Položaj. Cudeži se dogajajo. NenišJta javnost se jo zadela živo zanimati za .dgoslovansko vprašanje. Listi pišejo o njem, zborovanja se prirejajo zaradi njega, agitacija se organizira proti njemu. Prej so naše vprašanje prezirali, sedaj ga uvažujejo. Prej so nas k več]emu mimogrede zasraeliovali, sedaj nas 6e tudj besno, vendar z vso resnostjo napadajo. Vse nemčtvo je zaradi jugoslovansko ¦> vpražarija po Jconcu. Kako je prišlo do tega? Ti čudeži se dogaj.ijo, ker naši poalanci niti za las nočejo popustiti od svojega stališča, ki so ga znv/.eli z deklaracijo dne 30. fflaja l.-l. in ker ljudstvo neomajaiio in zvesto stoji za njiuii. Vsak trenotek so pričakovali Nemci, da se bodo naši poslancd udali. To se ni zgodilo. Vse so storili nasprotniki, da bi odtrgali ljudstvo odl svojih poslancev. Lajgali so, da hočejo država raztrgati, da nočejo v©6 biti pod Habsburžani, da koeejo izven c'ržave. Naše ljudstvo j-e vedelo, da je vse to le samo laž nasprotnikov in zato je trdno vztrajalo za s\ojimj poslanoi. In tako je prišlo do tega, da jim je postalo jugoslovanska vprašanje nevarno vprašanje. V čem je jugbslovaiisko vprašanje nevarno Nemcem? Nemcem so bile dosedaj jugoslovtvske dežele kakor naselbina, kalero so. izrabljali v svoje namene. Po našem morju so se vozile neinšJce ladje. Po naši zemlji tečejo nemške železnice. Rudokopi so v nemški posesti. Veletrgovina z našimi kmetskimi f>ridelki in lesom je v nemških rokah. Mesta in trgi, lorej naravna gospodarska središOa, so bila nemška. Vse boljže službe v uradih in izven uradov so zasedal' nemSki sinovi. SIov<3ti'ji smo jim bili delavci,