URN_NBN_SI_DOC-W3SG2K7R

KNJIŽNICE V POMURJU Niki Brumen V Pomurju knjižnice nimajo takih tradicij kot v drugih slovenskih pokrajinah. Zaradi specifičnih gospodarskopolitičnih in kulturnih po­ gojev se ločijo razmere že v Prekm urju in Prlekiji. Medtem ko se v Ljutomeru že 1867 pripravljajo za ustanovitev slovenske čitalnice, usta­ navljajo sčasoma v Prekm urju madžarska kazina, kamor imajo do­ stop do knjig samo Madžari. Slovenski živelj pa pride do slovenskih nabožnih knjig od Temlinovega Katekizmuša do knjig Štefana in Mi- kloša Kiizmiča, abecednikov, sanjskih knjig, koledarjev in izdaj Mo­ horjeve družbe. Časnik Muraszombat es Videke (= MeV — Murska Sobota in okolica) je izhajal v začetku od 1884 dvojezično: madžarsko in slovensko, po letu 1889 pa samo v madžarščini s pojasnilom, da je treba prekmursko ljudstvo naučiti madžarsko.' Prekm urje je do leta 1919 spadalo pod Madžarsko, predel okrog Murske Sobote k Vas megye — Železni županiji, del okrog Lendave pa k Žalski županiji. Kljub večini Slovencev v Murski Soboti in okolici sploh (po madžarskem ljudskem štetju iz leta 1890 je imela Murska Sobota 1321 Slovencev, 539 Madžarov, 254 Nemcev, 1 Slovaka, 5 Hrvatov in 14 drugih),2 je moral soboški časnik izhajati v madžarščini. V tem sestavku dajemo pregled knjižnic v Pomurju na področju občin Murska Sobota, Lendava, Gornja Radgona in Ljutomer: 1. do leta 1919, 2. med obema vojnama, 3. v letih 1945—1964 in 4. perspektive za razvoj knjižnic. I V Železni županiji je bila znana prva knjižnica v Szombathelyju iz leta 1633 Szt, Ferenczrendiek könyvtära — knjižnica reda sv. Fran­ čiška, ki je imela leta 1898 že 2118 zvezkov.3 V Prekm urju ni bilo samostanov, kjer bi se ohranile knjižnice. Znane pa so knjižnice.po gradovih prekmurskih grofov, ki so imele največ nemških in francoskih knjig. Tako beltinska graščinska knjižnica grofov Zichy, knjižnica raki- čanskih grofov Batthäny in grofov Sz6chy pri Gradu, ki jo je po letu 1920 prevzel soboški župan H artner in so jo po letu 1945 že nepopolno odpeljali v Ljubljano v republiški zbirni center. Najpomembnejša v Prekm urju pa je bila knjižnica grofa Szäpäryja v Murski Soboti. Med rokopisi in listinami v latinščini, madžarščini in prekmurščini je hra­ nila knjižnica tudi dve inkunabuli;4 žal sled za njima izgine po raz­ prodaji Szäpäryjeve zapuščine leta 1935. Ugibanja bi vodila v Budim­ pešto ali v Zagreb. Nekaj nepomembnih knjig in več listin iz Szäpäry­ jeve knjižnice sta zbrala Pokrajinski muzej in Študijska knjižnica v Murski Soboti.