LISTEK. Vtisi ekskurzije na Dnnaju. (Iz referata prof. Minke Skabernettove pri Društvu učiieljic v Ljubljani.) Višji nadzornik Furtmiiller je raz!o= žil preosnovO' meščanskih, oziroma nekate* rih dunajskih srednjih šol. Do te reformo je napotilo dunajske šolnike dejstvo, da 10 let star otrok nikakor ne more še pokazati iz^ razite sposobnosti za ta ali -oni predmet in naj se taka diferencijacija pripušča šele po 14. letu, ko dzpolni otrok svojo šoloobvezno starost. Obča enotna srednja in meščanska šo?a imata enak učni načrt. Posebnost teh šol Je, da imajo dva tipa razredov: 1. tip obsega učence, ki se uče hitreje in uspešneje po obsežnejšem učnem načrtu. 2. tip obscga one, 'ki so manj zmožnl, manj razviti p>o načrtu z manj bogatim spo» redom ter dosežejo1 smoter »Pflichtschule«, odgovarja torej 5., 6., 7. in 8. šol. letu. Oddejitev učencev v 1. ali 2. tip ni defi« nitivna, temveč se lahko izpremeni z ozirom na razvoj učenčevih sposobnosti. Prestop v višjo srednjo šolo se dovoli samo absolven« tom 1. tipa obče srednje solv, ki so jo do« vršili z dobrim uspehom. IPrincipi delovne šole se v meščanski ozi-= roma v obči srednji šoli prav tako ijvajajo kakor v 'osnovni šoli. V dosego tega namtna se shajajo učitelji posamcznih skupin h kon* ferencam, 'kjer določijo življcnske 'enote, iz katerih naj izhaja kompleksni pouk. Nadzorndk Steiskal je predaval o ustroju sedanje osnovne šole. Naučno minis strstvo je izdalo na učitelje osnovnih šol po? ziv, naj se užive v pedagoško literaturo del, ki govore o delovnem principu v §oli. Po» zvalo je učitelje. da javijo svoje razrede za poizkusne razrede. Učitfljstvo je moralo po» ročati o svojih uspehih. Na podlagi teh po* ročil je nastal 1. 1920. prvi učni načrt za 5razrtdno osnovno šolo in so ga za poizkus upeljali v vse osnovne šole. Kompleksni pouk v duhu novih smernic vzgoje in pouka Je. oživcl povsod. L. 1926. su je končno uvelja« vil načrt delovne šole. Prvo, kar vzbuja pczornost v vsakem razredu dunajskih šol je nizko število učens cev, povprečno do 30. Koedukacija vpliva blagodejno na raz=> voj dciovne in življenske zajednice. Klopi večinoma niso zvrščcne v običaj* ntm redu, temveč se postavljajo v polkrogu ali v obliki četverokotnika in se po potrebi lahko premikajo. Prim. članek gosp. Ernsta Vranca v 6. številki 1. 1928./29. »Popotnika« in pa članek g. prof. O^valda o reformah ljudske šole v Avstriji v »Času« številka 2. XXIII. letu. Pisava je pokončna. Otroci pišejo že od 1. razreda dalje v nečrtane zvezke1, k večjc= mu :se jim pusti enočrtni sistem. Uporabljajo se "večiinoma peresa s topimi konicami. Učitelj ne nadzoruje učencev z odra, njegovo mtsto je med deco, ki jo vodi ne= opaženo. Splch stopi učitelj močno v ozadje, otroci ustvarjajo v prostih razrednih pogo» vorih prave debate. išolski idan ise Iprične z raz.govopom o življcnski enoti dotičnega tedenskega delov« nega načrta. Otroci sami sestavljajo delovne načrte, 1. razred za vsak dan posebej, ostali razredi v soboto za ves teden naprej. AJctivnost učencev je glavna stvar, 6e« prav dunajska šola tudi ne zanemarja spo« miina. ¦ Kompleksni pouk se bistveno razlikuje ¦od prejšnjega po predmetih. Gradivo se^ ne cepi na poedine stroke in se ne predava po razporedu urnika. Tega nadomeščajo delovni načrti, 'ki predvidevajo, da se obravnava snov <z učenci v gotovih življenskih enotah, v katerih je snov v naravni koncentraciji in mora priti z njimi vselej do veljave resnično doživljanje. Disciplinski red se razvije v razredu sa> mem pod vplivom razreda. Prav tako vpliva ena delovna zajednica na drugo, kar se po» kaže posebno pri izletih in v odmoru. Tudf pri redih, ki jih dobe otroci v izpričevala, naj glasuje zajednica. Obiski v dunajskih šolah so mi pokazali, v koliko se je tamošnje učiteljstvo uživelo v ideje njihovih reformatorjev. Vso dunajske^ šole iziažajo več ali manj glavna načela novodobne učne smeri. Kon» centracija, domorodnost in samodelavnost prevevajp pouk. V prvih treh in v 1. polovici četrtega šolskega leta se goji kompleksnt pouk v polnem obsegu, snov se podaja v svojl naravni zvezi, sistematiziranje se zavrača po» polnoma. V 2. polovici čttrte.ga šols'kega leta se ozira učitelj na predmete, ki zahtevajo več vežbe, kompleksni pouk dobiva nekalčo zrahljano obliko, učitelj prehaja polagoma k stroki nazaj, ima urni'k, ki pa je vendar zelo elastičen. (Konec prihodnjdč.)