič in Baus. I. B. ROJSTVA V Trbovtiah prvenstveni šahovski turnir za januar 3 točke ter*1 V četrtek, 5. januarja, je imela šahovska sekcija ŠD Rudarja v Trbovljah v svojih prostorih prvenstveni turnir za mesec januar. Udeležilo se ga je 15 igralcev, ki so se razdelili v dve skupini. V prvi skupini z 8 šahisti je bil najboljši igralec, prvokategornik, Hinko Jazbec ml., ki je dosegel 6 točk, Robert Frece 5, Štefan Kovač 4, Ivan Kukovič in Vili Ovnič po 3,5, Franc Gosak pa 3 točke. V drugi skupini je igralo 7 ša-histov. Premočno je zmagal Ru-gel, ki je oddal samo pol točke Opresniku. Končno stanje je bilo naslednje: Vili Rugel 5,5 točke, Hinko Jazbec st. in Šribar po 4 točke, Miha Vodišek Dušan Gala 2 točki. V finalni tekmi je zmagal Hin-? ko Jazbec ml., za njim je pa Mirko Šribar zaostal le za pol točke. Končni rezultat: Hinko Jazbec ml. 4,5 točke, Šribar 4 točke, Rugel in Kovač po 2 točki, Jazbec st. 1,5 točke ter Frece 1 točko. Šahovska sekcija ŠD Rudarja vabi vse ljubitelje šaha, da se priglasijo za turnirje za dosego IV. in III. kategorije. Občni zbor sekcije bo v četrtek, 19. januarja ob 19. uri, ob 17. uri istega dne bo pa v domu ŠD Rudarja nagradni brzoturnir. Vabljeni vsi šahisti iz Zasavja! statistika nuklearne industrije jih je do sedaj zabeležila še malo. Nikjer bolj kot tu je poskrbljeno za maksimalno varnost. Pri nesreči v Idaho—Fallsu ne gre za atomsko eksplozijo, temveč za nepredvideno kemično reakcijo, ki je nastala zaradi vode, pare ali kake druge snovi pod visokim pritiskom. Do nesreče je prišlo pri eksperimentalnih procesih, kjer ni IH! - IE1J HUM Veriga katastrof, kakršno je človeštvo le redko doživelo, nam je tv letu 1960 dokazala, da ves tehniški napredek, ki nas je pripeljal na prag poletov v vesolje, ne zadošča, da bi nudil človeku varnost na zemlji. V Maroku in Čilu je pri potresih izgubilo življenje na tisoče ljudi, v zadnjih dnevih lanskega leta pa so v New Torku in Munchenu padla na mesto tri letala in povečala skupno število smrtnih žrtev pri lanskih letalskih nesrečah na preko 830. Leto za letom izgublja okoli 70 tisoč ljudi življenje pri katastrofah in nesrečah, toda leto 1960 je to število znatno prekoračilo. Po podatkih nekaterih statistikov je bilo število smrtnih žrtev v lanskem letu dvakrat tolikšno. Agadir, belo mesto ob Atlantiku, je bil v eni sami noči spremenjen v kup razvalin. Okoli 30 tisoč ljudi je bilo pokopanih pod porušenimi hišami — natančnega števila žrtev niso mogli ugotoviti. Južnoameriška pacifiška obala je napisala še eno poglavje v zgodovino naravnih katastrof. Siloviti potresi so pretresali velike dele Čila. — Po uradnih podatkih je zahteval potres 1600 smrtnih žrtev, toda časniki pišejo, da jih je bilo najmanj 35.000. Se ko je prihajala pomoč za žrtve teh dveh katastrof, je pretresla svet nova vest o katastrofi; mesto Lar v južni Perziji je opustošil potres. Število smrtnih žrtev lanskih katastrof se je povečalo za nadaljnjih 700 mrtvih. Tajfuni so divjali v mnogih deželah. Filipine so obiskali v lanskem letu osemkrat. Pri tem je V SIBIRIJI NOVA NAHAJALIŠČA ZLATA V porečju sibirske reke Koli me so našli sovjetski geologi velika nahajališča zlata. Strokovnjaki zatrjujejo, da gre pri tem za pravi »zlati kontinent«. \ izgubilo življenje najmanj 384 ljudi, 351 pa jih še vedno pogrešajo. »Moramo računati z najmanj 10 tisoč mrtvimi«, je ugotovila pakistanska vlada po strahotnem neurju, ki je prizadejalo vzhodne dežele. Številne druge nesreče in katastrofe so zahtevale nadaljnje žrtve. Železniška nesreča v CSR, novembra, je zahtevala 133 smrtnih žrtev, požar na letalonosilki »Con-Bstellation« v New Yorku pa nadaljnjih 49. V Nemčiji so zabeležili hudo rudniško nesrečo v Zwickauu, pri čemer Je Izgubilo življenje 133 rudarjev. Žalostno bilanco lanskega leta zaključuje nesreča jugoslovanskega tankerja »Petar Zoranič« v Bosporu, ki je zahtevala okoli 60 smrtnih žrtev. WHHttiimililHI!llttiHIN1IHftHHHimimilitil HliHilHHHtttlllHIiltittlRtHmiHitllimiP I i I Kdo |e pomaga! vojnemu zločincu Elchmanstu i SS - Obersturmbannfiihrer in \ sekcij ski šef vrhovnega urada \ nacistične varnostne službe Adolf [ Eichmann je po svoji aretaciji : s strani izraelske obveščevalne { in varnostnefslužbe postal pred-j met pozornosti svetovne iavno-; sti, zlasti evropske, v deželah, j ki so trpele pod nacistično oku-! pačijo in bile deležne vseh gro-; zot »tisočletnega nacističnega I Reicha«. Kljub temu, da je bilo ; med okupacijo v naših krajih to j ime javnosti neznano, je bil prav i Eichmann človek, ki je že leta i 1941 v prvih mesecih okupacije i odločal o usodi tisočih in tisočih ! Slovencev, ki so bili junija 1941 j na obveznih »zdravniških« pre-; gledih določeni za razselitev in i ki naj bi zajela na Štajerskem I in Gorenjskem več kakor polo-! vico vsega slovenskega prebival-| stva. Doslej smo vedeli samo za \ dvoje dokumentiranih datumov o konferencah v Grazu (maje 1941) in na nemškem veleposlaništvu (junija 1941) v tedanj' Paveličevi Hrvatski v Zagrebu na katerih so razpravljali o ger manizaciji Štajerske in Gorenj ske in o iztrebljanju slovenske ga naroda v teh pokrajinah. V minulem letu, ko je Eiehmanno vo ime znova prodrlo v svet, pa so v arhivu Muzeja NOB v Mariboru našli dvoje dokumentov, enega z Eichmannovim podpisom, v katerem je ta vojni zločinec dne 2S. aprila 1941 ukazal vodji izselitvenega štaba pri komandantu varnostne policije in varnostne službe za Spodnjo Štajersko SS-Hauptsturmflihrer-ju Hummitschu, naj za komandanta taborišča v Rajhenburgu pride »primeren član urada državne policije iz Graza«, in drugega, ki že govori o izseljevanju Slovencev julija 1941. (Podatki in faksimile dokumentov »Bo- CEZ MCNCtHEN NE BODO SMELA LETATI LETALA V Munchenu so pred nekaj dnevi pričeli obnavljati 97 metrov visok stolp cerkve Sv. Pavla. — Stolp je pred nedavnim poškodovalo letalo, ki se je zaletelo vanj in se zrušilo na eno najbolj prometnih miinchenskih ulic. — Pri tem je zgubilo življenje čez 50 ljudi, delno so bili to potniki v letalu, delno pa meščani mesta Miinchen, ki so se peljali v tramvaju, na katerega se je v bližini železniške postaje zrušilo omenjeno letalo. Miinchenski župan je po tej katastrofi izjavil, da v bodoče letala ne bodo smela več preletavati mestnega območja. So-Obersturmbannfuhrer ADOLF EICHMANN rec«, 9, 1960, str. 370). Da Nem- I| ci svojih zločinskih načrtov na = Gorenjskem in Štajerskem niso g| megli izpeljati do kraja in med s vojno germanizirati ti dve slo- || venski pokrajini, se imamo zah- = valiti samo vstaji in narodno- H osvobodilnem boju. (Nadaljevanje prihodnjič) s Kennedjf igra gol? Pravijo, da je strogo prepovedano fotografirati novega ameriškega predsednika Kennedyja v času, ko igra golf. Pier Salyngen, njegov predstavnik za tisk je dejal novinarjem naslednje: »Urice, ki jih Kennedy posveti golfu, se smatra- jo kot del njegovega zasebnega življenja in prav zato upam, da se v to ne boste vmešavali.« Tako so se demokrati naenkrat znašli v dokaj nerodnem položaju, zato ker 60 leta in leta kritizirali Eisenhovverja, da preveč časa po-r»bi za svoj najljubši šport golf. mogoče računati na take varnostne ukrepe kot pri normalnem obratovanju. V državi Idaho deluje na obsežnem vulkanskem ozemlju več velikih eksperimentalnih centrov komisije za atomsko energijo ZDA. V enem izmed njih so konstruirali prvi reaktor za proizvajanje električne energije. Tu so prebudili v življenje reaktor, ki poganja podmornico Nautilus. Tu preizkušajo prototip bodoče velike atomske ladje itd. Nemogoče j? torej, da bi tu in tam ne prišlo do nesreče. Komisija za atomsko energijo je v zvezi z gornjo nesrečo izjavila, da v resnici ne obstoja nevarnost povečanja radioaktivnosti v zraku, česar so se ljudje najbolj zbali. GOVORI SAMO V VERZIH Ajša Amaut, 13-letna deklica iz Damaska, hčerka nekega učitelja, preseneča vse tiste, ki jo poznajo, s tem, da govori izključno v verzih, in to od tretjega leta starosti dalje. Ajša se sploh ne more pripraviti, da bi govorila kot ostali ljudje niti ne o najbolj navadnih stvareh. NOV UMETNI SLADKOR Švicarski živilski inštitut je izdelal nov umetni sladkor, ki je 50-krat slajši od navadnega. Nov sladkor »asugrin« ne vsebuje saharina in ni nič škodljiv, izdelujejo pa ga le v prahu. DVE NOVI UMETNI ATOMSKI ELEKTRARNI Prvo atomsko elektrarno so zgradili v Sovjetski zvezi, sledili so jim Britanci, sedaj pa na naši celini prvi gradijo atomsko elektrarno Italijani na reki Garigliano blizu Neaplja. — Obratovala bo z zmogljivostjo 150 megavatov. Kadar gospodinja kupuje, izbira od dobrega boljše. Varčna gospodinja bo pri nakupu zahtevala preizkušeni pralni detergent OSKAR. Ona ve, da je OSKAR poceni in vendar odlično pere vsako perilo hitro in uspešno. — Za belo in pisano perilo OSKAR, za volno, svilo, nylon in perlon detergent »PERILO« Pred Sasom Je bila v Piranu nemška filmska Igralka Barbara V A-J LENTIN, ki je nastopila v filmu »FESTIVALSKO DEKLE«. i Ime nemške filmske igralke Barbare Valentin je pri nas skoraj ne- ( znano, v Nemčiji je pa igralka že precej slavna. Pred dobrim poldru-i gim letom je prišla Barbara s potovanja domov v Miinchen. Ker jej pa izgubila ključ od stanovanja, je šla k materi — filmski igralki in j očetu — filmskemu delavcu v atelje. Ob tej priložnosti jo je opazil eden izmed režiserjev. Tedaj se je začela njena filmska pot. Njena mati in oče sta se ločila. Barbaro Ledersteger je posvojil zdravnik Valentin, ki se je poročil z njeno materjo in dekle je dobilo novo, bolj zveneče ime. V poldrugem letu je Barbara igrala v dvanajstih nemških, italijanskih in francoskih filmih; njen trinajsti film, v katerem je igrala v Piranu, je pa ameriški. Iz Pirana je ta mlada nemška filmska igralka, ki je šele dopolnila dvajseto leto starosti, poslala lep pozdrav tudi vsem bralcem Pozdravila vas Barbara Valentin SVEN ELVESTAD 10 Povest o sivi rokavici »Da, luč prihaja iz neke majhne hiše.« »Res je. Midva bova pri tej hišici obstala. Morda bova kaj zanimivega zvedela.« Voz je pred hišico obstal in oba gospoda sta izstopila. V hišici je sedel mož srednje starosti in bral neko knjigo. Bil je zelo presenečen, ko je naenkrat zagledal pred seboj uniformo policijskega šefa. , »Radi bi vas nekaj vprašali,« je začel Krag. Gre za hudodelstvo, ki se je pred kratkim zgodilo.« Mož je obema gospodoma ponudil stol. Krag je nadaljeval. »Vaša hiša sto.fi tako na samoti ob poti, da pač vidite vsakogar, ki prihaja mimo. Ali se ljudje pogosto vozijo mimo vas?« »Da,« Je odgovoril mož. »To se zgodi prav pogosto. Zlasti podnevi.« »A11 niso io povečini delavci s tovornimi vozovi?« »Seveda. Skoro zmerom le tovorni vozovi.« »Ali se nikdar ne pelje mimo kakšna elegantna kočlla?« »Ne, to se pri nas redkokdaj zgodi,« je odvrnil mož z nasmeškom. »Pretežno vozijo mimo opeko.« »Vendar pa se je pred dnevi, nekako pred dvema tednoma, peljala mimo kočija, kajne?« je menil detektiv. »Ali se ne spomnite tega? Mlad gospod je sedel v vozu.« »Da,« je odgovoril mož, očitno presenečen, ker sl ni mogel misliti, da bi ta kočija imela kakšno zvezo s prej omenjenim hudodelstvom. »V vozu je pa sedela zraven gospoda tudi neka dama.« Detektiv se je zganil. »Cisto prav,« je odgovoril, »tudi dama je bila zraven. Ali ste s katerim Izmed obeh govorili?« »Da, voz Je obstal pred hišo In gospod v vozu me Je poklical. Ko sem stopil izza vrat, sem videl čisto razločno, da sta sedeli v vozu dve osebi, vendar pa je hilo tako temno, da nisem videl njunih obrazov in tudi nisem mogel videti, kako sta bila neznanca oblečena. Zdelo se mi je, da je Imel gospod dolgo brado.« »Kakšen pa je bil voz?« »Navadna majhna kočija.« »In kaj je hotel gospod od vas?« »Hotel je vedeti za oesto do Sandovega posestva. Pokazal sem mu jo.« »Do Sandovega posestva?« je vprašal Krag. »Ali ni Sandovo posestvo levo od opekarne?« »Da. To sem mu tudi povedal. Tedaj pa je vprašal gospod, ali ni morda obrat v opekami ustavljen. Pritrdil sem mu. Hotel je še vedeti, ali so v opekami morda kakšni ljudje.« »Saj ni nikogar v opekami, kaj ne?« je ustavil Krag moža. »Ne. To sem mu tudi povedal. In potem sta se oba odpeljala dalje.« »Kaj se vam nt čudno zdelo, da sta hotela Imeti tako natančna pojasnila o opekami, čeprav sta se baje vozila na Sandovo posestvo?« »Res, čudno se mi je zdelo, nisem pa o tem dalje razmišljal.« »Ali se voz ni potem vračal mimo vaše hiše?« »Da. Cez kakšne pol ure se je vrnil, pa se nisem več brigal zanj. Iz svoje sobe sem ga pa slišal, kako je drdral po cesti mimo hiše.« »A11 ml lahko poveste dan, kdaj se je to zgodilo?« je vprašal Krag. »Cisto natanko se dneva več ne spominjam. -Menda se je to zgodilo pred štirinajstimi dnevi. Lahko je pa mogoče, da od tistega dneva še ni poteklo toliko časa.« »Hvala, samo to sem hotel vedeti.« Oba gospoda sta sc poslovila In mož ju je spremljal do praga. V tem trenutku se Je mimo pripeljal voz. Na kozlu je sedel stražnik v uniformi. Na vozu je ležal neki sveženj. »Kaj je bilo to?« Je vprašal mož začudeno. »Truplo umorjenega,« Je odgovoril Krag. Mož se je prestrašil. »Ali je bil umorjen tu v bližini?« »Ne, toda njegovo truplo so našli v opekarn!.« »In morilec?« »Je tisti gospod, ki se je na večer, o katerem smo prej govorili, peljal mimo vaše hiše. On in njegova spremljevalka sta imela na vozu mrliča.« Ves trd od strahu je stal mož pred njima In ju gledal. Sef in Krag pa sta sedla v kočijo in se odpeljala naravnost v mesto. V pisarni na policiji sta se še nekaj časa razgo-varjala. Sef je vprašal, kaj namerava Krag nocoj še storiti. . »Nocoj ničesar več,« je odvrnil Krag. »Jutri zjutraj bom nadaljeval.« »Torej ne bomo aretirali sumljivega para s kočijo?« »Nocoj ne. Prijeti obadva ne bo težavno.« »MisHte?« »Možu se hiti ne sanja, da smo mu že na sledi. Cisto trdno je prepričan, da mu ne moremo do živega, zaradi tega celo mislim, da bi prišel naravnost k nam, če bi ga poklicali, in bi rekel: .Gospodje, jaz sem bil, ki sem se tisti večer peljal k opekarni.’« »Ne razumem vas prav dobro,« je menU šef. »To (udi ni potrebno,« je rekel detektiv in se nasmehnil. * Naslednjega jutra ob devetih se je peljal Krag sam v opekarno, kjer je pri dnevni svetlobi še enkrat in natančneje preiskal vso opekarno in njeno okolico. Odkriti pa ni mogel ničesar važnega. Potrdila se je samo njegova domneva, da oderuh ni bil umorjen v opekarni, temveč da so njegovo truplo pozneje pripeljali tja. Krag se je spomnil, da sta neznanca povprašala moža iz male hiše, kod drži cesta do Sandovega posestva, in je razmišljal: hudodelcu, ki je s tako previdnostjo Izvršil svoje dejanje, ne bo tako lahko priti do živega, ker sl mora reči, da bodo truplo prej ali slej našli v opekarni ln da bi potem obema, ki sta se peljala mimo, prav lahko prišli na sled. Razen tega bi seveda moralo zbuditi sum, če bi sc potem dognalo, da Sandovega posestva usodnega večera ni nihče obiskal. Detektiv je iz tega sklepal, da je neznani par v Sar.dovi hiši gotovo znan in da je omenjenega večere resnično bil pri Sand« potem, ko je še poprej odložil truplo umorjenca v sušilnici opekarne. Pri Sandu bo pač moral zvedeti, kdo s&a bili obe skrivnostni osebi. To sklepanje se mu je zdelo tako jasno, da sc je takoj napotil proti posestvu, ki je ležajo blizu ope-' karne na griču. Da ra ne bi spoznali, je sklenil nastopiti kot trgovski pcinik ali kaj podobnega. Ko je stopil čez dvorišče, je opazil majhno kočijo, ki je stala tam. Ugotov i je. da lahko sedita v njej dve osebi in da je zraven n]Uu še dovoli prostora za truplo, ne da bi bilo mogoče truplo v”eti. Detektiv je stopil v hišo In po!-kil na vrata. Služkinja je odprla. ».Ali bi lahko govoril z gospodarjem?« »Prosim!« Služkinja ga je peljala v sobo, kjer mu je prijel nasproti visok, ogorel mož. Ljubeznivo mu je podal roko in menil: »Veseli me, da ste me obiskali. Dober dan, go ped Krag. S čim vam lahko postrežem?« Torej me Je spoznal, si je mislil Krag, ne da hi za trenutek Izgubil prisebnost. Z bliskovito hitrostjo Je napravil drug načrt. »Takoj boste zvedeli. Samo prosil M vas, če lahko z vami govorim nemoteno.« je odvrnil. Posestnik ga je povedel v bližnjo sobo In Kras je porabil ta trenutek, da je potegnil Iz ovratnice Iglo. Bila je darilo, ki ga je preje! od člana angleško ■spodnje zbornice iz hvaležnosti za neko uslugo. »Prosim, sedite!« je rekel gospodar. »Upam, da ni kdo Izmed mojih ljudi napravil kal hudega. Ali pa gre mogoče za mrliča v opekarni? AH ste zaradi tega prišli k meni?« »Ne, ne,« je odgovoril detektiv in sedel nasproti gospo-darju. »Ne gre za nobeno hudodelstvo.« »Vrag ve, če vam smem verjeti,« so je smejal posestnik. »Bog ve, kaj vas je pripeljalo semkaj.« (Dalje prihodnjič)