Rajko Nahtigal 
N E K A J P R I P O M B K P R E T R E S U H R A B R O -
V E G A S P I S A O A Z В U К I K O N S T A N T I N A 
C I R I L A 
I 
Čuditi se je, kako je mogla do novejšega časa trajati in morda 
se traja needinost v odgovoru na vprašanje, katero azbučno pismo, 
glagolsko ali t. zv. cirilsko ali celo obojno je imel črnorizec Hraber 
v mislih, ko je pisal svoj obrambni spis slovanskega pisma. V. Jagič se 
se v drugi izdaji Entstehungsgeschichte der kirchenslavischen Sprache 
(1913, str. 128—130) ni mogel odločiti in je bil mnenja, da se spis 
lahko nanaša na eno ali drugo. J. Vajs, Rukovët' hlaholské paleo-
grafie (1932, str. 8), navaja različna mnenja, a se ne upušča v njihov 
pretres, temveč le opozarja, da bo iz nadaljnjega razvidno, na katero 
azbuko je Hraber mislil, kar mu je seveda glagolska. Vendar je Vajsovo 
razpravljanje naredilo na St. M. Kuljbakina vtis (prim, v oceni Vajsove 
knjige, Slavia 1934—35, XIII 478), da se je Vajs izognil rešitvi nekih 
obstoječih težav, o katerih govori. Zato obeta razpravo o tem na 
drugem mestu. Ta je izšla pod naslovom „Beleške o Hrabrovoj apo-
logiji" v „Glasu" beograjske akademije znanosti (1935, CLXVIII, drugi 
razred 86), kjer v 7. poglavju (str. 54) smatra za „centralno vprašanje 
apologije", katero azbuko je imel Hraber na un.u, glagolsko ali cirilsko, 
ki ga rešuje seveda tudi v prid glagolice. Ta študija pa je dala zopet 
Vajsu povod, da je v Byzantinoslavica 1937/8, VII 158 si. objavil spis 
„Chrabrova apologie O 'pismenech a grafika", v kateri je problem 
prvotnega teksta Hrabrovega spisa z neko že deloma od P. Lavrova, 
Kirilo ta Metodij v davnjo-slovjanškomu pišmenstvi (1928, str. 143), 
jzrečeno trditvijo o delitvi azbučnih znakov na 24 grškim podobnih 
m 14 slovanskih znova zapletel in ne zadovoljivo pojasnil. Da pa 
morem o tem govoriti, je potrebno, da podam najprej nekaj splošnih 
opazk o tekstu Hrabrovega spisa in ohranjenih rokopisih. 
V vseh rokopisih, ki jih je važnejših, ne vštevši poznejših pre-
delav, osem, se v začetku pripoveduje, kako so se Slovani (Slovène) 
Po sprejetju krščanstva pred ustvaritvijo lastnega pisma mnoga leta 
trudili pisati svoj jezik z rimskimi in grškimi črkami „bez ustro-
jenija". To njihovo pismo, sestoječe iz 38 znakov, jim je ustvaril 
Konstantin filozof, imenovan Ciril, kar se v teku spisa ponavlja, in 
sicer ime na petih, število pa na treh mestih, a to Konstantinovo 
pismo Hraber ravno brani. Ako se priznava, da je Konstantin ustvaril 
glagolsko azbuko, in to je dandanes (ne oziraje se na neznanstvene 
objave nekih psevdohrvatskih nestrokovnjakov-ignorantov, ki se jih 
ne izplača podrobneje navajati1) pač že znanstveno splošno priznano, 
potem vendar Hraber sam dovolj jasno pove, o kateri azbuki govori. 
Poleg tega je v najbolj arhaičnem rokopisu moskovske duhovne 
akademije več očitnih sledov prepisa iz glagolske predloge2, zopet 
jasen dokaz, da ni bila le predloga, temveč da je bil že original spisa 
sam napisan glagolski; kajti predpostavljati prepis iz cirilskega ori-
ginala, da o takem dalje niti ne govorim ne, v glagolico in iz te 
zopet v cirilico, je po našem slovanskofilološkem znanju odnosov 
glagolskih in cirilskih rokopisov naravnost nemogoče. 
Rokopise Hrabrovega spisa je mogoče, kakor je opozoril Kulj-
bakin, deliti na dve skupini. K prv i bolj arhaični pripadajo rusko-
cerkvenoslovanski moskovske duhovne akademije XV. stol. — Mosk. 
— (izd. Jagic, Разсуждешя южнославянской и русской старины о 
церковно-славянскомъ язык-Ь v ИзслЪдовашя по русскому языку 
1885—1895, I 300 si.3), bolgarski atoškega samostana Hilandarja XVI. 
stol.— H il.1— (izd. J. Ivanov, Български старини изъ Македонии, 
2. izdaja 1931, str. 442 si.), bolgarskosrbski savinski dalmatinskega 
samostana sv. Save XV. stol. — S a v. — (izd. I. I. Sreznevskij v Жур-
налъ Министерства Народнаго Просв-Ьщешя 1848, ч. 59, отд. II, 
str. 32 si.) ter ruski vratislavske (po ruskem izražanju breslavske) 
gimnazije pri cerkvi sv. Magdalene XVI. stol. — Vrat. — (izd. O. 
1 Ena veže postanek glagolice s hijeronimsko tradicijo (prim. J. Vajs v „Sborniku" 
na čast sedemdesetletnice L. Miletiča 1933, str. 21—25), druga z gotskim pismom 
(prim. id. v Byzantinoslavica 1939—46, VIII 146 si.) i. dr. 
2 Tako «toji zbog mehaničnega prepisa črk, označujočih števila, na glagolski 
način ги (boljša transkripcija bi bila n) za 14 nam. Ai, к za 3 nam. r in i za 6 nam. s 
cirilske označbe navedenih števil. V naštevanju grškim „podobnih" pismenk, to je 
grškega dela azbuke, manjkajo v skladu z glagolsko azbuko A, ip, sledita pa po 
ш označbi črk n-k in od katerih zavzema prva kot označba glagolskega znaka -fb, 
izražujočega grški interdentalni spirant 0-, pravilno mesto po (o, druga pa ustreza 
glagolski dubleti za /i s pajku podobno obliko, o čemer prim., mojo v znanosti sprejeto 
razlago v razpravi „Doneski k vprašanju o postanku glagolice". 1. Črka „pe" in „5. Ыъ" 
(Razprave Znanstvenega društva za humanistične vede 1923,1135, 172). Dalje se nahaja 
dvakrat znak л, na drugem mestu kot svojevrstna transkripcija glagolskega znaka м 
za grški palatalni glas o čemer bom bolje pozneje v zvezi z Vajsovo novo trditvijo 
podal pojasnilo. Končno kaže v začetku spisa v vseh rokopisih besedni primer идь „jed" 
za t g svojo cirilsko grafiko na transkripcijo glagolskega znaka л. V tej zvezi pa 
je tudi azbučno ime za afrikato dz v rokopisu moskovske duhovne akademije я'кло 
(v poznejšem naštevanju slovanskih glasov stoji znak 5$), v bolgarskem rokopisu iz 
1. 1348 Jfvfcaw i. dr. pod. edino pravilno vezati z glagolico. 
3 Od izdaj so navedene le glavne. 
Bodjanskij v istem Журналъ 1843, ч. 38, отд. II, str. 147 si.), k drug 
pa bolgarski leningrajske Publične biblioteke v srednjebolgarskem 
zborniku iz 1. 1348, ki ga je za carja Ivana Aleksandra prepisal pop 
Lavrentij — Lavr. — (izd. prvič od K. Kalajdoviča, Иоаннъ, эксархъ 
болгарскш 1824, tu uporabljen po izdaji V. Jagiča о. с. Разсуждешя 
str. 297 si.), srbski, prepisan iz bolgarskega, atoškega zografskega 
samostana XV.—XVI. stol. — Zogr . — (izd. od J. Ivanova v prvi 
izdaji gori navedenega dela Български старини str. 77 si.), srbski 
(iz bolgarskega) atoškega samostana Hilandarja XV.—XVI. stol. — 
H i l.2 — (izd. od J. Ivanova ravnotam str. 76 si.) ter bolgarsko-moldavski 
kijevske duhovne akademije XVI. stol. — Kij. — (prim. S. G. Vilinskij, 
Сказаше черноризца Храбра о письменахъ славянскихъ v Летопись 
Ист.-фил. Общества при Ими. Нороросс. Университеты901,1X109 si.). 
Za reprezentante obeh skupin se lahko smatra za prvo Mosk. in Hil.1, 
za drugo Lavr. Datirana starost 1348 rokopisa je zapeljevala, da so 
stavljali ta na čelo vseh ali ga uporabljali kot podlago teksta, tako Jagič 
O. c., Vilinskij o. c., P. A. Lavrov, Материалы по истории возник-
новения древнейшей славянской письменности (1930, 162 si.), V. 
Vondrâk, Cirkevnëslovanskâ chrestomatie (1925, str. 136 si.) i. dr. Da 
pa ima prva skupina, zlasti z reprezentantoma Mosk. in Hil.1 bolj 
arhaično ohranjen tekst nego druga z reprezentantom Lavr. iz 1. 1348, 
dokazujejo zmotne izpremembe in opustitve mest prvotnega teksta. 
Tako se grškemu viru . тодто yà(> iç/^rjvsierai то aX<pa . rà yàç 
àX(pttv ÇflTtïv Xiyerai у.ата ri)v eXXtjvlôa ëiàXtxxov (Jagič о. с. str. 312) 
ustrezajoč bere Mosk. ищи . алфа ew ищи C A P(4ÉTK (Hil. Г Л Ј Т C A ) 
rpiMKCKKiMk A S K I K C M H proti zmotni izpremembi Lavr. ЕОИШИ C A nam. 
ко ищи. Namesto Mosk., Hil.1 родъ слок-кикскъ stoji Lavr. родъ члок-кчк 
dr. pod. Na mestu v začetku Mosk., Hil.1 нлждла\*л CA писати je 
v Lavr. izpuščen nedoločnik писати. Važna pripomba ob koncu spisa 
Mosk., Hil.1 СХТ EW ещ£ живи, иже елтк кидали и^ se nahaja le v 
teh dveh rokopisih, v vseh drugih pa je izpuščena, ker se je pri 
poznejših prepisih umevno zdela že brez smisla. V tej zvezi pa zadobi 
tudi mesto s podrobnim naštevanjem azbučnih znakov v vseh roko-
pisih prve skupine Mosk., Hil.1, Vrat. in Sav., ki ga v rokopisih druge 
skupine Lavr. i. dr. ni, svojo posebno osvetljavo, da se že na podlagi 
rečenega more trditi, da je tudi to mesto pripadalo prvotnemu tekstu, 
da pa se je pri nekih poznejših prepisih opuščalo, kar je tudi lahko 
umeti: saj se je tedanji poznejši cirilsko-azbučni sestav že zelo razli-
koval od glagolsko-azbučnega sestava v originalu. Zato se je našte-
vanje tudi v rokopisih, kakor Hil.1, Vrat. in Sav. skušalo spraviti v 
sklad s poznejšo cirilico, še ože zvezano z grškim alfabetom, to je 
vključenjem znakov ti, џ, razen tega pa tudi prvotni azbuki ne pri-
padajoče slovanske ligature щ, česar vsega v rokopisu Mosk. ni. Za sta-
rost mesta z naštevanjem azbučnih znakov govori tudi izpisano sta-
rinsko številčno izraževanje Hil.1, Vrat. чггыри шжд8 дкАтьма za 24. 
P. Lavrov je v malorusko izdanem delu o Cirilu in Metodu str. 143 
•zrekel mnenje, da je imenovano naštevanje črk, ki ga v Lavr. ni, 
uvedeno v rokopise, ko je gospodovala cirilica. Temu pa se, kakor 
je že bilo pokazano, protivi Mosk. s sledovi glagolske predloge. Po 
drugi poti je prišel J. Vajs do s polnim prepričanjem izpovedovanega 
zaključka, da je mesto z naštevanjem znakov poznejši dodatek in da 
se opira le na cirilico. Kategorično mu to odloča uporaba besede 
подоЕкиа v začetku naštevanja Mosk. i. dr.4 отъ cHjfK (t. j. писмен-к 
слок-кпьскъ слтъ . кд. (ч1т*ыр£ лиждоу Д Е С А Т Ь Л М ) подоньна ГрЬЧКСКОЛГк 
пислчньмъ, češ da je to mogoče razumeti le v „grafičnem", ne pa 
glasovnem pogledu, kakor se je to navadno pojmovalo (n. pr. V. 
Vondrâk, Altkirchenslavische Grammatik, druga izdaja 1912, str. 58 
i, dr.). Vajs tu prepričano izjavlja: „Považuji tento dukaz za nezvra-
titelny, protože se opira o skutečnost" (Byzantinoslavica VII 162). 
Stvar je pa le navidezno taka. V splošnem sem se vprašanja starosti 
mesta z naštevanjem črk že gori dotaknil. „Skutečnost" je pa le 
Vajsovo preozko in premehanično pojmovanje pomena besede no-
Д О Е К Н Ъ . Ta pridevnik ima v stari in poznejši cerkveni slovanščini 
lahko zelo različen pomen in ne le „similis", „po vnanjosti, obliki 
podoben", kakor se je mogoče prepričati iz slovarjev, Miklošičevega 
in Sreznevskega. Ta n. pr. navaja primere s pomeni 1) удобный, под-
ходящий, 2) соответствующий, подобающий, 3) подобный, похожий, 
4) близкий, родственникъ, 5) принадлежащий, относящийся, 6) до-
стойный, 7) прекрасный, .еликол-Ьпный. К temu naj navedem še 
primer iz že starocerkvenoslovanskega prevoda praksapostola Efež. 
V1 po ohridskem kodeksu (in enako je v dr. rokopisih) крати«. ЕЉД-kTf 
подосин Еогоу za gr. yivtofh obv (иџтјтаГ tod 9eo0, lat. estote ergo imita-
tores Dei, slov. (1929) Posnemajte torej Boga. V takem pomenu se 
nahaja подобьнъ še n. pr. v starocerkvenoslovanskem tekstu Glagolita 
Clozianus II 55. Z druge strani je umeti besedo подобьнъ tudi iz 
vsega konteksta Hrabrovega spisa samega. Pridevnik sam se nahaja 
v vseh rokopisih še na enem mestu. V začetku spisa navaja Hraber 
besede, katerih začetne glasove ni mogoče izraziti z grškimi črkami; 
ker pa za ъ — *ы — к tega ni bilo mogoče, doda „и чна п о д о б ь н а 
симъ", kjer gre za sličnost nemožnosti izraževanja še drugih slovanskih 
glasov z grškimi znaki. Na drugem mestu je brati prislovno obliko. 
Ko omenja Hraber, da imajo Grki sicer 24 črk, da pa so k njim 
pridejali še 11 diftongov in tri številčne znake, in da se jih vseh tako 
nabere 38, pravi Hraber Mosk., Hil.1 т-кмк ж« томоу (Lavr. по томоу) 
ПОДОЕКНО и к-к тъи (Lavr. Т - К Ж Д Ј ) оЕразъ снткори (Mosk. тъ) С К А Т Ъ Ш 
Курил-н . л . пислшгн (Hil.1 le три Д Ј С А Т Ј ) H ОСМК (Lavr. . ли . пнслмнъ). 
Tu vendar ni ПОДОЕКНО v pomenu grafične, oblikovne podobnosti, 
temveč le enakosti po številu. Hraber rabi pa v slični zvezi kakor 
pri naštevanju na treh mestih tudi glagol ПОДОЕИТИ , ki se takisto 
rabi v pomenu „posnemati", „storiti podobno", a na enem stoji še 
С I* ПОДОЕИТИ . Vsa ta mesta pa pojasnjujejo tudi, kako je umeti no-
4 Citate podajam od tu dalje, kjer ne gre za natančen podatek iz rokopisa, 
iz tiskarskih razlogov z razrešenjem abreviatur in v stari obliki. 
д о в к н ъ pri naštevanju črk: Mosk., Hil.1, Lavr. (Sv. Konstantin filozof, 
imenovan Ciril) г ь т в о р и и м - к (t. j. родоу слок-киь.скоу, Lavr. ч л о в - к ч о у ! ) 
т р и Д £ С А Т { ПИСЛ\М1Ъ И ОСМк . ОКЛ 0\'Е0 ПС ЧИНОу ГрКЧЬСКЪ ПИСШНЪ (t. j. 
po redu in veljavi grških črk, kar je obenem realni komentar za na-
daljnje „подобьна") . ока же по слок-кнксц-к р-Ьчи . о т ъ прьваего же 
н а ч к н ъ по грьчьскоу . они оуво а л ф а , а ск а з ъ . о т ъ а з а н а ч А т ъ (Mosk. 
З а Ч А Т ъ ) OKOÉ . И НКОЖе ОНИ П О Д О Б Л к Ш е CA ЖИДОВЬСКОМЪ ПИСМеИКМЪ 
с ъ т к о р и ш А , т а к о и сь г р к ч к с к о м ъ (t. j. posnemajoč, podobno, slično, 
ne pa po obliki ali po azbučnem imenu enako) . ж и д о в е во прквое 
(Mosk. едино) пнем A и л л л т ъ а л е ф ъ . . . и г р к ц и п о д о в л к ш е CA (Lavr. 
ПОДОБАЩЕ CA) т о м о у а л ф а р-КША . н С Ъ П О Д О Е Н С А речение сказаии-к 
ж и д о в к с к а гркчьскоу ьлз-ыкоу . . . т - к м ь со (Mosk. ni во) п о д о в А С А 
СВАТ-ЫИ KvpHATi с ъ т в о р и прккое ПИСМА а з ъ , t. j. kakor gori: posnemajoč, 
na podoben način in seveda ne po obliki, saj Vajs sam vidi v obliki 
glagolskega a + križec in ne grški minuskulni a (Rukovët' str. 61). 
Kako je mogel Vajs trditi tudi za mesto naštevanja v Mosk., da 
more to le zaradi besede ПОДОБЬНЪ sloneti na cirilici kot poznejši 
vključek, mi je uganka. Ravno tu je, kakor sem že gori pokazal, 
cela vrsta sledov glagolice. Zdi se, da se je tu Vajsu pripetila neljuba 
pomota, da ni imel teksta Mosk. pred seboj, ker Byzantinoslavica VII 
162 prip. trdi, da se v Mosk. navajata £ in V, in sicer le zato, da bi 
se izkazalo, da je v slovanski azbuki bilo 24 črk „grafično podobnih 
grškim". Tega vendar, kakor sem že imel priliko omeniti, v Mosk. 
nikjer ni. S tem pa in zbog še drugih sledov glagolice ter splošne 
gori podane ocene arhaičnosti teksta, kakor tudi premehaničnega, 
nepravilnega pojmovanja besede ПОДОБКП-К pade Vajsova s toliko 
uverjenostjo izrečena trditev. 
Ker pa morem še nekaj svojih novih opazovanj o tem mestu in 
o glagolici sploh podati, moram to mesto podrobneje pretresti. Glasi 
se v celoti po Jagičevi izdaji Разсуждешя str. 3015: ct ж« слтк пислчиа 
слокш'скаа, сице и подоваЈт писати и глашати . а, В, к, д, Л . WT сиу 
С Л Т Ь . КД . ПШДОБНа ГрЕЧЬСКММЬ ПИСМЕНШК, C A T Ж! си . а, к, г, д, I, з, 
и, I, к, л, м, н, о, п, р, с, т, оу, ф , X", W, и, n-к . ул-к . т-к . а, г, и: 
ПО СЛ0К1НСК8 A3KIK8, СИ . К, Ж, 5Ç, Л, Ц, Ч, Ш, Ъ , lUh, Mh, Ъ , -k, 1Л, Ю, А . 
Prvi del do от-к снр» слтт» se nahaja v vseh rokopisih, le s to razliko, 
da ima Lavr. okrajšano глати za глаголати in od znakov samo a, E, 
R, p, medtem ko se rokopisi prve skupine med seboj izpopolnjujejo 
(Hil.1 A . в . к даже do A zbog sličnosti namesto že nepoznanega A, 
kakor je v Vrat. in tudi v Mosk. na koncu vsega mesta ter na začetku 
v besednih primerih), tako da je popraviti Mosk. а, в, к даже до а. 
Nadaljevanje, delitev na grški in slovanski del azbuke, se nahaja, 
kakor je bilo že rečeno, le v rokopisih prve skupine. Pri tem je z 
izjemo Mosk. v drugih rokopisih kakor Hil.1 grški del spravljen v 
sklad s sodobno poznejšo cirilico in obenem z grškim alfabetom 
5 Pišejo se le črke vrh vrst v vrsti in opuščeni so znaki nad črkami, enaki 
onim, kadar se s črkami označujejo števila. 
z vključenjem znakov A, 4' in у namesto V Mosk. pa tega v 
skladu s prvotno glagolico ni. Do w je navedenih 21 grškim ustre-
zajočih znakov z oy namesto tudi \f in z zameno mest obeh azbučnih 
i, to je иже in и. Kakor sem pokazal v svoji že gori omenjeni razpravi 
„Doneski k vprašanju o postanku glagolice", je za w sledeče „и, n-k . 
ултк . Tik s katerimi je pisec dobil število 24, umeti „in рё, Ыъ, tb", 
t. j. dubletne znake za / , h, t, kar seveda, kakor še drugo, kaže na 
poznejšo, vendar še glagolsko redakcijo mesta. „Рё" je bilo azbučno 
ime za glagolski znak -в-, ki je v prvotni glagolici nadomeščal grški 
interdentalni spirant 3-, a kmalu zadobil glasovno vrednost / (prim, 
rus. Фома za gr. 0(оџб/;). Konstantin, prevesten filolog in fonetik, je 
la znak za le grški glas, ki ga pa je nahajal tudi v imenu svojega 
brata Me&ôôioç, uvel v svojo azbuko kakor še neke druge za le grške 
glasove, določil pa mu je mesto s številčno vrednostjo 800 po pri-
meru hebrejsko-samaritanskega alfabeta (Doneski str. 150 si.) pred с 
in po (o. Dandanes je mogoče navesti še neka nova potrdila. M. Kos 
je našel v mestni biblioteki v Toursu kodeks s slovanskimi teksti in 
cirilsko-glagolskim alfabetom s tipi pred XIV. stol., kjer stoji -o- po 
znaku za <o (Slavia 1924—25, III 372 si.). Pergamentni list s cirilsko-
glagolsko azbuko, o katerem govorim Doneski 141, je monakovski 
abecedarij, kakor je dognal N. Trubeckoj (Byzantinoslavica 1930, II 
29 si. s faksimilom). Znaka in ф sta podobno kakor v bosensko-
bogomilski knjižici (Doneski 140) po mestih zamenjana. Prvotni povod 
je bil pač ta, da se je v poznejši macedonski glagolici udomačil znak 
•fl- za / , v hrvatski pa ф. V monakovski cirilski azbuki je med w in Ц 
znak za n. Prim, k temu in imenu irfc še v Сказание о переводе 
священнаго писания: WHH Л \ А П Р Н А Ш Љ . П-кснми С Л Ј К А Т M A аггли . 
црство л\с£ икса (P. Lavrov v Zborniku u slavu V. Jagiča 1908, str. 356 
in Материалы o. c. str. 172), V Grigorovičevem parimejniku XII.—XIII. 
stol., ki mu je bila prvotno glagolska predloga (izd. R. Brandt 1894 si.), 
se nahaja Бытие V 17 (str. 162) število 895 izraženo s črkami . nm., 
kjer je prvi znak nekaj različen od običajnega n. Mesto je zanimivo 
kot potrdilo številčne vrednosti znaka -e- kot 800. Ker pa parimejnik 
ni ves izdan in v Ljubljani tudi ni vse izdano dostopno, mi ni bilo 
mogoče pritegniti k primerjanju še drugih mest z 80Ö kakor n. pr. II 
Reg. XXIII 8, XXIV 9, Jerem. Lil 29, ako so seveda v njem. 
V tabelah starocerkvenoslovanskih azbuk, tudi pri znanstvenih 
delih kakor gramatikah (z izjemo Dobrovskega) ali celo v glagolskih 
paleografijah V. Jagiča Глаголическое письмо str. 205 in J. Vajsa 
Rukovët' str. 95, stoji splošno med vv in Ц ligaturni znak glag. yi, 
cir. i|', glagolski s številčno vrednostjo 800. To je nepravilno. Mesto 
in številčna vrednost velja le za hrvatsko glagolico, kakor se to nahaja 
n. pr. že v Bohoričevi slovnici (1584, str. 18), ne velja pa to za ma-
kedonsko in še manj za prvotno glagolico, v kateri te ligature sploh 
še ni bilo, kakor je razvideti iz načina rabe v starocerkvenoslovanskih 
spomenikih: v Zografskem evangeliju in v Glagolita Clozianus je sploh 
ni, v drugih ni v izključni rabi, ne poznata je tudi najstarejša abece-
darija, pariški in monakovski. V makedonski glagolici je moralo biti 
naravno mesto za znak щ po ш kakor v cirilici. V rokopisih Hrabro-
vega spisa Hil.1, Vrat., Sav. stoji kot poznejši dostavek na začetku 
Щ(дротъ1 po широта (v Lavr. tega še ni) in na mestu naštevanja 
slovanskih znakov ш щ. V Mosk. umevno obojega ni. Isto ispričujejo 
razni teksti v Jagičevih Разсуждешя (n. pr. str. 638 i. dr.) in posamezni 
alfabeti (prim. O. Bodjanskij, О времени происхождешя славянскихъ 
письменъ 1855, ПримЪчашя str. VII ali P. Lavrov, Кирило та Методш 
1928, str. 150). Prim, tudi J. Dobrovsky, Institutiones linguae slavicae 
dialecti veteris (1822, str. 3) in ruski alfabet s ш щ. Ako trdi Lavrov 
o. c. str. 153, da je ciril. Щ med w in ц v cirilski abecedi v rokopisu 
dunajske dvorne biblioteke in se sklicuje pri tem na Kopitarja, 
Glagolita Clozianus str. XXIX, je to pomota, kajti tam se nahaja щ 
pravilno po ш. Le pri Bohoriču (o. c. str. 4) je po vplivu hrvatsko-
glagolske azbuke tudi v cirilskem alfabetu kakor v glagolskem Щ 
po vv celo s številčno vrednostjo 800, kar je seveda nemogoče, ker 
se v cirilici številčno zaznamovanje ravna po grškem. 
Številu 21 grškim po redu in veljavi ustrezajočih znakov v Mosk-
je treba prišteti y, ki je zapopaden v in, kakor je bilo gori obra. 
zloženo, znak -в- za & z imenom n-fe. Jasno pa je, da spada sem še 
tudi znak м za grški palatalni y', t. j. spirantni j, v grških ali tujih 
biblijskih besedah po grškem izgovoru (prim, v cirilski transkripciji 
еваньНелие, левьНитъ za gr. tbayyiXiov, ISVLTT]Ç — tevylrrjg), ki je bil 
v glagolici s številčno vrednostjo 30 uvrščen po obeh znakih za i 
(iže in i), ki pa je v Mosk. pomotoma kot л zašel med slovanske 
znake, saj ga tudi v besednih primerih na začetku ni. Z njim je 
izpolnjeno število 24. Cirilski označbi z л je verjetno bil povod enaka 
številčna vrednost glag. « in ciril. л. V cirilici se je sicer z izjemo 
bosenske (prim, v faksimilu starosrbskega evangelistarja kneza Miro-
slava iz XII. stol. na naslovnem listu еванйелие, česar V. Rozov, Slavia 
1932, XI 667 ni vedel — brez pomena so tam tudi druge pripombe 
o glagolici) opustil in nadomestil bliže grški pisavi z y. Na л je mogel 
spominjati tudi prvi del macedonsko-glagolskega kakor se piše 
n. pr. v Assemanijevem evangelistarju. Omenim naj pa tudi azbučno 
pesnitev bolgarskega prezbitera Konstantina, v kateri je verz z м pri 
poznejših prepisih utrpel pokvaro in se pričenja z л-ктт», Л Ј Т И Т - К . P O 
moji rekonstrukciji bi se pa imel glasiti (v ciriisl.i transkripciji) . ћ . 
Л'ктъ со нъпгк и СЛОК-ЬНЬСКО iMfMA (Rekonstrukcija treh starocerkveno-
slovanskih izvirnih pesnitev. Razprave filoz.-filol.-hist. razreda Akade-
mije znanosti in umetnosti v Ljubljani I 45, 54, 57, 60 si.6). 
6 K zanimivi kontroverzi, kako je pojmovati navedbo leta o pokristjanjenju 
Bolgarov v pripisu bolgarskega prezbitera, tedaj епископа Konstantina (ki se tu 
imenuje 8чнк сы лм-0-ол«"', арх'мтсквнл люрлви) k prevodu sv. Atanasija „Slov" proti Ari-
anom „ciH ж« Берись Болгары крстилъ ic к л-кт i т х ь к i JT и" (Описан1е слав, рукоп. в 
Москов. синод, библ. II 2, str. 33), ali kot protobolgarsko štetje (I. Mikkola, ИзвЪспя 
Pod Mosk. jfïVK, т-к, kar sledi po n-k in s čimer je predloga ro-
kopisa Mosk. izpolnila število 24, se krijeta glagolski dubleti za h in / 
(Doneski str. 172). Jasna je stvar z znakom za t. V celi vrsti glagol-
skih spomenikov se namreč poleg običajnega znaka ro na nekih mestih, 
zlasti kot okrašena iniciala ali majuskula ali v nadpisu i. dr., nahaja 
grškouncialni (s tem tudi cirilski) in latinski т. Da je to z ozirom 
na prvotno glagolico nekaj povsem sekundarnega, je samo po sebi 
umljivo. V Sinajskem psalterju, kjer se najčešče, ok. 50 krat, kot velika 
in mala črka rabi in v katerem so sledovi lat. Vulgate, je to pač po 
latinskem vplivu. Prevod pripada velikomoravski dobi. Manj preprosta 
je zadeva z dubleto za Л s pajku podobno obliko in z imenom jfrt-h.wk. 
Kuljbakin (Глас 1935, CLXV1II 71) je izrekel mnenje, da jo je uvedla 
kaka lokalna grafična šola X. stol. Toda to ne more biti pravilno. 
Ako nahajamo znak v starocerkvenoslovanskih spomenikih, in sicer 
redko in vedno le v besedi улъмъ (v Assemanijevem evangelistarju 
Luk. Ill 5 na 1. 138 b faksimilirane izdaje, v Sinajskem psalterju po 
izdaji S. Severjanova na str. 78, 19 in 149 b 2, 7, poleg 88 b 11 
улълм pomotoma z znakom za w), razen tega v pariškem in mona-
kovskem abecedariju, a njegov sled tudi v azbučni pesnitvi bolgar-
skega prezbitera Konstantina, potem mora pripadati že starejši struk-
turi glagolice. Ne povsem jasno je njegovo razmerje" do običajnega 
znaka ь z azbučnim imenom jfkp-K (prim. Описаше слав, рукоп. 
Москов. синод, библ. II 2, str. 87 in pri Bohoriču „hir"). V azbučni 
pesnitvi je na ustrezajočem mestu рровкскл;, po tem pa je še pozneje 
med -k in i* verz z začetnim укллл, v katerem je verjetno ohranjen 
sled znaka v ул-км-ь. Azbučno ime Jfkp-к je s stališča praslovanske 
in starocerkvenoslovanske fonetike in njenih zakonov nemogoče in 
torej neslovansko. Videti se more v njem okrajšava od х^Р '̂кнмъ — 
jftpoKHM-k (E. Berneker, Slav. etymol. Wörterbuch I 387) in dalje 
^роуккскт» — ytpoKKCK'k (Doneski 174). Pisavo z -k nahajamo po slo-
varju Sreznevskega že v staroruskih minejih iz 1. 1096 (jffcpoßHMd и 
с-крадили прнкышьши). V primeri s ул-кмъ bi tedaj гкръ bilo palata-
lizirano gr. xi- To misel sem izrekel že v Doneskih 1923, str. 174, za 
menoj pa N. Trubeckoj (Glotta 1936, XXV 248 si.; prim, o tem tudi 
S. Kuljbakin, Јужнослов. филолог 1937, XVI 223 si. in A. Vaillant, 
Revue des études slaves 1936, XVI 249 si.). Zadnji išče neki vpliv 
отд. русск. яз. и словесн. ИАН 1913, XVIII, 1, str. 243 si.; К. Jireček, Archiv für 
slav. Philol. 1914, XXXV 548; St. Mladenov, Geschichte der bulg. Sprache 1929, 
str. 15 si.) ali kot zmotni prepis glagolskih črk-števil (A. Vaillant - M. Lascaris, 
Revue des études Slaves 1933, XIII, 5 si.), bi pripomnil, ne da bi se upuščal o tem 
v kako nadaljnje razpravljanje, le to, da je в л-кт ITJ^ «хти povsem drugače nave-
deno, nego v istem pripisu dvakrat leta s slovanskimi črkami-števili: « л-кто w лмчд«* 
мнрл . к TS.y i A "MA T in к л-кт *?Г у i7 индТктд IA, kar očividno govori za protobol-
garsko tezo. Zato sta tudi učena opisovalca rokopisov A. Gorskij in K. Nevostrujev 
ki tedaj seveda še nista mogla vedeti o protobolgarskem številjenju, zapisala: 
,Назван1с года крещен!» Болгаръ I T ^ SIXTH остается не объяснимыми.". 
latinske abecede; za Mosk. jfivk pa daje čudno razlago X ' '"P1 »X 
superflu". Razlikovanje gr. x — z' se ne more primerjati z razlikovanjem 
y — y' (glag. 8> — «). Gr. x' pa se je sploh le deloma označevalo z 
diakritičnim znakom (glag. ?). Prim. Zogr. Luk. XIX 5 заккј^к!. Primerov 
s x' je bilo v evangeliju zelo malo (Doneski str. 174). Z druge strani 
velarnega izraženega v glagolici s pajku podobnim znakom, ne 
gre smatrati za le slovanski glas; ni ga tudi v Hrabrovem spisu v 
besednih primerih na začetku. Prim. gr. хАадйд — ](лал\\гдл „plašč" 
poleg xiT<bv — jfHTOH-k „tunika". Celo znak, krog, nekak o z ušesci 
zgoraj in spodaj spominja najbolj na grški x> v katerem se je sredinska 
točka nadomestila s krožkom. Podobne variante je najti tudi v grških 
rokopisih (L. Geitler, Die albanes. und slav. Schriften, Wien 1883, str. 
125). Je sicer takisto v semitskih alfabetih, zlasti v feničanskem (ne 
v hebrejskem) zaslediti nekaj sličnega za x> po tlorisu znaka četvero-
kotnik s podaljšanima stranskima stranicama (prim. C. Faulmann, 
Das Buch der Schrift, druga izdaja 1880, str. 78 si.), toda način 
ušesc je le bližji gr. x• Zato vse kaže, da je raba obeh znakov Jfipii — 
jffcpi» in jfA-hMTk pripadala le najstarejši dobi glagolice, a v njenem 
nadaljnjem razvoju prav kmalu prenehala; saj je bil pajku podobni 
znak ne le nelep in neugoden, temveč v imenu kakor n. pr. xpttfr(5s 
najbrž celo neprimeren. Izpodrinil ga je znak «. — Jf'kp'H, spomin nanj 
pa se je še nekaj časa v nekih učnih azbučnih traktatih ohranil. 
V rokopisu Mosk. Hrabrovega spisa je Хл-К le še dubleta, a na razvoj 
glagolice opozarja Hraber sam z besedami, ki se tičejo tudi pisave, 
ker se nanašajo na sprednje „(Konstantin) пислмна сктвори и к-ъннгы 
np-кложн к "К лмл-кх"ъ л-кт-к^ъ" : ащ| ли къто ршггк, гако н-Ьст-к (to je 
Konstantin) оустронлъ девр-k (prim, na začetku пксати слек-кнкскљ 
р-Ьчк БЕЗ оустрожии, Mosk. оустрол), да т-кмк (Lavr. ПСНЕЖЕ) С А ПО-
страшлт-К и «Щ|, отк-ктъ ршшъ симъ . . . оудов-KI ЕО « С Г К посд-кждс 
поткоритн, Н«Ж1 iipKKOf с-кткорити. Tudi brezsmiselno mesto pajku 
podobnega znaka med t in ffi v monakovskem abecedariju, ki se v 
tem in še drugem, kakor se bo videlo, naslanja na azbučno pesnitev 
(tu je Х К 4 Л Л med кк-к in »АЖ|), kaže na že sekundarni značaj znaka. 
Neki odmev starine je morda ohranjen v pariškem abecedariju, kjer 
je pajku podobni znak po /, običajni znak »> z imenom hier pa po s. 
O viru tega zadnjega so bila izrečena razna mnenja (prim. J. Vajs, 
Rukovët' str. 72): znak naj bi bil ali variacija znaka »> ali iz gr. x ali 
koptsko-demotski he t ali latinski Л. Zadnje bi se moglo izvršiti na 
Velikomoravskem, toda po vsem je Jfkp"11 starejšega porekla; za 
koptsko-demotski vir je premalo le domneva stremljenja ustvariti pismo, 
različno od grškega. Vir je iskati na grških tleh; saj je bil tam isti 
glas. Tu pa je mogoče izvajati ga iz polovice znaka x in videti v 
njem tudi variacijo glagolskega znaka *>, ki sloni na minuskulnem 
gr. y, a ta se je izgovarjal zveneče priporniško, kar je vse moglo 
navesti na končno oblikovanje ь. 
Za drugi del naštevanja znakov, to je znakov za slovanske gla. 
sove imamo jasen odgovor že v začetku spisa v besednih primerih t 
in to v vseh rokopisih, torej tudi v Hrabrovem glagolskem originalu : 
KDKO Л\ОЖ«ТЪ C A ПКСаТИ ДОВр-fe ГрКЧКСК'Ы ПИСЛШГЫ ВОГЪ . или животъ . 
или s-кло . или цркк-ы . или ча-кнне . или -кдк . или юностк . или №доу 
(v tem po sebi umevnem redu v Hil.1, v drugih rokopisih zaobrnjeno 
(A — Ю) . или 1АЗ Ы К Ъ (manjka A , n. pr. А З Ъ К - К , ki ga pa je za prvotni 
original predpostavljati) . или (v dr. rkp. razen Mosk. и) инл подовый 
симъ. Zadnje se nanaša seveda na ъ — "Ы — к, ki, kakor znano, ne 
morejo nikdar stati na začetku besed. Primeri so podani v prvotnem 
glagolskoazbučnem redu : najprvo trije z glasovi в — ж — s, za katere 
so znaki vključeni po fonetični sorodnosti v grški del azbuke (b — v, 
z — dz — z), potem sledi slovanski del, trije konzonanti u, — ч — ui 
ter vokali, pri katerih je na prvem mestu predpostavljati ъ — -ы — к, 
dalje pa se vrste primeri z •k — ю in nazali IA — а — IA, O katerih 
bo še pozneje govor. Tako dobimo 3 + 3 + 3 + 2 + 3 = 14 znakov 
za slovanske glasove. Ako pa število 14 odštejemo od vkupnega od 
Hrabra navedenega števila 38, dobimo za grški del 24, ki pa seveda 
ni prosta kopija grškega alfabeta, ampak vsebuje n. pr. svoj glagolski 
znak « za le grški glas y'. 
Na mestu podrobnega naštevanja znakov v Mosk. so očividne 
pomote в za к, prenos л za « tu sem in dvakratni ъ. Sicer je oddelek 
s konzonanti povsem prozoren : в — ж — in ц — ч — ш. Pisava ÎJ 
za glag. * dz (tako tudi Lavr. v začetku 5£-кли>) kaže na zgodnjo 
transkripcijo iz glagolske predloge pred ali ob XII. stol., ker je šele 
tedaj prišel v rabo grškoštevilčni znak s za 6 tudi za glas. Povod 
je bilo isto mesto glag. » in cirilskoštevilčnega s med ž in z. Konec 
oddelka z vokali t — a — ю — A (to je prvotni cirilski IA, kakor v 
Savini knjigi in v Supraseljskem kodeksu) spominja na začetek z 
besednimi primeri. Sredina ъ, шк мк, *к stoji namesto *к — *ы — к, 
kakor je to v Hil.1 Končni, drugi ъ je vsekakor pomotoma namesto к. 
Ostalo шк — л\к pa je nedvomno vezati s stanjem v monakovskem 
abecedariju, kjer je v glagolski azbuki (tu v cirilski transkripciji) 
•к — iu — L (иж|) - k, in v azbučni pesnitvi, kjer stojita med verzoma 
z začetnima ш in •k že svobodno kot nadomestilo za i» — tu — к 
verza ШксткоуЈА нъж-fc по сл-кдоу сц'чит«лю — Илмни но и Д"Ьло\' 
посл-кдоуьк z к — *ы v okviru besed7. Monakovski abecedarij s pajku 
podobnim Л med t in K ter s ui in L v zvezi z ъ — TJ — k sloni 
evidentno na azbučni pesnitvi. Znaka *K — K sta bila tudi v azbučni 
pesnitvi ob strani. Takisto moramo za Mosk. predpolagati vpliv 
azbučne pesnitve, le da je poleg pomote ъ za к še pomotoma мк 
(po шк) namesto l « . 
Zveza z azbučno pesnitvijo je razvidna tudi v podatku znakov 
za nazalne vokale, kjer je po и» vstavljen ю, manjka pa A. Tako je 
v Mosk. in v monakovskem abecedariju in se strinja s pesnitvijo, v 
kateri se ustrezajoči verzi pričenjajo z 1 А Ж ( — ЮП-К — I A S K I K - K (Rekon-
strukcija 57). Trditev N. Durnovo zaradi opustitve A in v monakov-
7 Ker govori o tem D. Kostid, Byzelav. VII 191, je brez pomena. 
skem abecedariju tudi odtrganja drugega dela glagolskega znaka za 
J'Q — «e (Byzslav. 1929, I 62), da prvotna glagolska azbuka ni imela 
celotnih znakov za nazalne vokale, ampak samo okrnjena znaka 
za io in nazalno resonanco, to je prvi del od in drugi del 
nosnih samoglasnikov «, je zavrnil že Kuljbakin (Глас CLXVIII 
65 si.) in jaz (Rekonstrukcija str. 69). Tu bi pristavil in podčrtal, 
da je odcepljeni drugi del, ki se pozneje rabi za izraz ç, razložljiv 
le iz celotnega znaka za зе jq — ç (drugo po soglasnikih kakor 
pri э je — e)t ki se nahaja tudi v monakovskem abecedariju in ki 
je nastal iz kombinacije, tesne združitve glagolskega э (v najstarejši 
obliki s ključico ob podaljšani prvi. črtici) in grškominuskulnega 
v> kar je dovedlo do sredinskega krožka. (Druge krožke pri 
glagolskih znakih je izvajati naravnost iz grškominuskulne pisave, ali 
znakov, n. pr. pri л, ali ligatur z o, n. pr. pri «> i. dr.). Diftongična 
skupina io pa se v starocerkvenoslovanščini nikjer ne nahaja in je v 
stari slovanski fonetiki sploh nemogoča. S prejotacijo je mogoč le 
nosni vokal Q. Da se je čutil drugi del kot sestavina znakov za nazalne 
vokale, dokazuje najstarejši tip glagolske pisave, kakor je v Kijevskih 
listkih, kjer je na mestih bolj pazljive starejše pisave manjši, enako 
kakor pri dvodelnih znakih za "Ы (ъи) in оу. Ако ima Sinajski psalter, 
ki pozna sicer le эе za jç in ç (tako kakor Kijevski listki, praški 
fragmenti in ohridski fragment evangelistarja), petkrat pisavo 
poleg štirikratnega in enkratnega +«-, je to ravno narobe 
poznejša odcepitev, saj se je tudi beseda âyysioç v najstarejši dobi 
morala glasiti po tedaj veljavnem glasoslovnem zakonu brezizjemno 
odprtih zlogov анкмл-к kakor (ванкћЕЛИЕ. Na sličen primer je še skle-
pati iz pisave каигла za та xâyxskXa „cancelli, omrežje" v ruskem prepisu 
spisa bolgarskega prezbitera Konstantina (prim. P. Lavrov, Кирило 
та Методш str. 147). Glagolsko je moralo biti !-+с«.л+, kar se je 
cirilsko transkribiralo z A za «. 
Ustvaritev logično zgrajene, na natančnem fonetičnem opazovanju 
in drugem znanju sloneče slovanske azbuke po Konstantinu-Cirilu, 
njegovo prevodno delo klasične dovršenosti, delo z učenci že na jugu, 
pouk učencev na Moravskem in v Panoniji skupno s podatki legend 
o Konstantinovem filološkem in lingvističnem zanimanju, analizo Hra-
brovega spisa, zapisi azbuk in še drugo pa nujno vede do predpostavke, 
da je Konstantin moral ne le ustno učiti, temveč tudi napisati neki 
učni gramatični traktat. Razpravljanje o njem pa zahteva svojo posebno 
študijo. 
II 
V vseh rokopisih Hrabrove apologije se moravski knez Rastislav 
imenuje s skrajšano (deminutivno) besedno tvorbo Растицк. O tem 
imenu je napisal B. Ljapunov razpravo „1st die Form Растицк etwa 
beweisend für ihre westslavische Provenienz" (Archiv für slav. Philol. 
1904, XXVI 564 si.), ki jo S. Kuljbakin odobrava (Глас CLXVIII 49). 
V njej Ljapunov dokazuje, da tvorba nî zahodnoslovanski patrony-
micum (отчество) iz *-itjb, temveč deminutiv iz *-гкъ. Ker pa je takih 
tvorb po Miklošičevem seznamu v primerjalni gramatiki II 293 našel 
največ v srbskohrvatskem jeziku (n. pr. konic) in ker v korenu ni 
pričakovanega zahodnoslovanskega Rost-, je mnenja, da je oblika 
imena južnoslovanska. Toda temu se upirajo važni historični pomisleki. 
Oblika Rastic namreč ni le običajna oblika v latinsko pisanih leto-
pisih kakor Annales Fuldenses, n. pr. pod 863 Rastizen, Marahensium 
Sclavorum ducem ali 869 a Rastizo (Fr. Kos, Gradivo za zgodovino 
Slovencev II 142, 157), ampak jo rabi tudi papež Nikolaj I (858—867) 
v pismu kralju Ludviku maja ali junija 864, v katerem mu želi srečno 
pot ob novici „quod fidelis rex dispositum habeat venire Tullinam 
et deinde pacem cum rege Vulgarorum confirmare et Rast i t ium 
aut volendo aut nolendo sibi obedientem facere" (Kos о. с. II 148). 
Jasno je, da je izhodišče za tako imensko obliko v takih virih in v 
onem času moglo biti le Velikomoravska sama, ne pa južnoslovanski, 
ozir. starocerkvenoslovanski jezik ali morda panonska slovenščina. 
To zadnje je že zgodovinsko nemogoče, ker se je Kocelj spoznal s 
Konstantinom-Cirilom in Metodom šele ob koncu 1. 866. Zato se ni 
izogniti filološko-znanstvenemu postulatu, pa je videti v imenu Rasticb 
slovaško glasovno obliko in besedno tvorbo. Še danes je v srednje-
slovaških narečjih v za začetno ort- s padajočo intonacijo rat-, n. pr. 
rast' (J. Stanislav, Ceskoslovenskâ mluvnica 1938, str. 25; R. Nahtigal, 
Slovanski jeziki 1938. str. 15). Deminutivne besedne tvorbe z -icb so 
tudi zahodnoslovanske, n. pr. češ. krajic „reženj kruha", strevic „če-
veljček". V Hrabrov spis, ki je mogel nastati šele na jugu, je ime 
seveda prišlo po sporočilih, saj to naravnost sledi iz besed ob koncu 
o avtorjih in nastanku stcksl. pisma in pismenstva. A k temu prim, še 
rečeno pod III. 
V tej zvezi in z ozirom na Hrabrovo pripombo, da so še živi, 
ki so poznali slovanska apostola, kar se more nanašati predvsem na 
njune učence, med katerimi so bili seveda tudi Moravani, pa je 
verjetno, da je svojevrstni starinski številčni izraz v Hil.1 in Vrat. 
(O. Bodjanskij, О времени str. 56) Ч1ТЪ1Р£ шждоу Дјслткма (V Mosk. 
je . кд.) starocerkvenoslovanski moravizem. V najstarejših spomenikih 
je takih različnih več ohranjenih. Domnevo podpira to, da je omenjeni 
način številjenja izmed slovanskih jezikov znan le iz češčine (prim. 
Den ma čtyrmecitma — iz četyre mezi desëtbma — hodin). So se 
sicer navajali podobni primeri iz nekih cerkvenoslovanskih spomenikov 
(omenja jih Kuljbakin Глас CLXVIII 49; po slovarskih podatkih bi jih 
bilo mogoče pomnožiti še za katerega), toda v splošnem je to tako 
redko in nenavadno, da je neverjetno, takšno številjenje pripisovati 
narečju pisca Hrabra. 
Za Kocljevo prestolnico ob reki Zali, ki se izliva v Blatno jezero 
(madž. Balaton, nem. Plattensee, kar je oboje slovensko Blatbno) blizu 
sedanjega Zalavâr, je v slovenski strokovni literaturi v rabi ime 
Blatograd (prim. Fr. Kos, Gradivo II 421), novodobni prevod stvisnem. 
Mosapurc ali lat. urbs paludarum. Prvo je brati v Gonversio Bago-
ariorum et Carantanorum „in castro Chezilonis noviter Mosapurc 
vocato" (M. Kos, Conversio 1936, str. 139), drugo v Annales Fuldenses 
pod 1. 896 (Fr. Kos, Gradivo II 235). Ni se pa opazilo, da se je v 
nekih rokopisih Hrabrovega spisa ohranilo naravnost tudi staro-
slovensko ime ali njega sled. Ohranjeno je ime v Hil.1, ki se še sicer 
odlikuje po raznih arhaičnih črtah (pripombi слт EW нце живы нж» 
слт кид-кли, v Mosk. še Hjf; način številjenja чегыр! лиждоу Д£САтьл\а; 
podrobno naštevanje azbučnih znakov i. dr.). Cas postanka stckslov. 
Pisma in pismenstva se namreč označuje z imeni tedanjih vladarjev: 
вр-клмна Михаила цр-fe гръчска . и HwpHca кнАяа влъгарска . и Ра-
стнца дшракска . и К Ш Ц М А , KHAsa влат-кнска K W C T W A . V Mosk. in 
Lavr. je zadnje opuščeno : Mosk. К Ю Ц Л А KHAsa влаткска, Lavr. Коцм-fc 
KHA*̂ a влатж'ска. V nekih drugih rokopisih pa je tuje zveneče ime 
kneza Koclja (prim. R. Nahtigal, O imenu panonskoslovenskega kneza 
Koclja, Slovenski jezik 1939, II 1 si.) zamenjano z imenom mesta 
Kostelja. Tako je v kijevskem rokopisu ukrajinske narodne biblioteke 
pri Akademiji znanosti N° Муз. 37 rečeno: KOCTÉAA К Н З А влатин'ска 
(P. Lavrov, Кирило та М е т о д ш str. 137). Tako pa je tudi v nekem 
srbskem beograjskem rokopisu „Костблга кшза влатинскаго" (V. Jagič 
Разсуждешя str. 958) in v poznejši ruski redakciji Hrabrovega spisa 
Po raznih rokopisih „КостелА К Н А З А влатынкска", v rokopisu Tihon-
ravova „Kocma К Н А З А влатжкскаго" (V. Jagič, ib. str. 307). Ime Kocljeve 
prestolnice je tedaj bilo, ustrezajoč stvnem. in lat. nazivu, КлаткНкск-к 
Костчлк. Izraz косплк iz lat. castellum se je rabil tudi v starocerkveno-
slovanskem jeziku, n. pr. v prvotnem tekstu prevoda Genesis XXXV 
16 za gr. xvçyoç „trdnjava, grad, stolp", kakor to pričata ruski ro-
kopis XIV. stol. in južnoslovanski Mihanovičev pentatevh XVI. stol. 
(prim, slovarja Miklošiča in Sreznevskega). V sedanjem cerkvenem 
tekstu stoji столпт». Izraz je bil moravskopanonski. Na zemljevidu 
Matice slovenske se nahaja Kostel pri Rogatcu (R. Svetlič, Kazalo 
krajev str. 64). V češčini kostel in v slovaščini kostol pomeni dan-
danes „cerkev". Prešel pa je, kakor se ve in tudi izraz pove, ta 
Komen od utrjenih cerkva ali cerkva v utrjenih mestih (prim, liklošič, Die christliche Terminolog ie der slav. Sprachen str. 17). 
Prim, tudi stvisnem. Kastël „befestigter Ort, Burg . . pri 
Otfriedu v IX. stol. (O. Schade, Altdeutsches Wörterbuch, druga 
izdaja, str. 476). V Lexicon palaeoslov. 1862—5 navaja Miklošič pod 
KocTiA-k še madžarsko krajevno ime severnozahodno od Zalavâra ob 
Blatnem jezeru Keszthely, znanem po važnih arheoloških iskopaninah. 
V razpravi o tujkah 1867 in v etimološkem slovarju 1886 tega ne 
8 17 
ponavlja več. Je tako obliko tudi mogoče razlagati (prim, vzhodno 
Kéthely). Vendar pa Miklošič v „Die christliche Terminologie" 1875, 
str. 18 ponovno trdi: „Man beachte den magy. Ortsnamen Keszthely 
(Kestel schon in einer Urkunde König Stephans) in der Nähe von 
Kocels Residenz". Odločiti to je seveda naloga madžarske filologije. 
Oblika Kestel bi potrjala. 
Novodobnost dandanes običajnega imena Blatograd dokazuje 
tudi koroški Mospurch, severnozahodno od Celovca, ki se pojavlja od 
XII. stol. dalje kot poznejše nemško naselje. Za sedanjo vas stoji v 
Drobtincah za 1. 1849, str. 3 v pripombi pod Slomškovo pridigo 
„Dolžnost svoj jezik spoštovati": „Pridiga povedana v Možburzi na 
Koroškim binkoštni pondelik 1838". V prireditvi nemškoslovenskega 
slovarja po Cigaletu 1860, II 2002 je navedeno „Moosburg Mozburg 
(neu Mozirje und Blatni grad)", na Kozlerjevem zemljevidu 1864 pa 
stoji že Blatograd, kar pa se je mogoče tu in tam že prej (morda 
po U. Jarniku) rabilo. Na zemljevidu Matice slovenske 1921, katerega 
imenoslovje je priredil M. Pleteršnik, se nahaja zopet Možberg.