■'■"•■'■■■.■V.'	v.:	;U
Mia
Dopisniki »Gledališkega lista« Drame SNG v tujini: Mikolajtls Z i e m o v i t, Warszawa, za Poljsko; — dr. Miroslav Pavlovsky, Brno, za Češkoslovaško; — Ossia Tri 11 in g, London, za Anglijo in Francijo; — dr. Fricdrich Lan ge r, Wien, za Avstrijo; — Fred A 1 t e n , Basel, za Švico; — dr. Paul Herbert A p p e 1, Hamburg, za Zvezno republiko Nemčijo in Gerhard W o 1 ( r a m , Berlin, za Demokratično republiko Nemčijo.
Gledališki list Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. — Lastnik in izdajatelj Slovensko narodno gledališče Ljubljana. — Urednik Lojze Filipič. — Osnutek za naslovno stran: Vladimir Rijavec. — Izhaja za vsako premiero. Naslov uredništva: Ljubljana, Drama SNG, poštni predal 27. — Naslov uprave: Ljubljana, Cankarjeva cesta 11. — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Delo«, Ljubljana — Številka 4, letnik XLI., sezona 1961—1962
GLEDALIŠKI LIST DRAME
SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANA
SEZONA 1961/62 — STE V. 4 ENAINSTIRIDESETI LETNIK
M O LI £ R E TARTUFFE
MOLlbRE:
TARTUFFE
KOMEDIJA V PETIH DEJANJIH PREVEDEL OTON ZUPANČIČ
Režiser: ing. arch. VIKTOR MOLKA. Scenograf: akad. slikar JANEZ BERNIK. Kostumograf: akad. slikarka ALENKA BARTLOVA. Lektor: prof. MIRKO MAHNIČ.
OSEBE:
Gospa Pernellova, Orgonova mati .... VIDA JUVANOVA
Orgon, Elmirin mož..............................BRANKO MIKLAVC
Elmira, Orgonova žena...............................HELENA	ERJAVČEVA
Damis, Orgonov sin..............................ALI RANER
Marijana, Orgonova hči in Valerjeva ljubimka ......................................... MIHAELA NOVAKOVA
Valer, zaljubljen v Marijano....................DANILO BENEDIČIČ
Kleant, Orgonov svak............................RUDI KOSMAČ
Tartuffe, svetohlinec...........................JURIJ SOUČEK
Dorina, Marijanina strežnica....................MARIJA BENKOV A
Gospod Loyal, birič.............................ANTON HOMAR
Policijski uradnik......................-	.	.	.	DUŠAN SKEDL
Sceno izdelale gledališke delavnice pod vodstvom ravnatelja ing.
arch. ERNESTA FRANZA.
Kostume izdelale gledališke krojačnice pod vodstvom STANETA TANCKA in ELI RISTIČEVE.
Ispicient: VINKO PODGORŠEK — Odrski mojster: VINKO ROTAR
—	šepetalka: VERA PODGORŠKOVA — Razsvetljava: LOJZE VENE in SILVO DUH — Masker in lasuljar: ANTE CEC1Č — Frizerka: ANDREJA
KAMBIČEVA.
. M O L [ E RX , I
W&US&flw23i
TARTUFFE 1962
Bodimo si odkriti:
kar udobno je iz udobne časovne distance treh stoletij meditirati o »Tartuffu«, o Tartuffih in o tartufovščini.
Seveda, razume se: o tedanjih Tartuffih in o tedanji tartufovščini. O tisti pred tremi stoletji In na Francoskem.
Udobno je danes pritrjevati zgodovinskim podatkom in dejstvom, biti primerno in spodobno ogorčen, — toda nikakor ne preveč, kajti to bi že bilo neudobno —, obsojati Ludovika štirinajstega in predsednika parlamenta Lamoignona, ki sta Molišru »Tartuffa« dvakrat prepovedala, pariškega nadškofa, ki je zaradi »Tartuffa« svojim vernikom grozil z izobčenjem, profesorja Sorbonne Pierra Roullčja, ki je v svojem pamfletu čisto zares in resno zahteval, naj Moličra zaradi »Tartuffa« sežgo na grmadi, »Združbo svetega zakramenta« in kler, ki sta se čutila s »Tar-tuffom« najhuje prizadeta in sta zato proti njemu in njegovemu avtorju vodila najbolj besno gonjo.
Udobno je danes — ne preveč in ne premalo, — občudovati Molii-rov državljanski, človeški in umetniški pogum, njegovo moralno prizadetost, udobno je iz udobnega naslanjača v zatemnjenem gledališču opazovati Molišrove ljudi v rezki in brezobzirni luči njegove kritične in satirične umetniške izpovedi, udobno je poslušati preprosto, žlahtno ljudsko Moličrovo govorico, udobno je čutiti to varovalno in varno časovno oddaljenost in različnost med tedaj in danes, poudarjeno še s kostumi, sceno in masko, in udobno je, ne pregnati takoj čudne misli, ki se nam je vpletla med le na pol percipirane verze v daljših ali krajših trenutkih nekoncentriranosti na dogajanje komedije: Navsezadnje — saj Moli&re res ni mogel pričakovati, da ga bodo tisti, ki so se čutili s »Tartuffom« prizadete, za njegovo ostro kritiko še nagradili z zahvalo in hvaležnostjo! Ce bi živel danes in bi napisal tako komedijo, bi ga tudi ne zasuli s hvalnicami.
Bodimo si odkriti:
skrajno neudobno pa je stopiti preko prepada treh stoletij, odmisliti si časovno distanco in se sprijazniti z resnico, da je Moličre svoje umetniško sporočilo naslovil nič manj kot na svoje sodobnike tudi na nas danes in tukaj, da je estetska resnica »Tartuffa« danes enako živa in neovrgljiva kot pred tremi stoletji, in da bič Moličrove satire enako ostro šviga in žvižga po naših napakah, po današnjih Tartuffih in današnji tartufovščini.
Resnično neudobno je, ko ostra svetloba Moličrove kritične in satirične umetnosti razbije varno in udobno temo avditorija in nas pred nami samimi razgali, nas prizadene, opomni in vzdrami.
Gotovo: moč Molikrove umetniške poslanice je univerzalna, nad časom je, trajna, večna.
Toda naš čas in mi, ki v njem živimo, smo taki, da si že preprosto iz verza, kostuma, scene in maske pridno in hlastno zgradimo časovno pregrado, udobno sedemo tostran in se delamo — navsezadnje pa se o tem tudi prepričamo —, da se nas vsa ta tartufovščina onstran pregrade zelo malo ali nič ne tiče.
Tokrat pa smo pometali s krova v morje vse, iz česar bi si utegnili in mogli napraviti časovno barikado in se zanjo skriti pred Moličro-vim bičem: zgodovinski kostum, sceno, masko in rahlo privzdignjeno govorico, ki se je nekako vtihotapila v našega slovenskega Moličra,
čeravno je Moli&re pisal v lepem, a preprostem, žlahtnem, a resnično ljudskem jeziku.
Kajti bodimo si odkriti, čeravno nam je pri tem še tako zelo neudobno:
če bi Moličre Uvel danes in med nami, bi čisto gotovo prav tako napisal »Tartufja«, ker bi ga moral napisati.
Seveda so se Tartuffi med tem »razvili«: svojih žrtev danes ne iščejo več v ozkem krogu premožnih družin in bogatih, ne posebno brihtnih parvenijev. Svojo »dejavnost« so prenesli na širše, na družbeno področje. Zamenjali so seve tudi svoj slovar. Svoj posel opravljajo rutinirano, precizno, sistematično: delajo se da ogromno delajo (vsak dan znova jih bo konec od samega blaznega garanja), nezmotljivo se priključujejo večini in dosledno udrihajo po manjšini, modro govorijo, ko kaže govoriti, in modro molčijo, ko je bolje molčati, pogumno tolčejo po že potolčenih in zanosno poveličujejo zmagovalca ter ob vsem tem, točneje, z vsem tem vztrajno plezajo navzgor do vsega tistega, kar naj bi Molišrovemu Tartuffu prinesla poroka z Marijano, njena dota in Orgonova darilna listina. Neverjetno vztrajni so. če jim spodleti tu. odsedijo kazen in začno znova drugje, le še bolj rutinirano, previdno in preudarno.
Bodimo si tedaj odkriti:
ne samo, niti ne predvsem o Tartuffih in tartufovščini pred tremi stoletji in na Francoskem, marveč tudi o Tartuffih in "tartufovščini danes in tukaj gre beseda v našem Molierovem »Tartuffu«.
Gotovo: bolelo bo, kot boli vedno, ko pogledamo vase in si razgalimo sami pred sabo svoje slabosti.
Toda bolečina bo zdravilna. Moli&rovsko grenki nasmeh bo zdravilen.
In to je poglavitno.
Če bi bil profesor Pierre Roullč, ki je pred tremi stoletji v svojem pamfletu zaradi »Tartuffa« Moličra tako odvratno oblatil in terjal zanj smrt na grmadi, še živ, pa bi gotovo tudi tokrat zopet povzdignil svoj modri glas in Tartuffi—»originali (bi zopet gotovo radi] dosegli prepoved kopije« (Moličrov Placet Ludoviku XIV. I. 1664).
Kajti če še danes žive Tartuffi, morda žive tudi profesorji Roullčji.
L. Filipič
V	literaturi je kategorija izjemnih mož, maloštevilna celo med najboljšimi, vsega jih je morda pet ali šest; njihova značilnost je univerzalnost, upodabljanje večno človeškega in obenem nravi ter strasti neke epohe. . . Molie je ena teh odličnih prič . . .
SAINTE — BEUVE
Moličre pripada svojemu času po upodabljanju določenih slabosti in po noši. Sicer pa pripada vsem časom...
SAINTE — BEUVE
UMRL JE HERBERT GRUN
Beseda, s katero se je od pokojnega Herberta Griina v imenu slovenskih gledaliških delavcev poslovil na Žalah L. Filipič;
—	NR X., 24 (239).
Dragi prijatelj Herbert, samo veliki poet, ki si ga tako zelo ljubil, samo Tvoj Shakespeare bi mogel izgrebsti iz žareče bolečine pravo besedo, ki bi prevpila gluho temo ter razbila svinčeno brezupje, v katero smo se pogreznili, ker si nas zapustil. Samo Tvoj Shakespeare bi z dovolj strašnimi prekletstvi, pod katerimi bi se tresla nebo in zemlja, obsul tragično naključje,	ki je zadušilo veličastni	gejzir	Tvojega
izrednega in izjemnega razuma	ter zajezilo	in izsušilo	mogočni slap
Tvojega žlahtnega in dragocenega življenja.
Vse besede, ki bi jih mogli iztrgati iz svojega brezupja, iz svojega onemoglega, nemega protesta, so majhne in nebogljene spričo strašne resnice, ki ostaja strašna in neizpodbitna, čeravno je ne moremo ne dojeti ne sprejeti, resnice, da Te je strla smrt skoraj na pragu življenja, sredi garaškega dela, ki	je vse bilo	boj za življenje	in proti
smrti, za človeka, da bi bil res	človek.
Ena sama beseda je, dragi prijatelj Herbert, ki se izvija iz globin nemega obupa, ena sama beseda, ki more in mora prevpiti gluho temo tega grozljivega trenutka: beseda globoke hvaležnosti in zahvale za vse, kar si nam dal. Beseda hvaležnosti in zahvale, ki Ti jo je za življenja za Tvoje velikansko delo slovensko gledališče tako redko, vse preredko, in komaj na pol izreklo. In še tedaj, ko jo je, si jo v svoji skromnosti zavrnil, jo prekinil, jo prešel in se s svojo fenomenalno inteligenco ter globoko prizadeto človeško angažiranostjo že vzpel v nove meditacije, v nove načrte, se spoprijel z novimi problemi, češ, kaj bi o tistem, kar je bilo, ko je pa pred nami še toliko neopravljenega, še toliko ledine, še toliko dela.
Tako je beseda hvaležnosti in zahvale ostala neizgovorjena ali na pol izgovorjena vse do danes, do tega strašnega trenutka, ko je ne moreš več slišati.
In vendar Ti jo moramo reči. Tako neizmerno mnogo smo Ti dolžni.
Kot dramaturg in umetniški vodja Prešernovega gledališča v Kranju, Slovenskega ljudskega gledališča v Celju in Zagrebškega dramskega kazališta v Zagrebu si razširil repertoarne horizonte v mavrični lok, ki je objel ves svet, razširil si ga v najbolj tehtno, najbolj novo, doslej neznano, pogumno si posegal po pogumnem, posredoval si nova, boleča, razmišljujoča, poetična in vedra umetniška sporočila novih dramskih piscev, požrtvovalno in soustvarjalno si s svojim velikanskim znanjem, širokimi izkušnjami in z izostrenim estetskim čutom pomagal mladim domačim dramatikom, odpiral si jim vrata na gledališki oder in jim utiral pot naprej v kvaliteto, kot analitik, teoretik in dinamičen mislec si tvorno sodeloval v ustvarjalnem pro-
Slovo od pokojnega Herberta Grilna v Slovenskem ljudskem gledališču
v Celju.
cesu z režiserji, sam si kot režiser obujal dramska besedila v svet živega življenja gledališča in skušal si formirati igralske zbore v enotne, kot mozaik iz zrelih ustvarjalnih osebnosti sestavljene, vendar v enotno estetsko in idejno hotenje zlite umetniške organizme.
Sc širši in trajnejši pomen ima Tvoj veliki delež in prispevek k razvoju slovenske dramaturške misli ter gledališke kritike. Tvoji dramaturški eseji in študije, za sedaj raztresene po revijah, knjigah in gledaliških listih od Ljubljane, Celja, Maribora, Kranja, Trsta, Beograda, Novega Sada, Zagreba in Dunaja do Berlina ter napisana, a doslej še neobjavljena dela predstavljajo kot celota izvirno, živo, s predano in prizadeto privrženostjo, izrednim znanjem, najširšo razgledanostjo ter s tenkim posluhom izoblikovano, zaokroženo sociologijo in estetiko gledališke umetnosti. S svojim esejističnim, teoretičnim in kritičnim gledališkim opusom si iztrgal minljivosti in toku časa podobo slovenskega gledališča in jo jasno, plastično in objektivno ohranil zgodovini. Kot dramaturg-teoretik in kot kritik si pozorno spremljal in studiozno preučeval petnajst let slovenske,posredno pa tudi jugoslovanske, evropske in svetovne gledališke tvornosti, kot otrok si se veselil uspehov, vehementno, ostro, a objektivno si ugotavljal in obsojal spodrsljaje, raziskoval si zakonitosti razvoja, preiskoval simptome bolezenskih kriz v organizmu gledališča, vztrajno, nepopustljivo in neprenehoma si iskal poti in nakazoval perspektive za novo, boljše, bolj pogumno, bolj humano.
Tako humanistično borbeno idejno poslanico vsebujejo tudi vsa Tvoja dramska umetniška dela, tako izvirna, ki izpričujejo umetniško silo in ustvarjalni zanos, kot tista, ki si jih povzel po proznih besedilih ali osnutkih drugih avtorjev, jih tvorno dopolnil ali ustvarjalno preoblikoval v samostojne, nove dramske umetniške organizme.
Beseda hvaležnosti in zahvale zaman skuša zajeti vse Tvoje obsežno in mnogostransko gledališko delo; gradil si mostove medsebojnega spoznavanja, zbliževanja in umetniškega oplojevanja med slovenskim in svetovnim gledališčem, prevajal si tuja dela v slovenščino — za gledališče in televizijo si prevedel nad petdeset dramskih besedil
—	naša dramska dela si prevajal v svetovne jezike, v svetovnem gledališkem tisku si pisal o našem gledališču, v našem tisku o svetovnem gledališču, predaval si na kongresu Internacionalnega gledališkega instituta v okviru UNESCO v Atenah ter na dramaturških kongresih v Berlinu, Miinchenu in na Dunaju, predaval si na tečajih in seminarjih za slovenske gledališke ljubitelje, pisal zanje priročnike, preglede, besedila za proslave in umetniške večere, pisal, ustvarjal, predaval, svetoval, pomagal.
In še in še. Brez konca.
Delal si neumorno, zavzeto, trdo, garaško, dosledno in sistematično, razdajal si se vsega, ves si gorel in izgoreval za gledališče, ki si ga imel rad, za umetnost in kulturo, ki si ji živel, za človeka, ki si ga ljubil in sveto verjel, da ga je z umetnostjo in kulturo moč zopet počlovečiti ter ga odvrniti od zločinske poti dehumanizacije in uničevanja, verjel si, da je moč v tem temnem svetu kljub vsemu z umetnostjo in kulturo obvarovati drobno lučko humanizma.
Tej veri in temu smotru je	bilo posvečeno vse	Tvoje	delo. Delo
pa je bilo vse Tvoje življenje.
Dragi prijatelj Herbert, hvala Ti za veliko delo, ki si ga opravil, hvala Ti za Tvoje prijateljstvo,	za	Tvojo nesebično	pomoč, hvala Ti
za Tvojo toplo, aktivno, iskrečo	se	človečnost, hvala Ti v	imenu slo-
venskega gledališča in v imenu vseh ljudi, ki so nam sadovi Tvojega dela pomenili, v imenu vseh ljudi, ki nam pomenijo in v imenu vseh, ki jim bodo pomenili v bodočnosti, ko ne bo nikogar več iz sveta, v katerem si živel, doživetje lepega in korak bliže na poti k resnici in k humanizmu.
Ionesco: ».Nosorogi«. ReMlja: F. Jamnik, scena: V. Rijavec. Na sliki: M. Potokarjeva (Daisy), J. Zupan (PajpiUon), L. Rozman (Emdand) in J. RohaCek
(Boteaid).
NOVE KNJIGE
HINKO NUČIČ:
IGRALČEVA KRONIKA
Kot petnajsti zvezek Knjižnice Mestnega gledališča smo prejeli drugi del Nučičevih zapiskov o slovenskem gledališču v Ljubljani, kjer opisuje svoje delo med leti 1908 in 1912. Knjiga vsebuje obilico podatkov o repertoarju in gledališki kritiki v tistih časih, o igralskem slogu in poslanstvu, o tedanjih upravnih in finančnih težavah v Deželnem gledališču, o navadah in razvadah prvih slovenskih poklicnih igralcev, o načinu njihovega dela in njihovega življenja. Ti podatki so dragocen dokument o neverjetnih psihičnih in fizičnih naporih, ki so jih slovenski igralci nekoč žrtvovali za svoj obstanek in za razvoj slovenskega gledališča.
Zal je avtor med te dokumentarične podatke namešal tudi prigode, ki v ničemer ne razjasnjujejo njegove igralske osebnosti in so za slovensko gledališko zgodovino docela nepomembne; pisca kažejo v neprijetni luči, ker dosledno obravnavajo napake in nerodnosti njegovih kolegov, njih vsebina pa je take narave, da smo zavoljo nekritičnosti avtorja do zbranega gradiva zelo začudeni. Bolj kot pregled odigranih vlog in opravljenih režij, (ki sicer razodevajo za današnje razmere neverjetno igralčevo angažiranost in delavnost) ter bolj kot
E. Ionesoo: »Nosorogi-«. Režija: F. Jamnik, scena: V. Rijavec, kostumi: A. Bartloiva, glasba: B. Lesjak.
seštevek ugodnih časopisnih ocen, so prijetni za branje igralski profili ob zaključku knjige, kjer nam pisec v skopih obrisih predstavlja svoje kolege.
Nučičeva IGRALČEVA KRONIKA bi (vsebinsko in jezikovno očiščena) utegnila postati zanimiva ilustracija enega najtežjih obdobij v zgodovini slovenskega teatra. Očitek, da je šlo v tisk zgolj nagrmadeno gradivo najbolj različnih vrednosti, ne zadeva tolikanj avtorja kolikor izdajatelja in urednika zbirke; od knjižnice Mestnega gledališča si obetamo preveč, da bi nam smela še naprej streči s takimi površnimi deli; igralca Nučiča cenimo tako zelo, da nam Nučič kronist ne bi smel mazati njegove umetniške podobe.
DUŠAN TOMŠE
Drago Makuc kot BSrenger v »-Nosorogih« Eugfrna Ionesca. Režija; F. Jam-138	nlik,	scena: v. Rijavec.
OSSIA TRILLING:
PETA SEZONA GLEDALIŠČA NARODOV
(OD NAŠEGA STALNEGA LONDONSKEGA SODELAVCA)
Peta sezona v The&tre des Nations, ali osma, če upoštevamo tri sezone na svetovnem pariškem gledališkem festivalu pred petimi uradnimi sezonami s pričetkom leta 1957, je bila bolj raznolika in bolj na široko zajeta kakor katera koli prejšnja. Najprej preglejmo številke. L. 1961 je bilo 112 predstav, medtem ko jih je bilo 1.1960 105; to je doslej najvišja številka. Nastopalo je rekordno število narodov, prišlo jih je 19 z 29 ansambli, ki so uprizorili 36 različnih dramskih, opernih, baletnih pa folklornih predstav. Druga razlika je bila v uvedbi še enega, manjšega odra (v Thčatre du Vieux Colombier) za uprizarjanje eksperimentalnih ali tehnično manj zahtevnih predstav. Končno je bila to leto uvedena še ena važna novost: specializiran tečaj gledališke umetnosti na univerzitetni ravni, ki ga je obiskovalo 100 slušateljev iz 30 držav.
Kar zadeva repertoar, bo nemara najbolje, če izluščimo nekaj, kar je navdalo tako kritike kot občinstvo z največjim zadoščenjem, in poročamo o nagradah, ki jih vsako leto podeljuje International Circle of Young Critics, Artistic Research and Cultural Exchange, v Franciji znan pod imenom Cercle International de la Jeune Critique pour la Recherche Artistique et les Exchanges Culturels. To združenje zajema nekako 30 do 40 novinarjev, kritikov in gledaliških delavcev, ki so zaposleni ali so na študijah v Parizu. Pred dvema letoma so razpisali vrsto nagrad, od nagrade za najboljšo uprizoritev kot celoto, ki se po4eljuje gledališkemu ansamblu, do posameznih nagrad za izvajalce in umetnike vseh gledaliških panog. Ugledna prva 'nagrada je 1.1959 pripadla Komični Operi, 1.1960 pa Brechtovemu Berliner Ensemble, se pravi obakrat vzhodnoberlinskima gledališčema. Tokrat je bila enoglasno dodeljena Mestni Operi iz zahodnega Berlina za izvedbo Schoenbergove opere Mojzes in Aron, uprizorjene pod vodstvom v pokoj odhajajočega direktorja Opere prof Carla Eberta. Profesor Ebert je bil izvrsten gledališki upravnik že pred prihodom nemških nacistov na oblast in je zapustil svoj rodni Berlin, brž ko se je Hitler polastil državnega krmila. Za njegove usluge za gledališko umetnost (bil je med ustanovitelji Glyndeboumskega festivala in Državnega gledališča v Ankari) so ga na večer pred upokojitvijo primerno počastili in nagradili.
Premiera opere Mojzes in Aron je bila v zah. Berlinu 1. 1959; opero je zrežiral Gustav Rudolf Sellner, presenetljivo modernistično sceno pa je prispeval na Korziki rojeni francoski scenograf Michel Raffaelli. Dirigent je bil profesor Hermann Scherchen. Predstava je tedaj spričo svojega težavnega glasbenega izraza izzvala precejšnjo polemiko, saj stavlja Schoenbergov 12-tonski sistem velikanske zahteve tako godbenikom in pevcem kakor tudi občinstvu. Kljub temu je vzbudila dramatična kvaliteta dela vsesplošno občudovanje, če ne drugače, zaradi globine filozofske obdelave poglavitnih človeških čustev in spopadov,
poosebljenih v svetopisemski zgodbi, iz katere je Schoenberg črpal snov za libreto. Delo je več ko 30 let ležalo nedokončano in v zadnjem dejanju, za katero je Schoenberg pred smrtjo utegnil napisati le besedilo, ne pa tudi glasbe, je profesor Scherchen Se enkrat pripeljal na oder glavne vsebe, ki so recitirale besedilo ob spremstvu glasbe, izposojene iz prvih dveh dejanj. Nekaj glasbenih kritikov je bilo sicer mnenja, da je to v nasprotju z duhom Schoenbergovih ustvarjalnih smotrov, vendar je bila ves čas ohranjena enotnost sloga celotne uprizoritve.
Razen opere Mojzes in Ar on, ki so jo dajali v velikem The&tre des Champs Elysees in ne v Gledališču Sarah Bernhardt, in s katero so začeli sezono 1961, je berlinska Mestna opera izvajala tudi dva večera opernih in baletnih enodejank. Med prvimi je imel največ uspeha Dnevnik blazneža angleškega komponista Humphreya Searlea, ki je povzel zgodbo po Gogoljevem fabulativnem motivu. Med baleti je bil najpomembnejši niz odlomkov iz baleta Romeo in Julija S. Prokofjeva, ki ga je kot gostja plesala francoska baletka Yvette Chauvirč skupaj z Gertom Reinholmom iz berlinskega opernega baleta, ki je bil nagrajen kot najboljši plesalec.
Za moskovskim Hudožestvenim gledališčem 1.1958 in leningrajskim Puškinovim gledališčem 1.1959 je zdaj sodelovalo iz Sovjetske zveze še Gledališče E. B. Vahtangova z Dogodkom v Irkutsku A. Arbuzova in Idiotom F. M. Dostojevskega. Prvo igralko Julijo Borisovo so na moč občudovali zavoljo njene umetnosti pa spretnosti v prikazovanju dveh tako različnih oseb, kakršni sta vihrava Valja in zabave željna Nastasja. Po moji presoji bi se zlahka potegovala za nagrado kot najboljša igralka sezone, ko bi je ne bila prekosila njena tekmica za to čast Italijanka Rossella Falk iz »Compagnie dei Giovani«, ki se je zelo odlikovala z dvema prav raznovrstnima vlogama Goldonijeve junakinje in sodobne mlade žene iz Rima v modemi drami Giuseppa Patronija Griffija Anima nera (črna duša), ki jo lahko štejemo za nekakšno italijansko verzijo Osbomove drame Ozri se v gnevu. Za najboljšo režijo je zasluženo dobil nagrado Giorgio de Lullo, ki je zrežiral Goldonija in Griffija.
Belgiji so lani pripadle v celem štiri nagrade. Nagrado za najboljše glasbeno vodstvo je spravil v žep prvi dirigent Thčatre Royal de la Monnaie (bruseljske Opere) Andre Vandernoot, ki je dirigiral Mozartovo Čarobno piščal in pa »Balete dvajsetega stoletja« (bruseljski operni balet).
Iz rokopisa prevedel
(Nadaljevanje prihodnjič)	prof. Marijan Tavčar
TRGOVSKO PODJETJE ZA IZVOZ IN UVOZ
TEH INI ©“D M PEX
Telefon: 23-915	Ljubljana,
Teleprinter: 03-190	Beethovnova 21/1
Ban. račun: 600-11-1-674
140
ELEKTROGOSPODARSKA
SKUPNOST
SLOVENIJE
združuje elektrarniška podjetja, Elektroprenos, podjetja v gradnji in upravo v Ljubljani.
V
ELEKTROGOSPODARSKA SKUPNOST SLOVENIJE skrbi za redno proizvodnjo, prenos in razdelitev električne energije ter gradi nove elektroenergetske vire.
KREMA ZA LASE po tele mehke, etriede Ibm Ur zmehča trde. Litje postanejo mehki in m cvetijo. Fu krem« Im n« zamaeti in Jih tudi m zlepi.
tiskarna toneta tomšiča
LJUBLJANA
GREGORČIČEVA 25 a
Telefoni: 20-552 22-990 22:940
Tobačna tovarna-Ljubljana
IZDELUJE
cigarete za Vaš okus, znanstveno analizirane, izdelane iz najboljših vrst tobaka, okusno ' pakirane
ima bogato tradicijo to lepe znanstvene uspehe v raziskovalnem delu in v graditvi nuklearnih elektronskih in eksperimentalnih naprav.
V	svojem razvojnem programu zajema naslednja področja:
jedrsko fiziko, fizlko trdnih snovi, kemijo, nuklearno elektroniko, elektrofi-zikalne naprave, industrijsko uporabo izotopov.
Iz navedenih področij nudimo raziskovalne usluge, projekte in komsultacije.
Nuklearni inštiitut »-Jožef Stefan«, Ljubljana, Jamova 39, telefoni 22-023, 22-118. 23-152, 23-153.
TOVARNA KOVINSKIH IN PLASTIČNIH IZDELKOV
LJUBLJANA, KAMNIŠKA 20
proizvaja Izdelke dz plastičnih mas za farmacevtsko, Kemično, avtomobilsko, elektro in radio-tehnlčno industrijo, kakor tudi predmete za široko potroSnjo, tehnične izdelke in embalažo lz aluminija, svinčeno ter pokositreno embalažo.
TUBfl
Nuklearni
inštitut
»Jožef
Stefan«
Ljubljana
INDUSTRIJA ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO
TOVARNA ZA ELEKTROZVEZE LJUBLJANA
ISKRA — največji proizvajalec elektronskih naprav in elementov za elektroniko v državi ISKRA — oddajniki in sprejemniki, industrijska televizija ISKRA — merilne aparature za laboratorije, industrijo, medicino, kemijo, delo z radioizotopi ISKRA — transistorji, diode, upori, kondenzatorji; keramika, feriti, magneti ISKRA — regulacijski transformatorji, magnetni stabilizatorji, drsni upori ISKRA — pojem kvalitete in tradicije v jugoslovanski elektroniki
TOURRnn
pisnmiH
STROieu
LJUBLJANA - SAVLJE, telefon 382-255
proizvaja:
ZA PISARNO pisalni stroj »Emona« valj 30 cm — pisalni itroj »Emona«, valj 45 cm — razmnoževalni stroj Tops-Gestetner
.4'
ZA DOM pisalni stroj portable »Sava« s plačilom tudi na dveletni potrošniški kredit.
Podjetje za uvoz elektroopreme in elektromateriala, nakup in prodaja proizvodov elektroindustrije FLRJ
Ljubljana, Resljeva 18-11
Telefon: 31-058, 31-059, telegram: Elektronabava Ljubljana Skladišče: Črnuče tel. 382-172
dobavlja ves električni material iz uvoza in domačega trffa
»ISKRA«
IND. za elektromehand-ko, telekomunikacije, elektroniko, avtomatiko
PRODAJNO-SERVISNA ORGANIZACIJA ZASTOPA ISKRO NA JUGOSLOVANSKEM TRZlSCU
CENTRALA:
LJUBLJANA, LINHARTOVA 35
FILIALE:
LJUBLJANA, ZAGREB, BEOGRAD, SKOPJE, TITOGRAD, SARAJEVO, SPLIT, RIJEKA
SPREJEMAMO NAROČILA, SKLEPAMO POGODBE, DOBAVLJAMO, MONTIRAMO, VZDRŽUJEMO
Tovarna
Tel. h. c.: 383-147 #	Direktor: 383-148
ima
FUŽINE St. 133
Državna založba Slovenije
bo izdala zbirko desetih knjig gospodarske matematike:
Zbirka predstavlja svojevrstno in doslej edinstveno ciklično zasnovano izdajo gospodarske matematike od najelementamejših računov do najzahtevnejših nalog, s kakršnimi se srečujemo pri praktičnem gospodarskem delu. Zbirka
RAČUNI
V
GOSPODARSTVU
bo obsegala knjige:
X. Temeljni gospodarski računi
2. Bančno računstvo
3. Trgovinsko računstvo
4. Mere in valute I.
5. Mere in valute II.
6. Finančna matematika
7. Zaporedja in funkcije
8. Diferencialni in integralni račun
‘J. Verjetnostni račun
10. Zavarovalna matematika
Doslej so obravnavale probleme gospodarske matematike le posamezne knjižne izdaje. Državna založba Slovenije daje v tej zbirki prvič gospodarsko matematiko v celoti. Zbirka
Računi v gospodarstvu
jo sestavljena tako, da bodo knjige služile vsakomur: preprostemu članu delavskega samoupravljanja prav tako kot gospodarskemu analitiku, in prav tako finančnemu uslužbencu kot študentom na vseh stopnjah ekonomskih strokovnih šol. Ker bo tiskana celotna zbirka v sorazmerno nizki nakladi, bodo imeli pri nakupu prednost tisti, ki se bodo pravočasno naročili na zbirko. Hkrati bo nudila založba rednim naročnikom 2O1/« popust in ugodnost obročnega plačevanja. Prednaročila sprejema založba do 1. julija 1962.
Državna založba Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 26
POSLOVNO ZDRUŽENJE PREVOZNIŠKIH PODJETIIJ LJUBLJANA, TITOVA CESTA ST. 48 (NA GR)
Telefoni: direktor 33-678
splosm sektor (pravna služba) 33-797 komercialni sektor 33-797 promemo-iehmCnl sektor 33-797 gospodarsko-racunski sektor 33-648 nabavna služba 33-U4U
PREKO SVOJE MREŽE POSLOVALNIC OSKRBUJE TOVORE ZA PREVOZ S TOVORNIMI AVTOMOBILI PO VSEM TERITORIJU PLR JUGOSLAVIJE
Izstavlja prevozne in obračunske listine za Izvršene prevoze. Vrši brezplačno kontrolo vseh prevoznih in ostalin tovornih lisun. Podjetja — Člani poslovnega združenja SLOVENJA TRANSPORT
PREVOZNIŠTVO, Celje SLAVNIK, Koper PREVOZI, Ljubljana AVTOPREVOZ, Maribor MEHANIČNA DELAVNICA ln AVTOPREVOZ, Medvode TRANSAVTO, Postojna AVTOSPED, Rakek AVTOPREVOZ, Zagorje ob Savi AVTOUSLUGE, Celje AVTOPREVOZ, Dravograd AVTOPROMET, Idrija AVTOPREVOZ, Ivančna Gorica AVTOPROMET, Kranj
AVTOSERVIS, Jesenice na Gor. TRANSPORT, Maribor AGROTRANŠPORT, Ptuj TRANSTURIST, Škofja Loka AVTOPREVOZ, Tolmin TRANSPORT, Videm-Krško GLOBUS-SPEDICIJA, Ljubljana LJUBLJANA TRANSPORT, LJUBLJ ANA G A P, Maribor AVTOPREVOZ, Podvelka INTEREVROPA, Koper TRANSPORT, Cerkno AVTOPREVOZ, Slovenj Gradec AVTOPROMET, Ljubljana
Vsi, ki žele koristiti usluge poslovnega združenja, naj se neposredno obračajo na poslovalnice v krajih:
CELJE, Kidričeva 19, tel. 20-80 ln 31-56 MARIBOR, Tržaška 54, tel. 27-49 ln 24-16 KRANJ, Škofjeloška 1, tel. 941 - 25-84 in 29-04 LJUBLJANA, Smartlnska c. 26, tel. 32-943 ln 30-548 KOPER, Ulica JLA 6, tel. 239 JESENICE, Kidričeva 36, tel. 956 — 298 RAVNE NA KOROŠKEM, tel. 1 - Int. 481 NIS, Ulica 12. februar 33, tel. 37-22 ZRENJANIN, Moša Pijade 32, tel. 13-99 V kratkem bodo pričele s poslovanjem še poslovalnice v Beogradu, Rljeki, Zagrebu, Osijeku, Smederevu ln Novem Sadu, ki bodo z dosedanjo mrežo in s svojim kadrom zagotovile strokovne in solidne usluge.