DOMAČIN.
DOMAČIN izhaja vsako soboto popoldne, če je ta dan praznik dan poprej ob istem času. - Naročnina za Ljubljano z dostavljanjem na dom: celoletno 3 K, polletno 1 K 50 v, četrtletno 75 v; po pošti: celoletno 4 K, polletno 2 K, četrtletno 1 K. - Uredništvo Je na Miklošičevi cesti št. 16 v I. nadstr. - Dopisi naj se pošiljajo uredništvu DOMAČINA. Nefran-kirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. - Inserati (oglasi): Trikrat razdeljena petit-vrsta pri enkratni objavi 12 v, pri vsaki nadaljnji objavi 8 v, pri dvostopni petit-vrsti v reklamnem delu stane vrsta 20 v. Cela stran 30 K, pri večkratnem objavljanju po dogovoru znaten popust. - Upravništvo je na Miklošičevi cesti št. 16 v I. nadstr.
Štev. 11.	V Ljubljani, dne 23. maja 1914.	Leto II.
Jugoslovansko vprašanje.
2e v dveh uvodnih člankih našega lista smo se pečali z jugoslovanskim vprašanjem, v katerih smo obrazložili stremljenja jugoslovanske akademične mladine v Pragi, ki zahteva popolno ujedinjenje vseh jugoslovanskih narodnostnih skupin v en jugoslovanski narod, ki naj bi bil politično avtonomen in kulturno svoboden. Navedli smo tudi, da je ta radikalna nacionalistična mladina mnenja, da so Srbi, Hrvati in Slovenci že od nekdaj tvorili en narod, ki se je le po naključju vsled neugodnih političnih razmer razcepil v več narodov. To mnenje znanstveno sicer ni neovrženo; kajti nasprotna teorija trdi, da so Slovenci, Hrvati in Srbi že od nekdaj tvorili vsak zase en samostojen narod, in danes je to dejstvo, ki ga tudi nacionalistično gibanje teh prenapetih akademikov ne bo spravilo s sveta.
Zahtevo po ujedinjenju Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno narodnostno skupino so označili ti akademiki kot narodovo voljo. Ves slovenski narod, pravijo, zahteva, da preneha biti v jezikovnem, političnem, kulturnem in gospodarskem oziru samostojen. Slovenci se morajo pohrvatiti in posrbiti, morajo s sveta izginiti in postati le Jugoslovani. 2e zadnjič smo to trditev, da preprosto kmečko slovensko pre-
Pod listek.
Pomota.
Povest. — Slovaški spisala Ljudmila Podjavorinska.
Poslovenil Podravski.
(Dalje.)
„Tega pa že ne, jaz hočem le mlado,“ se nasmeji prišlec v pest. Brezzoba usta se mu odpirajo slično oguljenim vratam, umazano žolti šapelj las se mu hoče kar vneti pod kučmo, ki si jo je navzlic vročini nataknil na ušesa. Bila je to kaj čudna kučma. Visoka, rdečkasta, kakor bi bila izdelana iz lisičje kože, ponekje močno oguljena. Nosi jo po zimi in poleti. Ako mu je ni izročil njegov praded, pa lahko mogoče, da se je bil rodil v njej. Kumov pa se spominja zanesljivo. Pa je tudi dobra za marsikaj. Lahko nosi v njej za podvleko denar in obligacije, kadar gre k beležniku, da mu ta pripiše „fasijo“ na prikupljeno polje. Takrat si osnaži ž njo škornje. Dobra reč je takšna kučma!
bivalstvo zahteva to združenje s Srbi in Hrvati, ovrgli, naglašajoč pri tem, da je prebivalstvo slovenskih pokrajin preudano našemu presvetlemu cesarju, da bi se razgrevalo za take obstoju naše države nevarne in našo državo naravnost razdirajoče težnje. Poudarjali smo zlasti, da je resna in trda volja slovenskega prebivalstva, da živi in procvita v avstrijski državi kot samostojen narod in da imajo Slovenci dovolj žilavosti in čilih, zdravih moči v sebi, da se povzdignejo na narodnem, kulturnem in gospodarskem polju do popolne samostojnosti.
Da se z naziranjem te radikalne nacionalistične struje med Slovenci tudi ne strinjajo popolnoma katoliški Slovenci, o tem nam priča zlasti z verskega stališča uvodnik Slovenčev z dne 16. maja 1.1., ki piše med drugim pod zaglavjem „Važna naloga katoliških Slovencev":
V	ospredju stoji vprašanje razmerja med slovenstvom in hrvatstvom na eni in srbstvom na drugi strani. Prav tu vidimo kulturno nam nasprotne elemente pri jako marljivem delu, ki se pri njih spričo pomanjkanja politične moči javlja najbolj na znanstvenem polju, vpliva pa predvsem na mladino. Nasprotniki so, da dajo svojim idejam kolikor mogoče privlačno obiležje, v najnovejšem času idejo jugoslovanskega nacionalizma naslonili na hr-
„Če tudi ne prodaste, posedim vsekako le nekoliko pri vas“, reče hinavski pomežikujoč in nalašč ne hoteč videti, da gospodarjev pogled postaja mračen in da je nejevoljen. Z ljudmi pride v dotiko samo takrat, kadar kupuje polje, ali posojuje denar. Ve, da ga imenujejo „skopuha“, da ga nimajo radi, toda ne jezi se radi tega. Tudi sedaj ga kar zabava ta gospodarjeva nejevolja. „Posediva nekoliko — vi pa mi daste pijače,/ nadaljuje ter seže v oprsnik po denar.
„Čemu iščete denar?" se opravičuje gospodar in dasiravno ne rad, postavi na mizo steklenico, napolnjeno z domačo slivovico.
„To je pa še bolje“, ga pohvali prišlec, vtikajoč vrečico z denarjem previdno nazaj v žep, katero je nalašč dolgo iskal v njem. „Kajti, vedite: dobro je, da si človek omoči usta, pa še boljše je, ako kaj vlije vanje, a najbolje, kadar se varčuje z denarjem. Kajti denar, ljudje božji, to vam je glavna stvar...“
Odreže si kos kruha ter se ozira okrog. Na oknu zagleda sol, seže po njej ter si je nasuje na vogel mize in pomakajoč vanju kruh, ga je poželjivo, ka-
vatskega zgodovinarja Frana Račkega in deloma na škofa Strossmayerja. Oni argumentirajo na tej podlagi nekako tako: Hrvati in Srbi so po jeziku in socialni strukturi ter po obči narodni kulturi en narod. Vera jih res ločuje, a bistveno to ni, saj imamo tudi katoliške Srbe, na drugi strani pa musel-manske Hrvate, ki jih nobeden ne izločuje iz hrvat-stva, ampak se jih celo skuša na vsak način pridobiti. Kar ločuje Hrvate in Srbe, je „državnopravni historicizem“. To „tragiko“ je treba premagati! (B. Vošnjak: Študije k problemu jugoslovanske narodne misli.)
Ta misel se danes od Belgrada pa do Pariza propagira, vodilno vlogo pa igra srbska javnost.
Zlasti zadnji stavek Slovenčevega uvodnika je za nas velezanimiv, v katerem je enkrat za vselej pribito, da propagirajo misel ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno narodno skupino pod velesrbskim žezlom naši državi sovražni činitelji od Belgrada pa do Pariza in da igra pri tem vprašanju vodilno in najvažnejšo vlogo srbska javnost. Tudi mi smo že neštetokrat pribili to dejstvo, da ima srbska država na naših avstrijskih tleh dobro plačane avstrijske državljane, ki hočejo ugrabiti slovenske pokrajine ter jih priklopiti velesrbski državi kot odplačilo za sprejete veleizdaj niške groše.
Zanimivo pa je tudi, kako marljivo opravljajo ti srbski emiserji po gotovih slovenskih časopisih svojo nalogo. Slovenskemu ljudstvu se slika srbska država kot najvzornejša in najmočnejša, dan na dan pa napadajo avstrijsko državo in nje upravo na naj-ostudnejši način, da bi izpodkopali v ljudstvu zaupanje v našo državo in nje ugled. Ti velesrbski ju-deži pa hočejo slovensko ljudstvo prevariti tudi s sladkimi besedami, poudarjajoč gospodarsko moč srbske države. Slovenskemu ljudstvu, kličejo neprenehoma, se bo v gospodarsko močno razviti srbski državici bolje godilo kakor pa v gospodarsko in finančno slabotni in razdrapani Avstriji. Res sladke in privlačne bi bile te besede, ko bi bile resnične!
Lažnivost takih besedi se jasno kaže, če le pomislimo, koliko in koliko milijonov žrtvuje avstrijska država v prid slovenskemu kmečkemu prebivalstvu
razne melioracije, za povzdigo živinoreje in vinogradništva, za izboljšanje pašnikov, za zgradbe vodovodov in kapnic itd.
Zato pa je in mora biti tudi z gospodarskega stališča naš kmet proti takim stremljenjem, ki bi našega slovenskega kmeta gospodarsko popolnoma osuž-nili in uničili.
Skrajni čas je že, da se slovensko ljudstvo vzdrami in jasno zakliče: Mi smo in hočemo ostati avstrijski državljani, zato proč z jugoslovanskim vprašanjem in z njim združeno velikosrbsko propagando na naših avstrijskih tleh!
Zdravstveno stanje našega cesarja.
Dolgo časa že muči našega cesarja pljučni katar, ki je bil začetkoma pri visoki starosti cesarjevi nevaren. Kljub tej visoki starosti je naš cesar to bolezen prestal, a popolnoma vendar še ni okreval, ker ga včasih ponoči še vedno nadleguje kašelj. Po dnevi opravlja naš cesar, kakor navadno, svoje vladarske posle in ima običajne sprejeme.
Iz zdravniških krogov se je zadnje dni poročalo, da je bila zadnja bolezen našega cesarja nevarnejša, kakor do sedaj. Zadnja sredstva, da katar popolnoma izgine, so gorkota, solnce in izprehodi. Zato računajo v cesarski okolici s tem, da bo moral cesar v kratkem iti na jug.
Upajmo, da naš cesar kmalu popolnoma okreva in da bo še mnoga leta zdrav in čil vladal. To mu žele iz vsega srca vsi avstrijski narodi.
Politični pregled.
Srbski konkordat.
Med Srbijo in Vatikanom se bo v kratkem sklenil konkordat. Kakor poročajo razni listi, se je Srbija v vprašanju staroslovenskega bogoslužja vdala ter sprejela latinsko bogoslužje. Knezoškof bo imel svoj sedtž v Belgradu ter bo imel letnih prejemkov 16 tisoč dinarjev, škof v Skoplju pa bo dobival po 12 tisoč dinarjev. Poleg tega bo ustanovila srbska vlada v Belgradu katoliški seminar in ga vzdrževala na državne stroške. Tudi bo predložila vlada skupščini za-
kor bi ne bil jedel ves dan. Celo drobtinice pobere skrbno ter jih položi previdno med brezzobna dlesna. Kosti na licu so se mu pri jedi gibale, kakor bi hotele zamenjati svoje mesto, ako bi koža na licu ne bila za to preozka, nagubančena. „Strašen človek!" si mislita gospodar in gospodinja, obžalujoč, da jima je stari skopuh pokvaril nedeljski počitek.
Ko sta že mislila, da se bo pobral, je prišel tudi sin za njim. Tudi ta ima kučmo, uprav takšno, kakršna je očetova, toda manj rdeča in manj oguljena. Tudi ta je popraševal po jalovici in šel ven, ogledal si živino, šel na dile, da, celo v čumnato je pokukal. Tudi on si je nasul soli kakor oče in jo pojedel s kruhom, kakor bi ga kdo najel.
Povpraševal je po stanju gospodarstva. Koliko imajo setve, koliko vzamejo „foršusa“ na repo. Da bi bilo zaupanje vzajemno, jim starec razodene, da bi rad napravil red. Saj stoji zapisano v svetem Pismu: Vredi svojo hišo, kajti umreš...
„Temu starejšemu dam posestvo, mlajši pa ostane pri meni. Starejši ima pamet, naj se preskrbuje
sam. Mlajši pa naj bo nekoliko za vetrom, kajti, vedite" in s komičnim sunkom pokaže na ušesa ter pri tem otožen kima z glavo.
„Vi bi ga morali oženiti,“ se vmeša v govorico Grajska. Rekla je to samo v šali, kajti stari lakomnež in njegov sin sta postala nakrat smešna. Toda starec jo oveseljen pogleda.
„Z jezika ste mi vezli besedo", povzame oveseljen. „Hvala Bogu, izredil sem ga, marsikateri lonec kaše je pojedel. Čas je pripeljati „fanta“ v človeško družbo..
Temnejša kučma se je izgubila iz sobe. Črez trenutek pa je njen lastnik zopet sedel za mizo in ne da bi dvignil kruh, ga rezal z nožem. Skozi duri so prihruli novi gostje: sključena starka, vsa v beli opravi z novo avbico. Grajski jo je začuden gledal, gospodinja pa je nakrat razumela, čemu je prišla ter je vsled čudenja komaj utegnila pozdraviti gosta. Starec je oveseljen zapazil osupnenje ter se cvileče nasmejal.
„A vi ste zares mislili, da sem prišel po jalo-vico... Ali res?!“	(Dalje	prihodnjič.)
SMkl O veliki potresni nesreČi£na7.Siciliji. Zgoraj: Pogled na [razrušen del v kraju Mortara, v ospredju ubegli prebivalci s svojo imovino. Spodaj: Rešilno moštvo pri delu v Mortari.
kon o kongrui. Škofe bo postavljal papež po naročilu srbske vlade, župnike pa bo imenoval dotični škof.
V	velikih potezah je konkordat enak onemu, ki ga je svoj čas sklenil Vatikan s Črno goro, v nekaterih točkah pa je za srbske katoličane še ugodnejši. Oba škofovska sedeža bosta zasedla dva dalmatinska duhovnika.
Nova poštna konvencija z Bolgarsko.
Glasom poročila iz Sofije bo nova prometna, poštna in brzojavna konvencija med Astro-Ogrsko in Bolgarsko v kratkem sklenjena. V Sofiji polagajo baje važnost na to, da bodoči poštni in brzojavni promet ne bo šel preko Srbije. Pisma in brzojavke naj bi šle v bodoče čez Lompalanko in Oršovo. Tudi glede osebnega prometa se vrše pogajanja. Poštnina se bo baje znižala od 25 vin. na 15 vin. Znižala se bo tudi pristojbina za brzojavke. ________
Strašna potresna nesreča na Siciliji.
Potresna katastrofa na Siciliji nam zopet kaže eno onih strašanskih nezgod, katerim so vulkanske dežele od časa do časa izpostavljene. Vseh skupaj so izvlekli izpod razvalin 80 mrtvecev in približno 300 ranjencev. Kakor pri potresu, ki je bil pred šestimi leti, je tudi tokrat ravno revnejše prebivalstvo najbolj prizadeto. Vojaške oblasti so postavile nad 6000 šatorov v bližini razrušenih vasi, kjer prebivajo družine, ki so vsled te nesreče prišle ob streho. Deloma so se po ulicah odigravali strašanski prizori, tako n. pr. v vasi Casserama, ko so odstranili razvaline šolskega poslopja. Nad 15 otroških trupel so izkopali, izmed katerih je bilo šest hudo razmesarjenih. Pomožna akcija v teh pokrajinah je kljub raznim terenskim težkočam v polnem tiru. Tri vojaške bolnice (lazareti), štiri vojaške kuhinje in pekarne preskrbujejo hudo prizadeto prebivalstvo z živili in dru-
Prihod bavarske kraljevske dvojice (X) v Sarvar na Ogrskem
lirupa in dvornega ter političnega vrvenja. Ravno zdaj sta kralj in kraljica v spremstvu princezinj zopet odpotovala v Sarvar, kjer so ju prebivalci slovesno sprejeli.	__________
Usoda Nordenskioldove ekspedicije.
Švedskega raziskovalca Erlanda Nordenskiolda z njegovo karavano so baje na potovanju umorili beni-indijanci. Erland Nordenskiold, ki je že večkrat potoval po južnoameriških pokrajinah, da proučuje razna človeška plemena, se je podal lanskega leta zopet na potovanje. V zadnjih dneh, ko je prišla pošta, pa ni bilo nobenih poročil s strani raziskoval-čeve, kar prileti naenkrat eden izmed njegovih spremljevalcev poln krvi v Sv. Ano (Beni) in je le še izustil besede: „Nordenskiold — barbari — Cuses.“ Ne da bi prišel zopet k zavesti, se je zgrudil ter izdihnil svojo dušo. — Med beni-indijanci in belokožci vlada veliko sovraštvo, ker so belokožci grdo ravnali z njimi in jih deloma meni nič tebi nič ustrelili, kjer so jih le dobili. ______
Amerikanci v Veracruzu.
Prve slike o dogodkih v Veracruzu so sedaj do-šle k nam in zato si lahko napravimo natančno sliko o dogodkih v tem delu Mehike. Tu vlada bojno vrvenje, vse gre križem. Na krovu bojnih ladij vidimo, kako opazujejo belo oblečeni častniki izkrceva«' nje ameriških čet. Vse se vrši navidezno v redu. Tudi v opazovalnih stolpih bojne ladje se opaža gibanje, odkoder preiskujejo vodovje. Na cesti v Veracruzu se prevažajo topovi, z nogami razbijajo ameriški vojaki vrata zasedenih hiš. Kako ljuto razsaja vojska, si lahko predočimo, če pogledamo sliko o operaciji ne kega ranjenca v bolnici v San Sebastianu. Da Amerikanci ne razumejo šale, je razvidno iz tega, da pre-
Baron Erland Nordenskiold,
znani švedski raziskovalec.
gimi potrebnimi rečmi. Za ponesrečence se je dozdaj darovalo 400.000 lir. 100.000 lir je daroval kralj, 45.000 papež, 35.000 minister za notranje zadeve. Na naši sliki je videti rešilna moštva v Montari, del razrušene vasi in ubegle prebivalce s svojo imovino.
Bavarska kraljevska dvojica na Ogrskem.
Bavarski kralj Ludovik ima na Ogrskem veliko in krasno posestvo Sarvar. Bavarska kraljevska dvojica preživi pomladi z velikim veseljem vsako leto nekaj časa na tem posestvu, ločena od svetovnega
Amerikanci v Veracruzu. Prve slike mehikanskih bojnih poročevalcev:	1.	Amerikanski pomorski častniki
opazujejo izkrcevanje svojih čet. 2. Ameriški top na cesti v Vera Cruzu. 3. Na opazovalnem stolpu ameriške bojne ladje. 4. Ameriški vojaki prodirajo v zasedene hiše. 5. Prevažanje ranjencev pod varstvom prapora „Rdečega križa“. 6. Operacija nekega ranjenca v bolnici San Sebastian v Vera Cruzu. 7. Ameriški vojaki preiskujejo Mehikance, imajo li kaj orožja pri sebi.
iščejo vsakega Mehikanca, je-li nima kako orožje pri sebi skrito. Vse slike nam kažejo, da Amerikanci ne smatrajo vojne za kako igračo.
Grofica Tiepolo na zatožni klopi.
Pred porotnim sodiščem v Onegliji pri San Renu v Italiji se ravnokar odigrava senzačna tragedija. Soproga bersaglierskega stotnika Oggionija, rojena grofinja Tiepolo, je obtožena, da je lanskega- leta umorila častniškega slugo Polimantija, ki je bil pri stotnikovi obitelji v službi. Obtožnica meni, da je imela grofica z vojakom kaznivo razmerje in da se ga je hotela iznebiti, dočim obtoženka trdi, da je storila dejanje v silobranu, da odbije vojakov napad. Grofica se jako spretno zagovarja in mnogo njenih dokazov govori za njeno nedolžnost.
Grofica Marija Tiepolo.
(K senzačnemu procesu v Onegliji.)
Tedenske novice.
(Osebna vest.) Ekscelenca flm. Rudolf K rali če k v Ljubljani je prevzel poveljništvo od generalnega majorja Scottija.
(Od državne železnice.) Pristav Leon Breymann je bil prestavljen iz Ljubljane k ravnateljstvu; pristav Alojzij Potočnik s Podbrda kot načelnik v Črnomelj; asistent Josip Žnidaršič iz Štanjel-Kobarida kot načelnik v Metliko.
(Kandidat S. L. S. za deželni zbor) v okra j ih T rebn je- Radeče-Žužemberk-Mokronog- Liti j a-Višnja -gora je Juri Bric, župan v Litiji. V teh okrajih je potrebna nadomestna volitev, ker je umrl dosedanji poslanec Košak.
(Odlikovanje.) Cesar je podelil vpokojene-mu mestnemu policijskemu zdravniku dr. Fr. Ulil e r j u in praktičnemu zdravniku dr. Rob. Prosi-naggu naslov zdravstvenega svetnika.
(Častna občana.) Občinski svet v Radovljici je izvolil železniškega ministra barona Forsterja in podpredsednika državne zbornice Josipa viteza pl. Pogačnika za častna občana.
(Žetveni dopust) za vojake je dovoljen od 28. junija pa do 18. julija 1.1.
(Osebne vesti s pošte.) Za nadpoštarja v Voloskem je imenovan poštar Anton Boc. Mesto poštnega ekspedienta v Čerovljah je dobil poštni oficiant Božidar Jeglič, enako mesto v Tomaju pa Ivanka Škrl. V stalni pokoj je stopila poštna oficiantka Olga Schmutz. Srednješolec Dragotin Vatovec je imenovan za c. kr. poštnega praktikanta v Trstu. Za kon-ceptne praktikante v Trstu so imenovani: Lucijan Scok, Avgust Trojanšek, Erhard Ratzenbeck, dr. Rihard Vižintin, Cezar Oortani in Anton Vesenjak, v Gradcu pa: Makso P a v 1 i č, dr. Frančišek J a n ž e k o v ič, dr. Dragotin Novak in dr. Fr. H u b e r.
(Konec šolskega leta.) Po obstoječih predpisih se konča pouk na srednjih šolah, učiteljiščih, trgovskih in mornariških šolah dne 6. julija, deset dni pred koncem šolskega leta. Ker bo letos 6. julija na ponedeljek, je naučni minister odredil, da odpade na teh šolah pouk že 4. julija in se ta dan opravi končna božja služba in razdele izpričevala.
(Belokranjska železnica.) Ravnateljstvo c. kr. državnih železnic razglaša: Proga Rudolfovo-Metlika-deželna meja (Bubnjarci) s postajami Birčna vas, Uršna sela-Toplice, Toplice, Semič, Črnomelj, Gradac na Kranjskem, Metlika, s postajališčem in na-kladiščem Kandija, s postajališčem in obratnim ogi-bališčem Rožni dol-Pribišje in s postajališčema Do-bravice in Rosalnice se izroči 27. maja 1914 javnemu prometu. Postaje Birčna vas, Uršna sela-Toplice, Semič, Črnomelj, Gradac na Kranjskem, Metlika in postajališče in nakladišče Kandija se otvorijo za ves promet, postajališče in obratno ogibališče Rožni dol-Pribišje za osebni in prtljažni promet, postajališči Dobravice in Rosalnice za osebni promet, za prtljažni promet pa potom naknadnega plačila pristojbin.
(Železniški svet.) V železniški svet so bili imenovani Janko Jovan, ravnatelj Gospodarske zveze, Franc Povše, komercijalni svetnik, predsednik kmetijske družbe, Henrik pl. Schollmayer-Lich-tenberg, deželni poslanec; za namestnike pa: doktor Vinko Gregorič, cesarski svetnik, Gustav Pirc in dvorni svetnik Konrad R u b b i a.
(Obrtna vest.) Dne 7. junija 1914 ob 9.uri dopoldne priredi obrtna zadruga na Bledu preizkušnjo obrtnih vajencev v pisarni zadružne bolniške blagajne na Bledu. Vsi vajenci, kateri so učno dobo dovršili in nameravajo napraviti preizkušnjo, naj
vlože pismeno prošnjo na obrtno zadrugo na Bledu, prošnja je kolka prosta, najkasneje do 1. junija t. 1. Pristojbina znaša 6 K, oprostnina pa 5 K. Vajenci nečlani obrtne zadruge na Bledu plačajo 12 K pristojbine.
(Ljubljanska garnizija.) V vojaških krogih se govori, da namerava vojna uprava pomnožiti ljubljansko garnizijo. Nastaniti hoče v Ljubljani en polk havbične artilerije in nekaj domobranskih ulancev, pa tudi en oddelek saperjev pride sem. Vojna uprava stopi menda v tem mesecu v dotiko s pristojnimi faktorji zaradi preskrbe prostorov za to vojaštvo.
(Požari.) V četrtek preteklega tedna je pričelo iz neznanega vzroka goreti pri Peterlinu v Kosezah pri Ilirski Bistrici. Ker je bilo mirno in tiho vreme, se je požar kaj hitro širil in kmalu je bila tudi sosedova domačija Franca Peterlina v plamenu. Požarni brambi iz Ilirske Bistrice se je posrečilo po truda-polnem delu ogenj omejiti tako, da je bila vsaka nevarnost odstranjena. — V Grosupljem so pogorela pri posestniku Jakobu Štruklju, po domače Fehtarju, ob glavni cesti tri gospodarska poslopja; tudi hiša je precej poškodovana, vendar so jo še pravočasno mogli rešiti.
(Razpis državnih ustanov za poslovodsko šolo za izdelovanje usnja.) Na poslovodski šoli za izdelovanje usnja c. kr. državne obrtne šole kemično-tehnične smeri na Dunaju je za šolsko leto 1914/15. razpisanih več ustanov letnih 300 do 500 K. Pravilno opremljene prošnje je vložiti najkasneje do 15. junija 1914 pri šolskem ravnateljstvu na Dunaju, XVII., Rosensteingasse 79. Vse natančnejše podrobnosti so razvidne iz razpisa, statuta, učnega načrta in drugih pripomočkov, ki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
(Novice iz Amerike.) V Stauntonu, III., je 23.aprila umrl Jožef Zorko, rojen leta 1888. v Gorici pri Rajhenburgu na Štajerskem. — V Newyorku je umrl 281etni rojak Ivan Šme, po domače Jurčkov, rojen v Domžalah. Pokojnik je bil oženjen osem mesecev in je prišel pred sedmimi leti v Ameriko. —
V Clevelandu je umrla za pljučnico Franč. Ogrinc, stara 33 let, doma iz Zerovnice.
(Nesreče pri streljanju.) Josip Papež, hlapec na Mirni, je poskušal streljati s samokresom. Ker pa pri prvem proženju ni vžgalo, je začel preiska-vati samokres. Preden je dognal vzrok odpovedi, se je pa samokres sprožil in mu pognal kroglo v levo roko.
V kandijski bolnišnici, kjer se sedaj zdravi, so mu s pomočjo Rontgenovih žarkov kroglo odstranili. — Franc Gorše, posestnik na Draganjih selih, je streljal s puško ; nesreča pa je hotela, da mu je vrglo patrono nazaj, in sicer v desno oko, katerega vid je sedaj uničen.
(Belokranjska železnica.) Dne ll.t.m. je v spremstvu gospoda nadželezniškega svetnika O pit za progo ogledal gospod vladni svetnik Kordi n od vodstva državnega železniškega ravnateljstva v Trstu. Vlak je vozil s hitrostjo 40 kilometrov v eni uri.
(Ustanove za invalide.) Društvo gospa Rdečega križa za Kranjsko odda letos 12 ustanov za vojaške invalide po 79 K 80 v, dalje 12 ustanov po 40 K za revne vdove in sirote po ranjenih vojakih ter 8 ustanov po 40 K za uboge vojaške sirote. Podrobnosti so razvidne iz vladnega razpisa, ki je javno nabit na mestnem magistratu v Ljubljani.
Letnik II. - Štev. 11.
DOMAČIN.
Stran 87.
(Izseljevanje v Kolumbijo.) Kolumbijski zakon 52 z dne 5. novembra 1913 vsebuje določila o ustanovitvi odbora za priseljevanje, ki naj bi pospeševal naseljevanje ozemelj Caqueta in Putumayo s tu-in inozemskimi izseljenci. V začetku februarja 1914 so izšli v časnikih v Bogota različni članki, iz katerih je posneti, da se je ponudila prekmorska prevozna družba v Parizu vladi v Bogoti, da spravi 300 družin iz Švice, Tirolskega in Nemčije v Kolumbijo in da pridobi, če treba, še nadaljnih 700 družin v ravno isti namen. Te družine bi se skoro gotovo naselile v ozemljih Caqueta in Putumayo. Ti kraji pa obstoje večinoma iz pragozda ali so pa močvirnati in Evropejcem ne nudijo nikakršnih nad za ugoden obstoj in napredek. Mrzlica, vsakovrstne bolezni in zoprnosti neobdelanih vročih (tropičnih) dežel bi evropejske priseljence v najkrajšem času skrčile. Iz teh vzrokov se mora najodločneje svariti pred izseljevanjem v omenjena ozemlja Kolumbije.
(Omejitev nastopov vojaških godb.) Vojno ministrstvo je odredilo, da smejo odslej vojaške godbe nastopati le na krajih, ki odgovarjajo vojaškemu dostojanstvu. Javnih obhodov se smejo vojaške godbe udeležiti le pri cerkvenih slovesnostih, t. j. pri katoliškem Vstajenju in pri procesijah Sv. Reš. Telesa ter pri grško-katoliškem blagoslavljanju vode.
(Nesreča v Žlici.) Iz Trbiža poročajo: Desetega maja je šla 161etna gozdarjeva dekla Frančiška Cergonja, po rodu Hrvatica, nabirat šmarnice v žliško grapo. Ker je ni bilo domov, so jo šli iskat in našli na nekem mestu raztresene šmarnice ter en gumb, ki ga je gospodinja Cergonjeve spoznala za deklinega. Iz sledi se je dognalo, da je dekletu izpo-drsnilo ter zdrčalo kakih 30 metrov globoko in potem padlo čez šest metrov visoko skalo v deroči potok. Trupla še niso našli.
(Se napil in umrl.) Dne 11. t. m. je šel 501etni dninar Jožef Vidmar iz Selc v gozd nabirat drv. Medpotoma mu je postalo slabo, sesedel se je in umrl. Vidmar je bil isti dan prišel iz deželne bolnišnice, kjer je bil na črevih operiran. Proti prepovedi zdravnika pa je bil po stari navadi spil zopet veliko žganja, kar je najbrže povzročilo njegovo smrt.
Razne stvari po svetu.
(Plemstvo) je podelil cesar feldmaršallajt-nantu Hermanu Kusmaneku, poveljniku trdnjave v Premyslu. Poleg plemstva je fml. Kusmaneku podeljen pridevek Burgenstadten.
(Iz zadnjih trenotkov barona Fejer-varyja.) O tem poroča „P,ressburger Tagblatt": Ko je knjeginja Lobkovvitz zvedela za težko obolenje zadnjega Terezijinega viteza barona Fejervaryja, je naprosila patra Andlaua iz r. J., da bi obiskal visokega bolnika. Jezuit se je z veseljem odzval tej prošnji, toda stari vojak ga je prav vojaško sirovo zavrnil in ni hotel nič slišati o kaki spovedi. P. Andlau je še večkrat prišel, toda vedno je bil enako neprijazno odbit. Končno je pater pripomnil, da zavzema tudi on gotovo dostojanstvo v družbi in ne gre, da bi ga baron kar tako odslovil (pater Andlau je tudi po rodu iz odlične rodbine in je potomec slavne grofovske hiše). Baron Fejervary je nato postal zelo ljubezniv in konec pogovora je bil ta, da se je baron lepo skesano izpovedal. Zadnje popotnice mu radi posebnosti njegove bolezni niso mogli podeliti. Baron .je nato postal zelo miren in udan v voljo božjo. Ko je
prišla smrtna borba, so bili okrog njega zbrani njegovi domači in pater Andlau; naenkrat bolnik dvigne svoji roki proti patru; ta misleč, da se hoče izpovedati še kakega pozabljenega greha, se hitro nagne nadenj. Tedaj se ga bolnik oklene z obema rokama in ga z zadnjimi močmi ljubeznivo pritisne na srce — v znak hvaležnosit, da mu je tako olajšal in razsvetlil zadnjo težko pot.
(Aretirana ponarejalca denarja.) V gostilno G. Stranišaka v Zaprešiču sta te dni prišla pit dva mlada fanta in zapitek hotela plačati s ponarejenim 20kronskim bankovcem. Gostilničar je poklical orožnike, ki so fanta aretirali. Dognalo se je, da sta to 181etni Vekoslav Navrkal in 201etni Vinko Kozar, izučena trgovska pomočnika, ki sta se pa zadnji čas 'bavila samo s ponarejanjem denarja. V njunem stanovanju v Zagrebu so našli vse polno priprav za ponarejanje 10-, 20- in 50kronskih bankovcev, kakor tudi. ukradeno trgovsko blago.
(Slaven berač.) Te dni je v Berolinu umrl zanimiv, človek. Bil je to 701eten krasen starec, ki je imel le to napako, da je prosjačil. Stal je na vogalih in križiščih ter prodajal vžigalice in razglednice s svojo lastno podobo. Beračenje mu je mnogo donašalo. Ganzjer, kakor se je starec imenoval, je imel veliko stan-ovanje ter si držal gospodinjo, ki mu je dobro go-spodinjila. Hodil je vedno skrbno in dobro oblečen, samo klobuk je držal vedno v roki, da bi opozarjal ljudi na se. Imel je krasne, dolge, do ramen segajoče lase, bele kakor srebro in enako dolgo brado. Ta zunanjost ga je delala nekako patriarhaličnega. Postal je. deloma tudi slaven, ker so ga mnogi slikarji, posebno slavni Menzel, jemali za model. In tako ostane na marsikateri sliki ohranjena podoba tega berolin-skega prosjaka. Rad je pravil, da je 90 let star, v resnici pa je bil star samo 70 let. Svoje premoženje je zapustil svoji gospodinji.
(Aretiranmorilec.)V noči od 9. na 10. t. m. je bila v Benetkah na grozovit način umorjena neka stara ženica in oropana. Umor je vzbujal v Benetkah veliko razburjenje in je varnostna oblast izdala za morilcem tiralico. Te dni pa sta dva policijska agenta opazila na trgu Stare mitnice v Trstu dva človeka, ki sta se sumljivo obnašala. Eden od obeh je popolnoma odgovarjal popisu morilca. Agenta sta oba sumljiva človeka aretirala. Dognalo se je, da sta 241etni Peter Pangali in 271etni Viljem Galli. Peter Pangali odgovarja popolnoma popisu morilca ter so pri njem našli vse številke beneškega lista „11 Gazzettino“, v katerih je bil opisan oni umor. Peter Pangali je rodom iz Benetk ter po poklicu ribič. Viljem Galli pa je svak Pangalija ter je bil aretiran radi tega, ker je dajal zločincu zavetišče. Pangali je prišel iz Benetk v Trst 12. t. m. in je dobil takoj službo kot težak pri nekem obrtniku. Kaka zmota je naravnost izključena, čeprav Pangali vsako krivdo odločno taji. Izročili so oba laškim oblastem.
(Izseljeniška kontrolna komisija v Beljaku.) Kakor znano, se pelje skozi Beljak posebno pomladi mnogo italijanskih delavcev, kar porabljajo razni elementi, ki so vojaščini še podvrženi ali pa še niso oblekli vojaške suknje, da bi se, pomešani med te delavce, izmuznili iz Avstrije. Za nadzorovanje obstoji v Beljaku posebna komisija in so v zadnjih dneh funkcijonarji te kontrolne komisije prijeli več takih ljudi, sumljivih nedovoljenega izseljenja in jih oddali v njihove domovne občine.
Kmetijstvo in gospodarstvo.
Živali kmetijstvu koristne.
(Dalje.)
2. Jež.
Kakor krtu, godi se tudi ježu. Tudi ta je prav po nedolžnem preganjan, mučen in celo usmrčen. Kaj lovi jež posebno rad? Miši, razne žuželke, bramorje, polže itd. Posebno veselje in slast pa ima do miši in polžev. Z velikim dopadajenjem uživa tudi španske muhe, ki so zelo strupene. Nekoliko ducatov jih je snedel za malo južino, ne da bi mu škodovale. Dal mu jih je gospodar, ki je imel ujetega doma. Čudna lastnost ježa je ta, da mu strup ne škoduje. Ako bi použila pes ali mačka samo eno špansko muho nehote, čutila bi strašne bolečine. Morda bi celo poginila. Poginila bi pa gotovo, če bi ju ugriznil gad. Bi li jež tudi poginil? — Kaj še!...
Dogodilo se je, da je prinesel gospodar ježu gada ter opazoval, kaj bo storil z njim. Jež je svojega novega tovariša nekoliko časa gledal, potem se ga je pa lotil in ga umoril. Hitro je storil jež svojo dolžnost. Snedel je najprej gadovo glavo s strupenimi zobmi vred in se mastil potem toliko časa, da je ostal končno samo košček gadovega repa.
Kaj stori jež, če ga tare lakota in ne dobi nikake živalske hrane? Loti se sadja, raznih jagod in če dobi na tleh gnezdo, ga tudi izprazni: Vidite, zaradi-tega se je ta čudni ponočnjak zameril ljudem. Preganjajo ga. Ali zasluži jež to preganjanje? Kaj menite? Ne! Zakaj pa ne? Ker je korist ježeva veliko večja nego škoda; da, tako velika je, da se škoda s koristjo še primerjati ne sme. Zakaj kako hruško, jagodo itd. si je on zaslužil pošteno. To mu moramo privoščiti.
Kakor vam je znano še iz vsakdanje šole, krt tudi pozimi ne miruje s svojim delom. Kaj stori? Zarije se kot črvi, še globokeje v zemljo ter pokončava škodljive ogrce.
Li veste, kaj dela jež črez zimo? Spi. Kje pa spi? V svojem ležišču. Kdaj in kako si je to naredil? Kdo ve? 2e v jeseni je izkopal precej globoko jamo. Vanjo je nanesel listja, mahu, trave itd. V to steljo se zarije jež že v jeseni in spi tako trdno, kot malo-katera druga žival.
Nekateri ljudje imajo ježa prav radi v hišah. Kaj menite, zakaj? Da jim pokončava škodljive miši in ščurke in da prežene podgane, katerim je jež hud sovražnik. Ali živi jež dolgo v človeških stanovanjih? Ne. Zakaj ne? Kolikor je nadležnega mrčesa v hiši, ga pokonča jež kmalu in končno, ko dobiva le malo mesnih jedi, pogine.
Dajmo mu torej ljubo svobodo in naj na prostem ■ uživa svoje življenje ter lovi in pokončava miši, razne žuželke, polže itd.
3. Rovka.
Nekateri preganjajo to drobno živalico, ker menijo, da je miš. Toda to, če ubije kdo popolnoma nedolžno živalico, je velika krivica. Poglejte jo in jo primerjajte z mišjo! V čem se razločuje? Je manjša in tanjša od miši, po barvi je bolj sivkasta, sivo-rdečkasta, včasih tudi bolj temna. Tudi oči in uheljca so pri rovki veliko manjša nego pri miši. Rep pri rovki je dlakov, pri miši pa ne.
Dalje se razločuje od miši tudi v tem, da ona ne uživa nikdar rastlinske hrane, temveč se hrani le t žuželkami, njih ličinkami, s črvi in ogrci, zaradi katerih poseti ona dostikrat podzemeljsko kraljestvo, kjer koplje, rije ter se skuša s krtom, kdo bo po-davil in pohrustal več črvov in ogrcev. Rovka je zelo požrešna in krvoločna. Sne na dan najmanj dvakrat toliko mrčesa, kolikor je ona sama težka. Nekateri prijatelji živali so jo celo ujeli, imeli doma, a jim je skoro vsaka poginila. Kaj menite, zakaj? Ker so imele najbrže premalo živeža.
Rovka je pri nas najmanjša štirinožna z dlako pokrita živalca. Prišteva se po vsej pravici k najkoristnejšim živalim kmetijstva. Zakaj ona pokončava na zemlji in pod zemljo sosebno take ličinke, ki žive navadno na naših sadnih in drugih drevesih, pozneje pa zlezejo raz nje v zemljo, da se zabubijo. Tu jih doleti, še preden pridejo do svojega cilja, rovka, ki jih vse pohrusta ali pa podavi. Krvoločnica ne pusti nič živega. Da pride prav lahko do ljubih ji žuželk, naših največjih sovražnic, služi ji izvrsten voh. Predrzna je silno. Dokazano je, da se je lotila še večjih živalic, nego je sama.
Ponoči stika kaj rada okoli. Skoraj povsod mora imeti svoj nosek; pa ne samo po luknjah, starih zi-dovjih, grobljah; tudi v čebelnjak prileze; a tu jo iztakne včasih pošteno. Pri nas se je dogodilo lani, da je prišla rovka v čebelnjak, kjer smo imeli za miši nastavljeno past. Mišji sled je zvabil rovko v past in revica se je ujela živa. Naslednjega dne je takoj domači sin, učenec, prinesel pokazat past z ujeto živalico, ki ni bila miš, kar je že otrok izpoznal.
(Dalje prihodnjič.)
Pozor*!
10 - 3;
SP 53.000 parov črevljev. ^
4 pari črevljev samo 9 kron.
Ker je bilo več velikih tvornic primoranih, ustaviti plačila, se mi je naročilo, razpečati veliko množino črevljev globoko pod izdelovalno ceno. Prodam torej vsakomur dva para črevljev za gospode in dva para črevljev za ženske, tl črevlji so galoširanl, na trakove in močno zbiti, usnje rjavo ali pa črno, zelo elegantne, najnovejie oblike, velikost po številki in centimetrih. Vsi 4 pari stanejo sama 9 K.
Pošilja po povzetju:
J. KLUGER, Krakov, Sebastyana 16 rt 1621.
Zamena dovoljena ali pa se vrne tudi denar.
TTTI I'I II111IIIITTTTTTT1III lllliniirn
Double zlata ura s pristno 14karatno zlato verižico za K
450
na mesečna odplačila. To ameri-kansko double zlato uro s pristno 14karatno zlato verižico, ki stane K 36 —, dam vsakomur delno v mesečnih odplačilih po K 4-50. Vpošljite ta znesek K 4-50 in dobite pošiljatev obratno. Poštnina 70 vinarjev. Pošilja se tudi po povzetju. Izvoz juvelov.
S. SCHWARZ Dunaj 27. poštno predalce.
nrriTri i rriin 11 miiiiiii rrrrrr n mrl
Natisnila in založila: Ig. pl. Kleinma^r & Fed. Bamberg v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Roman Sticb.