J ■■^mI ■HIHlk Peti novoletni potop v Velenjsko jezero issn 0350-5561 "Na zdravje" pod vodo in v zraku ' Ste si kdaj zaželeli "okusiti" toploto velenjskih jezer na prvi dan v letu? Težko. Ljibitelji vodnih glo-bin so vajeni teme in mraza pod vodo, zato jih spust v hladno vodo, s primerno opremo seveda, ne pred-stavlja večjih težav. Ob tem so celo prešerno razpoloženi. Letos so se v Plevelovo jezero po Silvestrski noči spustili že petič, tudi tokrat v spomin na svoja tragično preminula člana Roka in Heleno. številka 1 četrtek, 7. januarja 1999 160 tolarjev Najbolj vesela in najbolj nora noč je za nami. Veliko Velenjčanov jo je preživelo na tradcionalnem silvestrovanju na prostem na Titovem trgu. Fotoreportažo objavljamo na 20. strani. ZA ali PROTI poroštvu države za TET3? Referendum 10. januarja bodo širom po Sloveniji spet odprli volišča, ne zaradi vo-litev, ampakzaradi referenduma. Odgovarjali bomo na precej dolgo in zapleteno vprašanje o tem, ali smo za to, da se vprašanje financira-nja izgradnje nadomestnega objekta Termoelektrarne Trbovlje 3 (TET 3) uredi tako, da nekaj denarja nameni država iz proračuna, za drugi del, tudi potreben za gradnjo, pa poda jamstvo za odplačilo kreditov. Ali v številkah: iz proračuna 150 milijonov nemških mark in jamstvo za 275 milijonov nemških mark. Odločali bomo torej o načinu finan-ciranja tega nadomestnega objekta in ne o tem, ali ta objekt bo, ali ne. To so gola dejstva, o podrobnostih pa so nas takoj po odločitvi, da bo re-terendum o tem vprašanju, sploh pa v zadnjih dneh, kar precej poučili. Mne-nja pa so, kot smo že pisali in jih nekaj predstavili, deljena. Tako v stroki kot v politiki. Vseeno pa je to precej zahtevna stvar, ki je volivci ne obvladamo preveč dobro. Zato tudi niso bila redka razmišljanja, da gre pri gradnji TET 3 za vprašanje, ki bi ga morala rešiti vlada in ministrstvo za gospodarske de-javnosti in ne volivci. Kakorkoli že, v nedeljo bodo tisti, ki bodo hoteli, lahko šli na volišče in ob-krožili eno ali drugo. Tisti, ki bodo na dan glasovanja odsotni, se bodo re-ferenduma lahko udeležili že prej, na sedežih občinskih volilnih odborov. Ta volišča so bila odprta včeraj in bodo danes (7. januarja) spet. V so-boto in nedeljo pa velja volilni oziroma referendumski molk. Kot pa se da iz pogovorov z Ijudmi razbrati, prevelike udeležbe na tem re-ferendumu ni pričakovati. Morda le tam, kjer so za gradnjo nadomestne-ga objekta TET 3 zelo zainteresirarti in z njim povezujejo svojo prihodnost in pa morda še tam, kjer so odločno proti taki gradnji iz zelo različnih raz-logov. ■ Milena Krstič - Planinc Ob koncu tedna bo oblačno, občasno bo tudi snežilo. Metod Dragonja na obisku v Velenju "Želja, ki je stara toliko kot je staro človeštvo je, da bi človek lahko plaval kot riba in da bi človek lahko letel kot ptica. Mnoge generacije pred nami so to lahko le sanjale pod milim nebom, našim generacijam pa so se te želje uresničile. S po-močjo sodobne opreme se lahko potopimo pod vodo in pod vodo ostanemo dlje časa, tudi če je voda zelo mrzla. Skupaj z riba-mi lahko plavamo celo pod le-dom...," so zapisali v vabilo na ogled spektakularnega petega novoletnega potopa člani Druš-tva za podvodne dejavnosti Je-zero Velenje. In bfl je res spek-takularen. Zbralo se je veliko radovednežev, ki so v mrazu po-trpežljivo čakali, da vidijo dobro razpoložene, mraza neboječe potapljače, ki so se spustili v le-deno mrzlo vodo Plevelovega je-zera. Velenjčanom so se pridru-žili še člani celjskega društva, okus podvodnega penečega vina pa je okusilo vsaj 10 potapljačev, med njimi ena potapljačica. Kakšen je bil okus vina, ne vemo, izvedeli pa smo, kako ga je mogoče piti pod gladino. V steklenico je treba krepko pih-niti. Kolikor zraka pošlješ va-njo, toliko žlahtne kapljice ti na-meni. Menda je teknilo... Da pa je bil spektakel popoln, so poskrbeli velenjski balonarji. V istem času kot potapljači pod vodo so odprli steklenico pene-čega vina v zraku. Še prej pa so v zrak popeljali" marsikoga, ki si je to zaželel. ■ bš Podpora najkakovostnejšim programom Na delovnem pogovoru s slovenskim ministrom za gospodarstvo Metodom Dragonjo so se zbrali v torek zvečer v hotelu Paka v Ve-lenju direktoiji večjih podjetij Savinjsko šaleškega območja. Minister jihje seznanil z osnovnimi usmeritvami letošnje ekonomske politike, ki jo je uspela vlada tokrat doreči dovolj zgodaj..Ta temelji na konkretnih oblikah spodbujanja gospodarskih gibanj v okviru pro-gramov slovenske razvojne in izvozne družbe. Predviden je tudi raz-pis nove emisije delnic za potrebe prestrukturiranja gospodarstva in finančna podpora najkakovostnejših programov. Pomemeben ukrep je tudi obvladovanje stroškov v javnem sektorju in podaljšanje social-nega sporazuma. V letošnjem letu bo, po ministrovih besedah, nujno potrebno doreči tudi pokojninsko reformo, da bi jo v začetku leta 2000 lahko pričeli uresničevati. Direktorji so na pogovoru opozorili na ve-lik pritisk sindikatov po povečanju plač, ki lahko izniči še tako skrb-no načrtovana prizadevanja po uspešnejšem gospodarjenju, opozori-li pa so tudi na nekatere dileme ob uvedbi davka na dodano vrednost. Več o obisku bomo poročali v naslednji številki Našega časa. Šport • Motfa • Avto a nkanje je zabavno, a tudi naporno. Takšen počitek v snegu se res prileže'. 9770350556014 2 W VAS DOGODKI 7. januarja 1999 novice Obsežna obnovitvena in vzdrževalna dela TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ - Poleg tega, da na gradbišču šoštanjske termoelektrarne že vse od oktobra gradi-jo potrebne objekte za namestitev opreme razžveplalne naprave petega bloka, se bodo letos lotili še drugih vzdrževalnih del. Blok pet kar štiri mesece ne bo obratoval. Na njem bodo opravili potrebne priključke na razžveplalno napravo in v celoti za-menjali elektrofiltre. Obsežna remontna dela načrtujejo tudi na bloku 3, kjer bodo predelali lijakc obeh kotlov in opravili še dru-ga vzdrževalna dela. Ta blok ne bo obratoval dva meseca. ■ mz Zimsko krpanje cest VELENJE -ŠOŠTANJ - Prvi delovni dan v letu 1999 so neka-teri delavci Cestnega podjetja Celje v delovni nalog za ta dan za-pisali krpanje magistralne ceste Velenje - Soštanj. V PVC vrečah so pripeljali asfaltno maso in z njo zasuli nekaj lukenj. Z lopata-mi so to maso malo potlačili in delo je bilo opravljeno. Ko smo povprašali, ali njihov trud ni zaman, sta nam delav-ca odgovorila: "Ce je luknja globoka 5 cm, je ta način krpanja zadovoljiv. Zdržalo naj bi do letošnjega poletja, potem pa bo-mo znova ukrepali. Seveda bi bilo najbolje, če bi cesto preplastili. Sicer pa ničesar ni večno." ■ tp Krpanje cest z lopato je menda učinkovito za luknje, globoke 5 cm. Obnavljajo jez SPODNJA REČICA - Vse od uničujočih poplav v letu 1990 je bil porušeni jez na Savinji v Spodnji Rečici ena najbolj bolcčih točk v spodnjem delu Zgornje Savinjske doline. Podo-ba nekdanjega lepotca med jezovi je bila iz dneva v dan bolj klavrna, nevarnost poplav v spodnjem delu Nazarij naravnost grozeča, prave rešitve pa dolgo ni bilo. V drugi polovici lanskega leta je končno prišla odrešitev, izvajalci so hiteli, kakovost nji-hovega dela pa sta potrdili vsaj dve večji poplavi, ki še nedo-grajenega jeza nista bistveno poškodovali. Osnovni del je tako že zgrajen, za brežine in ostala dodatna dela pa bodo poskrbeli pomladi. Mesto Šoštanj na internetu ŠOŠTANJ - Od konca novembra lani je na internetu tudi mesto Šoštanj. Najdete ga na naslovu http:/www.ssscv.ce.edus.si/sostanj/naslovna.htm, prcko strežnika IJS. Zasluge za to, da ima Šoštanj na internetu svo-jo spletno stran pa ima Andrej Veternik iz Zavodenj, dijak zadnjega letnika poklicne in tehniške strojne šole Šolskcga centra Velenje. Temeljita obnova dvorane NAZARJE - Veliko dvorano nazarskega kulturnega doma je letos poplava razdejala že tretjič. Vnovično čiščenje tal in stolov bi bilo zato nesmiselno in celo dražje kot zamenjava z novimi, za-to so se odločili za temeljito obnovo. Odstranili so dosedanjo tal-no oblogo in vse stole in jih zamenjali z novimi, s pleskarskimi deli vred pa bo to veljalo okrog 11 milijonov tolarjev. Izvajalci so se z delom potrudili in dvorano so že tretjič v njeni zgodovini "urad-no" odprli, tako povedo z grenkim nasmehom, v sredo z božično - novoletnim koncertom učencev nazarske glasbene šole. ■ jP V KS Gorica nadomestne volitve 10. januarja Deset kandidatov za pet mest VELENJE - V krajevni skup-nosti Gorica bodo 10. januarja, ob referendumu za poroštvo države o gradnji TET 3, izvedli tudi nadomestne volitve članov sveta krajevne skupnosti. 22. no-vembra lani so namreč v tej kra-jevni skupnosti, kjer v kandi-dacijskem postopku ni bilo vloženih dovolj kandidatur, izvo-lili le šest od enajstih članov sve-ta krajevne skupnosti. Pet jih bo-do zato izvolili v nedeljo. Kandidacijski postopek je bil sklenjen v torek, 29. decembra. Na sedež občinske volilne komisije je pravočasno prispelo deset kandidatur za volitve članov sveta v 2., 3. in 4. volilni enoti (v 1. in 5. volilni enoti je bi-lo že 22. novembra izvoljenih toliko članov sveta, kot jih je "predpisanih"). Za pet mest se bo potegovalo 10 kandidatov: za območje 2. volilne enote kan-didirajo Anton de Costa, Brigita Fece, Jože Mraz in Jožef Grc-gorič, za območje 3. volilne enote Marjana Marija Koren, Alojz Kolenc, Jožef Sablatnik in Stojan Knez, za območje 4. volilne enote pa Ana Ducman in Ivan Kralj. Tudi za te volitve je predvi-deno predčasno glasovanje, bilo je včeraj, poteka pa tudi še danes (četrtek) v prostorih avle mestne občine Velenje. ■ mkp Zgornjesavinjski silvestrski utrip 4 P^l •< ri >i <«y. m Razposajeni božiček je sredi Logarske doline razveseljeval staro in mlado Čeprav je večina prebivalcev Zgornje Savinjske in Zadrečke doline najdaljšo noč preživela doma in čeprav je vsepovsod pokalo in se svetilo kot na fron-ti, je bilo ponekod vendarle vese-lo in prijetno, zlasti na prostem. Veselo je bilo denimo v polno zasedeni praznični Logarski doli-ni, kjer je bilo silvestrovanje na višku, večer pred njim pa je množico gostov in obiskovalcev navdušil velik božično - novo-letni koncert na prostem, z božičkom in ognjemetom. Silvestrovanje na prostem so letos znova izvedli na Ljubnem ob Savinji. Prvič so se v središču kraja veselili pred štirimi leti in tudi z njim obeležili rojstvo nove občine. Začetno zadovoljstvo ob tem prelomnem dogodku ni pre-sahnilo in ob prehodu iz starega v novo leto so se razvedrili tudi letos. Za pravo silvestrsko vz- dušje so kot vedno znali poskr-beti domači pevci, godci in še kdo, polnočne poslanice so bili številni krajani tudi deležni in ognjemeta prav tako, vedrega in prazničnega razpoloženja torej ni manjkalo. V krajevni skupnosti Rečica ob Savinji so z lanskim letom več kot zadovoljni, saj so dosegli za-vidljive uspehe na najrazličnejših področjih. Zato ni naključje, da so vstop v novo leto tudi letos obeležili s prijetnim srečanjem srečanjem sredi kraja, ki so mu tamkajšnji turistični delavci že pred leti nadeli ime "vošči svoje-mu sosedu." Dobro uro pred pol-nočjo so se zbrali vsi ljudje dobre volje, pa godci, pevci in nekdan-ji domači veljaki, zakurili so ve-lik ogenj, da bi se greli, a jih je še bolj grelo prijetno razpoloženje z najlepšimi željami za letošnje leto. Leto 1998 je bilo posebej bogato za prebivalce lepega za-selka Zavodice nad Nazarjami, tudi za njihove sosede z visoke Črete. Konec poletja so se na-jbolj veselili nekaj kilometrov posodobljenih cest, ki so jih zares približale dolini, daleč najbolj pomembno pa je, da jih je ogromen trud ob njihovi izgrad-nji tesno medsebojno povezal. Nobeno presenečenje torej ni, da so se na silvestrovo zbrali na tudi sicer lepo in izvirno urejen-em stičišču teh cest, sami mu pravijo kar "rondo," in pripravili slavje, kakršnega nemara ni bilo v vsej dolini. Namreč toliko veselja, zadovoljstva in sreče, kar vse skupaj zagotavlja novo dosežke v tem letu. ■ JP v enem stavku LJUBLJANA - Po doho-du JLA je v Sloveniji ostalo koli 5000 praznih vojaških stanovanj, v 1200 so se stanovalci vselili nezakonito, zaradi tega je bilo izdanih 607 odločb o izselitvi, ob tem je pruznih še približno tisoč stanovanj, celi stanovanjski bloki v Postojni, na Vrhniki in drugod pa celo propadajo. LASKO - Že prvi delovni dan novega leta so v Zdrav-ilišču Laško začeli drugi del temeljite prenove, za kar bo-do namenili milijardo tolar-jev, dela bodo trajala tri mesece, saj naj bi jih sklenili konec marca in zdravilišče bo v pomladno in poletno se-zono stopilo z bistveno razšir-jeno ponudbo. KRANJ - Nekateri so napovedovali zaplete pri predaji županskih poslov v Kranju, vendar jih ni bilo, saj jih je dosedanji župan Vito-mir Gros novemu Mohorju Bogataju predal povsem nor-malno, prva poteza novega župana pa bo odstranitev zapornic pred parkirišči ob občinski stavbi. MURSKA SOBOTA Radio Murski val je že os-mič izbral Pomurca in Po-murko leta, laskavi naslov so poslušalci pri moških podelili predsedniku države Milanu Kučanu, pri ženskah je na-jveč glasov dobila voditeljica Murskega vala Smilja Baran-ja, za njo pa sta novinarka radia Simona Spindler in ro-jakinja ter ljubljanska žup-anja Vika Potočnik. MARIBOR - Stečajni senat mariborskcga sodišča bo te dni odločal o prodaji premoženja TAM-a pod-jetju MTl Evropa, njegov di-rektor je Martin Budna, za njim stoji ameriški poslovnež John Eapen s podjetjem M.Tam Internacional, za 10,5 milijard tolarjev, kar je 40 odstotkov prvotno ocen-jene vrednosti premoženja. MARIBOR - Slovenska poštna znamka slavi letos 80 - letnico, saj so prvo v Blaznikovi tiskarni v Ljubl-jani natisnili natanko 3. jan-uarja 1919, slovenske znamke slovijo po vsem sve-tu, od osamosvojitve do danes pa je Poš;ta Slovenije izdala 246 znamk. Zgornjesavinjsko'koroška cestna naveza Nekateri pravijo, dasov dneh pred novim letom slišali v Zgornji Sav-injski dolini bobnenje. Ni bil potres, le nekaterim se je odvalil kamen od srca, ko so končno slišali, da so Avstrijci popustili in bo povezava med to dolino in avstrijsko Koroško le potekala preko Pavličevga sedla. Ob tem nekateri pravijo, da morda le nismo tako slabi pogajalci, drugi, da so prete-htali argumenti naših ministrstev; če ne bipotrdili dejstev ministrstva za okolje in prostor, da bi druga inačica pomenila nedopustno grob poseg v okolje, bi lahko kdo Avstrijcem očital, da jim je kaj malo mar do varovan-ja narave. Tak očitek pa ima ponekod hudo težo. Svojo težo je dodala še računica, ki je dokazovala, kako draga bi bila gradnja ceste po novi trasi, ki so jo v zameno predlagali Avtrijci. Avstrijce smo torejpremagali v "sedlu", nismopa šeprišlis sedla na konja. Se\>erno-zahodni sosedi sta se namreč nekako zarotili proti našemu lipicancu. Res ni čudno, da bi si kdo rad prilastil posebne pravice do tega lepotca med štirinožci, ampak če kdo, potem imamo do tega pravico mi. Ampak naši sosedi se očitno zavedata, da sta kot članici EU v prednos-tipred neko pridruženo članico in želita to na hitro roko tudi vnovčiti. In če k temu prištejemo še hlevarsko politiko naših ministrstev in služb, ni čud-no, da nam vsaj za zdaj ne kaže nič kaj dobro. Hudo je namreč, ko se mo-ra za tak simbol države boriti kakšno društvo, ne pa država kot taka. Sicer pa so se v zadnjih dneh mnogi Slovenci najbolj ozirali v hribe. Tiste zasnežene. Smučanje je menda še vedno naj nacionalni šport, čeprav bi morala biti sankanje in drsanje. Saj še vedno zelo ve-liko naših Ijudi nadrsa alijih kdo nasanka. Malo nasankani so bili v našem najbližjem smučarskem centru, ko pred novim letom ni uspela dražba in še niso dobili novega lastnika. Na Golteh so namreč upali, da jih bodo novi lastniki rešili iz težav. Pa so spoznali, da je verjetno vsaj za to sezono zanje najbolj gotova rešitev prava zima. Bela zima. Komaj smo stopili v novo leto, ze imamo obilo skrbi. Nekateri čis-to take navadne posvetne o tem, ali bomo imeli delo in če ga bomo imeli, kakšne bomo imeli plače. Nekateri taki, ki delo imajo, si želi-jo, da bi imeli tudi plače. Mnogi si želijo, da bi se nas letos bog malo bolj usmilil in ne bi nad nas pošiljal toliko gorja. Saj še te škode, ki se je nad nas zgrnila lani, nismo uspeli odpraviti. Država se na zahodu, ko se prilizuje za pravo združitev v evropsko družino, sicer hvali, kako dobro napredujemo, tudi, kako dobro stojimo, ampak vseh tegob svojih državljanov pa še zdaleč ne more pokriti. In ko se nekateri uk-varjajo s takimi težavami, si drugi belijo glave s tem, ali smo res stopili v zadnje leto tega tisočletja ali bomo morali na to še rnalo počakati. Nastopi novo tisočletje z novim letom 2000 ali šele leta 2001? Tistim, ki še za navadni kruh nimajo, je to vseeno, za nekatere je to te dniproblem številka 1. In na vse kriplje si prizadevajo, da bi našli pravi odgovor. Za mnoge pri nas ni to nič: leto gor ali dol. Letošnje leto pa je posebne vrste za nas Slovence. Nekateri pravi-jo, da je to leto priložnosti. In to zato, ker bo to normalno leto. Nor-malno pa bo to leto zato, ker ne bo volilno. Letos ne bo pri nas nobenih volitev. To pomeni, da se strankam ne bo treba prilizovati Iju-dem, da bi sipridobili njihovo naklonjenost. In Ijudem tudi ne bo tre-ba poslušati osladnih obljub, kaj da bodo posamezni kandidati sto-rili. Da le tisti, ki smo jih pred kratkim iz\'olili, ne bodo pozabili vseh svojih obljub. In da nas tisti na državnem vrhu ne bi prevečkrat spravl-jali v zagrenjene nasmeške. Pa bomo preživeli do prihodnjega tisočlet-ja, pa naj bo to prihodnje leto ali malo kasneje. U (k) 7. januarja 1999 PRAZNIČNI UTRIP MAS VAS 3 VIŠJI DNEVNI LIMIT Glasbeni pozdrav prazniku Dan samostojnosti, 26. december, v Sloveniji oheležuje tisti dan leta 1990, ko so urađno razglasili rezultate plebiseita, na katerem so se prebivalci Republike Slovenije 23. decembra 1990 z veliko vcčino glasov odločili, da Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država. Naj spomnimo, da se je piebiscita udeležiio 93,2 odstotka vo-lilnih upravičencev, za samostojno in neodvisno državo pa jih je glasovalo 88,2 odstotka. V skladu s to odločitvijo je slovenska skupščina 25. junija 1991 sprejela temeljne osamosvojitvene akte in dan kasneje tudi razglasila neodvisnost. Razglasitvi neodvisnosti je sledila deset dnevna vojna, v kateri je Slovenija zmagala, ven-dar pa je bila slovenska skupščina prisiljena sprejeti brionsko dekiaracijo, s katero je zamrznila nadaljnje izvajanje osamosvo-jitvenih aktov. Po izteku moratorija iz deklaracije je Slovenija 8. ok-tobra 1991 dokončno začela ravnati kot povsem neodvisna dražava... Šmartno ob Paki, 26. decem-bra - Že tradicionalno v občini Šmartno ob Paki zaznamujejo dan samostojnosti z božično -novoletnim koncertom. Tokrat sta ga družno pripravila domači mešani pevski zbor, ki prav v teh dneh praznuje prvo obletnico de-lovanja in mešani zbor Celeia Celje, ki se je občinstvu v dvorani šmarškega kulturnega doma predstavil petič zapored. Oba zb-ora vodi Matjaž Kač, organiza-torji prireditve pa so bili člani šmarškega kulturnega društva. Ob tej priložnosti jev zbrane nagovoril župan občine Šmartno ob Paki Ivan Rakun. V uvodnih besedah je spomnil na pomen dneva samostojnosti za Slovence in Slovenke ter menil, da je vre- den spomina. "Sedaj živimo svo-jo pot. Po tej poti vztrajno stopa-jmo in ljubimo domovino." V nadaljevanju prireditve se je s svojim programom najprej predstavil 29-članski domači zbor, nato gostje iz Celja, za konec pa so prihranili osem pes-mi, ki so jih zapeli skupaj. Občin-stvo so seveda z ubranim petjem navdušili. ■ tp Poleg že omenjenega božično - novoletnega koncerta in prve blagoslovitve konj na Štefanovo je lanski veseli december v občini Šmartno ob Paki zaznamovalo še nekaj dogodkov. Med drugim Miklavževanje v farni cerkvi, prvo nedeljo so občani na volitvah do-ločili, kdo bo njihov župan naslednja štiri leta, pređšolske otroke je obiskal dedek Mraz in jih skromno obdaril, šolarjj so se zabavali zadnji dan pouka v letu 1988 ob zvokth vse bolj priljubljenega kantavtoija Adija Smolarja, člani mladinskega društva pa so popestriii decembrsko razpoloženje z zanimivim potopisnim pre-davanjem in prednovoletno zabavo v prostorih mladinskega cen-tra. Slovo starega in prihod novega leta je tudi letos veliko občanov dočakalo na drugem silvestrovanju na prostem na ploščadi pred gasilskim domom v Šmartnem ob Paki. Cenjene uporabnike bančnih avtomatov obveščamo, da znaša višina limita pri dvigu gotovine na bančnem avtomatu 30.000,00 SIT dnevno. Povečanje dnevnega limita dviga gotovine velja samo znotraj mreže bančnih avtomatov posamezne banke, kar pomeni, da lahko komitenti Banke Velenje d.d., Velenje, bančne skupine Nove Ljubljanske banke, zneske do 30.000,00 SIT dvigajo samo na BA naše banke. In še napotek: v izogib vrstam, ki nastajajo zaradi uvajanja plačilnega prometa, Vam svetujemo, da se poslužujete plačila položnic preko bankomata. Zahvaljujemo se za izkazano zaupanje in Vam želimo v letu 1999 obilo sreče, zdravja in poslovnih uspehov. /© J bankavelenje ^^ S Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Za Velenje bo leto 1999 leto štirih desetic Šoštanjski decembrski kulturni utrip Šoštanj se prebuja, če sodi-mo po množici kulturnih prireditev, ki so se dogajale v mestu in njegovo okolici v de-cembru. Obilica prireditev, med katerimi je lahko vsak našel kaj zase. Predšolskim otrokom je Medobčinska zveza društva pri-jateljev mladine pripravila prireditve in obdaritve v okviru Veselega decembra, ogledali pa so si dve predstavi, O dveh ježkih (lutkovna skupina Vrt-ca Šoštanj) in Rešimo pravljico (KUD Stane Sever iz Škal). Bogat mesec pa se je začel že 6. decembra, ko je v šoštanjskem kulturnem domu gostovalo Kul-turno društvo Jurij iz Moziija s predstavo Miklavž prihaja, 17. decembra je bil v kulturnem do-mu v Šoštanju božično-novoletni koncert, na katerem so razvesel-jevali Pihalni orkester Zarja, mešani pevski zbor Svoboda in mešani pevski zbor društva up-okojencev Šoštanj, v soboto, 19. decembra, so se v športni dvo-rani ob šoli Biba Roeck pred-stavile mažoretke, v Lokovici pa je prosvetno društvo v nedeljo, 20. decembra, pripravilo božično-novoletni koncert. V Mestni galeriji v Šoštanju je Franci Horvat v ponedeljek, 21. decembra, spregovoril o Hi-malaji, v nedeljo, 27. decembra, pa je bil v kinu v Topolšici že tradicionalni koncert Velikega revijskega orkestra z Otom Vrhovnikom in solisti. Kot so povedali v Šoštanju, pa so se že prve dni novega leta začeli pripravljati na nove prired-itve, tiste, ki se bodo zvrstile v februarju, mesecu kulture. ■ mkp ■ • - Almanah 1999 - kronologija leta, ki ga ni več Tik pred iztekom leta 1998 smo v podjetju Naš čas d.o.o. izdali že šesti Almanah občin Ve-lenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Tudi tokrat smo v njem zajeli vse pomembnejše dogodke, ki so zaznamovali minulo leto - od političnih, kul-turnih, športnih, gospodarskih... Ce imate mor-da občutek, da se v Šaleški dolini nič kaj ne do-gaja, vas bo odlično oblikovan Almanah 1999 prepričal v nasprotno. Ogromno pomembnih dogodkov na vseh področjih smo zajeli vanj, pri tem nismo pozabili na pomembnejše dosežke - na kar 290 straneh, ki jih dopolnjujejo zgovorne fotograflje. Glavni in odgovorni urednik Almanaha 1999je Boris Zakošek, uredniki posameznih poglavij v njem pa so Barbara Pokorny, Peter Groznik - Peć, Aleš Ojsteršek » Leši, Matjaž Šalej in Mira Za-košek. Pi i pripravi pa smosodekrvaii tucli vsi nov-iaarji Našegačasa Milena Krstič Planinc, Tatjana Podgoršek, Stane Vbvk in Bojana Špciicl Dopadljivo ga je tudi tokrat oblikoval Peter Ri-htarič-Pec. • Izdajo Almanaha so omogočili: Mestna obćina Velenje, Erico, APS, Premogovnik, TF.Š. Gorenje Trgovina, velenjska enota Državne up-rave, (ioivujc. Flcktronika. Vegrad, Grad-beništvo Cigrad, PUP, Podjetje Fori, ZLSD, Gost, ATM. Občina Šmartno ob Paki, Knictijska zadru-ga Saleška dolina, Mladinski kulturni center, PLP, Rino Veiertjc, l.ckain.i, F.R.V Gorehjc No-tranja oprema, Slikopleskarstvo Vcnišnik. 2yravstveni duni Vclcnje. J.iviio konuinalno pod-jetje, Banka Vclcruc. AV Studio, Likar & Sin, Tclckom, Kulturni center. KRS, Gorenje Servis, SKB Banka. Veplas, LDS, A Banka. Rdeča dvo-rana, Tiskarna. Gorenje Point. Krckova banka. nC. Hranilno krcditna služba Soštanj, Leasing Fli: Avtocentcr Meh, Avtocenter Jakopec, Ljud-,ska univcrza. ERA Koplas. MUdinski servis Ve-ienje in Gorenje indon. Orgelska dvorana je bila v soboto, 26. decembra, na dan, ko smo se po vsej državi spomnili dogodkov izpred osmih let, ko smo Slovenci odločno stopili na pot samostojnosti, polna. Spomine na zgodovinske dogodke in vizijo leta 1999, ki bo za mesto Velenje še posebej pomembno, je v slavnostnem govoru strnil velenjski župan Srečko Slavnostni govornik Srečko Meh Meh. Praznično noto so dnevu nadeli učenci in učitelji glasbene šole Frana Koruna Koželjskega, ki so pripravili raznolik, a zelo kvaliteten glasbeni pro-gram. Slavnostni govornik Srečko Meh je uvodonia poudaril: "Sto-letja smo Slovenci brez svoje države ohranili samobitnost, običaje, kulturo in enega na-jpregibnejših jezikov v Evropi. Sedaj imamo državo in odgov-orni smo zanjo. Od naših sposob-nosti dogovaijanja, nacionalnega konsenza je in bo odvisno, kako bomo živeli in kakšno doto bomo zapustili otrokom, vnukom...". Ustavil se je pri pomembnejših dogodkih, ki so zaznamovali živl- krosu in... seveda, Silvestrovanje na Titovem trgu. Izzide naj 40 knjig v velenjskem založništvu, naj bo 40 velikih prireditev, naj bo 40 humanitarnih pomoči, naj bo leto 40 umetnikov, 40 šport-nikov, 40 podjetnikov, podjetij... Naj bo naslednje leto leto trdne samozavesti, optimizma in vere v lastne sile in delo, vendar tudi leto spopada s problematiko drog in prestopništvom, s prob-lemi...". V glasbenem programu so se predstavili solopevka Irena Glušič, Duo Primož Kranjc (har- jenje in delo Šalečanov vse od osamosvojitve naprej in se zazrl v leto 1999. "V prihodnjem letu praznujemo 40 let sodobnega Velenja, v spomin na 20. sep-tember leta 1959, ko je Velenje dobilo status mesta. Zelim, da bi vsak dogodek v občini dobil pečat 40 - letnice. Pričeli bomo 8. februarja, nadaljevafi s prazno-vanjem 3. julija - dneva rudarjev, 30. olimpijske igre šolarjev bodo avgusta, 20. september - praznik Mestne občine Velenje, 12. de-cember - evropsko prvenstvo v monika) in Petra Fendre (violi-na); Jerneja Pačnik (violina); Klavirski trio Jerneja Pačnik, Eva Klepec (viola) in Lidija Lepen (klavir); Andreja Golež (orgle) in Kvartet tub, ki ga sestavljajo Toni Vrzelak, Marjan Stropnik, Alen Ojcinger in Gvido Beliš. Po končanem uradnem delu prired-itve je podjetje Naš čas pred-stavilo Almanah treh občin za leto 1999. ■ bš foto: Sandi Zakošek Za dan samostojnosti v občini Šmartno ob Paki Ubrano petje 60 grl Že tradicionalno zaznamujejo v občini dan samostojnosti s koncertom. Tokrat se je poleg gostov iz Celja na njem predstavil tudi domači mešani zbor. 4 ČAS GOSPODARSTVO 7. januarja 1999 Pogovor s predsednikom društva Delničar Jakobom Holeškom Več vpliva malim delničarjem Z lastninjenjem podjetij smo postali vsi Slovenci delničarji in mnogi se pome-na te nove vloge sploh ne zavedajo. Se zlasti, ker so deleži posameznikov naj-pogosteje tako majhni, da na dogajanje v podjetjih nimajo prav nobenega vpliva. Tudi majhni deleži pa so veliki, če jih združujemo in tudi glas malega delničar-ja je lahko vpliven, če se združi več enako mislečih. Ravno z namenom pomagati malemu delničarju, je bilo v začetku lanskega leta v Sloveniji ustanovljeno društvo Delničar, ki ga vodi Jakob Holešek, direktor podjetja APS iz Velenja, upravni odbor pa sestavljata še Robert Rudolf in Gojko Stanič. S predsednikom Jakobom Holeškom smo se pogovarjali o delovanju tega društva. %kakšen je osnovni namen vašega društva? JAKOB HOLEŠEK: "Združiti del-ničarje in zaščititi njihove interese in in-terese zaposlenih v podjetjih. Spodbujamo vlaganje kapitala in želimo zaščititi in-terese slovenskega kapitala, usklajevati in-terese med zaposlenimi in drugimi vla-gatelji, nuditi članom objektivne informa-cije s področja delničarstva in vlagateljst-va kapitala. Povem pa naj tudi, da se vključujemo v zakonodajne postopke na področju urejanja delničarstva, saj dajemo pobude državnim in upravnim organom." %Na kakšen način nameravate uresničevati te naloge? JAKOB HOLEŠEK: "S prirejanjem in organiziranjem predavanj, okroglih miz, seminarjev. Svoje člane obveščamo z last-nim glasilom, ki sta ga ustanovila Inštitut za delničarstvo in Zavod za raziskavo del-ničarstva." % Kdo pa lahko postane član vašega društva? Predsednik društva Delničar Jakob Holešek: "Delnice pokojninsko invalidskega zavarovanja bi morali prenesti zaposlenim v olastninjenih podjetjih." JAKOB HOLEŠEK: "Članstvo v društvu je prostovoljno, včlani pa se lahko vsak državljan Slovenije, ki je delničar ali družbenik." % Delničarji opozarjate na mnoge težave, ki ovirajo hitrejši razvoj slovenskega gospodarstva. JAKOB HOLEŠEK: "Ocenjujemo, da je slovensko gospodarstvo v vse večji razvo-jni krizi. Ni primarnih emisij kapitala. Za-posleni, zlasti pa država, ne varčujejo in ne vlagajo dovolj v nove naložbe. Še zlasti je moteče, da so morala podjetja sama izpel-jati tako pomembne reforme brez pod-pore bank in države. Osnovni produkcijs-ki tvorci so predvsem podjetni in odgovorni ustanovitelji in managerji podjetij. Zelo žalostno je spoznanje, da bodo imeli v povprečju zaposleni le 26 odstotni delež odločanja in seveda tudi le tolikšen delež ustvarjenega dobička." 9 Kaj predlaga vaše društvo? JAKOB HOLEŠEK: "Čim prej je tre-ba sprejeti zakon o udeležbi zaposlenih pri dobičku družbe in sprejeti še druge oblike spodbujanja vlagateljstva kapitala in narodno gospodarskega varčevanja. Do-biček naj bi se zaposlenim "delil" samo v obliki delnic oziroma poslovnih deležev. Takšne deleže bi smeli zaposleni prodati šele po petih letih. Te ugodnosti naj bi ko-ristili vse do takrat, ko ne bi razpolagali s tremi četrtinami kapitala podjetja. Seveda bi bilo treba s predpisi urediti še vprašan-je intenega trga." 0 Predlagate tudiprenos delnic, ki so v lasti kapitalskega sklada pokojninskega in in-validskega zavarovanja. JAKOB HOLEŠEK: "Ja. Mislim, da bi se te delnice morale prenesti na sedanje za-poslene v olastninjenih podjetjih, priznali pa bi jim jih v obliki delovnega staža. S temi delnicami bi lahko po našem predlogu zaposleni razpolagali šele kot upokojenci, lahko pa bi jih zamenjali za druge oblike kapitala ali jih vložili kot vložke v kapital-sko družbo." %Med vašimi predlogi so tudi nižje bančne obrestne mere. JAKOB HOLEŠEK: "V naše zahteve smo zapisali, da bi smele biti pasivne obrestne mere le za pol odstotka višje od temeljne obrestne mere in da bi smele banke za kredite dane gospodarskim družbam in podjetnikom zaračunavati na-jveč povprečno evropsko maržo." ■ Mira Zakošek Modna konfekcija Elkroj Naložbe v znanje in razum Pred koncem leta so v Modni konfekciji Elkroj opravili še se-jo nadzornega sveta. Ocenili so poslovanje v letu 1998 ter opredelili pogoje gospodarjenja v letošnjem letu, na podlagi katerih so ob-likovali tudi poslovne načrte. Dejstvo je, da so v Elkroju kljub za-ostrenim pogojem gospodarjenja in konkurenci vseh vrst na do-mačem in tujem trgu, kar skupaj s tečajno politiko konfekcionarje kot pretežne izvoznike še posebej pesti, poslovno leto 1998 sklenili z dobičkom, ki sicer ni velik, je pa, in s tem ob obilici težav zado-voljni. Izjemne napore namenjajo zlasti trženju doma in na tujem, kar se jim v veliki meri obrestuje. O tem pričajo dobri obeti na pro-dajnem področju za prvo polovico novega leta, torej za kolekcijo pomlad - poletje, pripravljajo pa tudi že kolekcijo za jesen in zi-mo 1999 - 2000. Dobro se zavedajo tudi dejstva, da brez naložb in posodabljanja celotnega poslovnega sistema ni moč uspeti. Kot prvi konfek-cionarji v Sloveniji so leta 1995 pridobili certifikat ISO 9001, kar se jim gotovo dobro obrestuje na vseh poslovnih področjih. Lan-sko leto je bifo znova v znamenju naložb v poslovanje, kot nadal-jevanje programa Phare je to program EDO, prav tako v zna-menju zmanjševanja stroškov ter izobraževanja vseh zaposlenih za bolj smotrno delo in obvladovanje stroškov. Pospešeno vlagajo v človeške vire in v brezhibno organizacijo priprave dela. Pri računalniško podprtem krojenju so posodobili celotni sistem izdelave krojev in krojnih slik, prav decembra pa so še razširili zmogljivosti krojilnice z nakupom avtomatskega in račun-alniško vodenega noža s krojilno mizo. Ta pridobitev pomeni najvišjo možno stopnjo tehnologije na tem področju, obenem pa pomeni tu-di dopolnitev že obstoječega sistema računalniško vodcnega krojenja, ki ga sicer v Elkroju uspešno uporabljajo že vrsto let. Obenem na svojevrsten način "posodabljajo" tudi režijske službe, prav vsak mora narediti čim več in predvsem misliti in delati "z gla-vo," pravijo. Pripravljajo se tudi na posodobitev celotnega informa-cijskega sistema, prednostna naloga v bližnji prihodnosti pa je pri-vajanje na davek na dodano vrednost. Ocene so sicer naredili, nihče pa ne ve točno kaj bo zakon v končni obliki konfekciomarjem dejansko prinesel. ■ JP Lani obeležili več rekordov IGEA Nazarje Gorenje stopa v petdeseto leto delovanja Za Gorenje je bilo lansko leto torej uspešno. Zabeležili so rekordno proizvodnjo in tudi prodajo, ki je biia v prvih de-vetih mesecih za 13 odstotkov višja od predlanske. Še zlasti se je povečala proizvodnja pralnih strojev, od lanske je bila višja za petino. Celoten promet pa se je povečal za 16 odstotkov. V Gorenju nenehno vlagajo v posodabljanje proizvodnje, tako je bilo tudi lani, ko so za te namene porabili milijardo in pol tolaijev. Najpomembnejše pridobitve so avtomatska linija za proizvodnjo pečic v programu Kuhalnih aparatov, linija za ob-delavo bobnov v Pralno pomi-valnih aparatih ter posodobljen program hladilno zamrzovalnih aparatov. Vse to je seveda dobra os-nova za letošnje jubilejno leto v katerem bodo obeležili polsto-letnico obstoja. ■ M.Zakošek Bodo stroji še tiskali? Razdejanje je bilo zares uničujoče Ljubljane. V programu Hladilno zamrzo-valnih aparatov pa so slovesnost pripravili, ko so izdelali osem-najstmilijonti hladilnik V pro-gramu Hladilno zamrzovalnih aparatov proizvodnja zadnja le-ta skokovito narašča, letos so proizvedli kar 941 410 hladil-nikov, zamrzovalnih skrinj in Za nekaj trenutkov, so se 21. decembra ustavili tekoči trakovi v programu Pralno pomivalnih aparatov. Proslavili so petstoti aparat namenjen nemškemu tržišču (foto H. Jerčič) Lani so bili uspešni tudi v programu Kuhalnih aparatov. Izdelali so jih 568 445 in tako presegli letni načrt za štiri odstotke. Priložnostno pa so v Goren-ju obeležili tudi trenutek, ko so aparatov, 9,5 milijonov pralno sušilnih strojev in 18 milijonov hladilno zamrzovalnih apara-tov. Večino, zadnja leta kar okoli 95 odstotkov celotnih količin prodajo na zahtevna svetovna tržišča. v programu Pralno pomivalnih strojev izdelali letošnji polmil-ijonti izdelek namenjen nemškemu tržišču. To je bil pralni stroj. V 49. letih so v Gorenju izde-lali že več kot 43 milijonov ve-likih gospodinjskih aparatov, od tega 15,5 milijonov kuhalnih vse od Velenja do D u n a j a . Tik pred kon-cem leta je bilo v Gorenju več sloves-nosti s katerimi so simbolično proslav-ili nekatere de-lovne jubileje. Še posebej veselili so se, ko je prišel iz proizvodnih trakov dvomilijonti aparat. To je bil hladilnik, ki so ga simbolično, na pri-ložnostni sloves- Proizvodnja dveh milijonov gospodinjskih aparatov v enem letu je bila velika želja delavcev Gorenja. In ta se je tudi ures-ničila. Kolikšna je ta številka je zelo dobro ponazoril predsednik uprave Gorenja Jože Stanič, ki je povedal, da bi bilo strojev, če bi jih zložili drug ob drugega zamrzovalnih omar. Letni načrt so presegli za pet odstotkov. Nji-hov direktor Boro Jerabek je še posebej ponosen je na enega najnovejših modelov, ki s svojo zunanjostjo spominja na petde-seta leta, in so ga tudi poimen-ovali Oldtimer. Ta model so podelili Pediatrični kliniki. nosti, podarili Pe-diatrični kliniki iz Posledice novembrske poplave so posebej hude v tiskarni nazarskega podjetja Igea. Tiskarne pravzaprav ni prizadela navadna poplava, torej razlitje vode, skozi njene prostore je nam-reč hrumela voda, ki je poprej zdrobila vrata in okna, pravi udarni val torej. Podobne nesreče so bili deležni že leta 19" 90, ko so morali zamenjati tiskarske stroje, kako bo letos pa v term trenutku še ne vedo. Celih 5 tednov so čistili in popravljali strojDugo toplo ljeto«), Po skoraj desetih letih se zgodba ponavlja. Tokrat z obilico izkušenj okrepljeni Neno Belan je zaslutil. da je konec de-vetdesetih spet čas za nostalgijo in ponovno obudil v življenje projekt Đavoli. Ceprav z nekoliko spremenjeno zasedbo zvenijo Đavoli enako kot pred desetimi leti. Ohranili so prepoznaven zvok starih časov in hkrati uporabili najmodernejšo tehniko ter zagoto-vili odlično produkcijo. Skladbe za album »Space Twist« so na-pisali različni avtorji, priznani seveda, kot je Saša Lošić (»Jagode i čokolada«), na njem pa je tudi nekaj priredb sve-tovnih zimzelenih uspešnic (»Biondina« Rocca Granate, »Baby I Love You« Phila Spectorja ter Berryeva »MemphisTenneessee«. Recept za popolno zmago torej. In zmago gre tudi pričakovati. Ne sicer čisto popolno. Taka bi namreč bila, če bi Đavole Iahko spet slišali tam, kjer sem jih jaz prvič (v Beogradu), kar pa se veijetno tako krmalu še ne bo zgodilo. Ali pa, kdo ve? Do takrat pa se bodo morali zadovoljiti s pojavljanjem na slovenskem, hrvaškem in bosanskem gla-sbenem tržišču, ki pa tudi ni tako majhno. UMiČ 7. januarja 1999 KULTURA MSVAS9 Zadnjo nedeljo v letu pripravlja Kulturao društvo Ivan Cankar iz Plešivca tradicionalno srečanje harmonikarjev, prireditev, ki postaja vse bolj obiskana, tako po številu obiskovalcev kot nastopajočih. Tudi konec lanskega leta je bilo tako. Obiskovalce so najprej pre-senetili najmlajši člani društva in učenci podružnične osnovne šole Prizadevno delajo v Kulturno umetniškem društvu Ivan Cankar iz Plešivca pod vodstvom učiteljice Dragice Oderlap tudi osnovnošolci, tisti najmlajši iz podružnične šole in tisti, ki se na šolanje že vozijo v dolino. Letos so se naučili igrico in z njo navdušili sokrajane. Piešivčani so napolnili dvorano do zadnjega kotička in z zanimanjem prisluhnili nastopajočim, tisti najmiajši pa so nestrpno čakali obisk dedka Mraza. Plešivec z igrico in obiskom dedka Mraza, nato pa so se pred-stavili številni harmonikarji, največ jih je bilo seveda s priljubljeno frajtonarico. Prireditev je odlično uspeva, pričarala obiskovalcem, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, praznično razpoloženje, jim pregnala vsakodnevne skrbi. Lahko si samo želimo, da bi bilo letos takšnih in podobnih druženj veliko! ■ S. Zakošek Zidarnovi s Poljan na Rečico ob Savinji Družina osmih ubranih glasov Senica se pišejo Zidarnovi s Poljan nad Rečico ob Savinji. Velika družina je to, družina s srcem in ponosom, z dušo in Ijubeznijo do petja. Pravzaprav sta glasba in petje v rodu že od nekdaj in sedanji rod Zi-darnovih ta lep običaj z veseljem negujejo naprej. Gospodar Ivan rad pove, da sta bila oče in stric člana znamenite rečiške godbe, petje samo pa je itak družinsko izročilo. Ob praznikih in drugih posebnih priložnostih, pa pozi-mi tudi kar tako, radi zapojejo in pri tem uživajo. Tudi drugim se radi predstavijo in tako so letos tudi petič zapovrstjo sodelovali na vse bolj uveljavljeni prireditvi "družina - ključ sreče" v Nazar-jah. In so navdušili. Z Ivanom pojejo še žena, tri hčerke dva sinova in fant ene od hčerk, ki prepeva tudi v drugih zborih, in najbrž ne bo daleč od resnice, da ga je k Zidarnovim pripeljalo (tudi) petje in ljubezen do nje-ga. "Kaj bi šele bilo, če bi v Družina Senica na nazarski prireditvi našem družinskem zboru prepevala vsa družina, saj man-jkata dve hčerki, ki pa sta se od-ločili za življenje v samostanu, pa sta seveda odlični pevki," se je s poudarkom vprašal oče Ivan. Minuli prazniki so gotovo ponudili več prilik za lepo družinsko pesem in takih prilik bo še veliko, na najlepši način izkoriščenih seveda. ■ iP Slovenski oktet ob koncertu v cerkvi na Rečici ob Savinji Dobrodelni koncert Ansambel Lipovšek in Center za varstvo in đeio Golovec or-ganizirata 16. januarja v Vinski gori dobrodelni koncert z naslovom Za njihov svet. Izkupiček koncerta bodo namenili osebam z motnjatni v duševnem in telesnem razvoju, ki so vključene v Center za varst-vo in delo Golovec. Nastopili bodo: Gašpeiji, Vili Resnik, Vitezi polk in valčkov, Šentjurski muzikantje, Ansambel Dori, Kvartet Svit, Natalija Verboten, Marijan Smode in Ansambel Lipovšek. Program bosta povezovala Strašna Jožeta. Po končanem dobrodelnem koncertu bo tradicionalni Antonov ples z Ansamblom Lipovšek. Kulturno društvo Gorenje Smo razgibali naš kraj! Približno 30 krajanov vaške skupnosti Gorenje se je pred letom dni odločilo, da bodo s kulturno, športnimi akcijami razgibali sicer enolično življenje tamkajšnjih krajanov. Ustanovili so kulturno društvo, organizirali odmevne prireditve kot so pustovanje, ma-terinski dan skupaj z gasilci Paške vasi, obdarovanje Božička in zim-ski pohod za ljudi dobre volje. "V svojih prizadevanjih smo uspeli," je prepričana predsednica Kulturnega društva Gorenje Cvetka Zun-tar. "Z udeležbo na naših prireditvah so krajani dokazali, da so takšna snidenja domačih ljudi zelo dobrodošla, in da so jih pogrešali. Samo zimskega pohoda v Lepo njivo se je - na primer - udeležilo 45 kra-janov. Dvorana v domu krajanov v Gorenju je služila svojemu namenu in trdno smo prepričani, da bo prihodnje leto še bolj." Uspešno de-lo ter odziv krajanov sta jih spodbudila k pripravi smelega letošnje-ga delovnega programa društva. Ob dobro sprejetih prireditvah (materinski dan, obisk Božička in obdarovanje najmlajših krajanov, jesenski in zimski pohod ) bodo v mesecu maju pripravili še večer pevcev in godcev iz domače in Gorenju najbližjih vaških skupnosti. "Če se nam bo utrnila še kakšna ideja, kako bi razgibali življenje naših krajanov, jo bomo po svojih najboljših močeh tudi izpeljali," je še de-jala Cvetka Žuntar. ■ tp Obiska Božička in njegovega skromnega darila so se razveselili otroci ter njihovi starši, ki so dobro napolnili dvorano doma krajanov v Gorenju. Koledar kulturnih prireditev za mesec januar 1999 Pe tek, 8. januarja, ob 18.00, Galerya Velenj« Otvoritev mednarodne razstave SLOVENIJA ODPRTA ZA UMETNOST Petek, 8. januarja, ob 17.30, Dom kulture Velenje Rumeni gledališki abonma (3) Petek, 8. januarja, ob 20.30, Dom kulture Velenje Beli gledališki abonma Q) Gostovanje MGL: M0Ž, Kl Sl NE UPA, komedija Režiser: Zvone Šedlbauer. Igrajo: Maja Boh, Evgen Car, Marjana Jaklič KlanŠek, Bernarda Oman, Violeta Tomič, Jernej Kuntner, Ivan Jezernik, Tomaž Pipan, Karin Komljanec in Primož Ranik. Vstopnice za izven 2000 SIT! Nedelja, 10. januaija 1999, ob 19.30, veli-ka dvorana Glasbene šole Velenje PIHALNI0RKESTER PREM0G0VNI■ KA VELENJA Novoletni koncert Četrtek, 14. januaija, ob 19.30, orgelska dvorana Glasbene šole Velenje BAR0CNIKVARTET sopran, violina, violončelo, čembalo Petek, 15. januaija, ob 19.00, Dom kul-ture Velenje Diapozitivi Marjana Marinška NA DNU ZEMEUSKE 0BLE1. del V prvem delu bo Marjan Marinšek prikazal diapozitive iz tistega dela Avs-tralije, kjer živijo Slovenci: Sydney, Mel-bourne, Canberra, Adeiaida. Turnejo je pripravil VTV Velenje, skupino, ki je po-tovala v Avstralijo pa so sestavljali: Maja Lesjak, Tanja Meža in Maijan Marinšek. Vstopnice 500 SIT! Sobota, 16. januarja, ob 19.00, Dom kulture Velenje Diapozitivi Marjana Marinška NA DNU ZEMEUSKE 0BLE 2. del V tem deiu bomo spremljali obisk pri slikarki Romani Favier-Zorzout v Brightu in pri družini mcsarja Franca Voduška, na njegovem domu ob reki Murray, potovan-je v geometrijsko središče Avstralije, živl-jenje v puščavi in med avstralskimi starosel-ci - Aboridžini. Vstopnice 500 SIT! Sreda, 20. januaija, ob 18.00, Dom kul-ture Velenje Mladinski abojima (3) VITA MAVRIC Vstopnice 1000 SIT! Sobota 23. januarja, ob 10.00, Dom knlture Velenje Pikin abonma (3) in izven Lutkovno gledališče Ljubljana: KRAVA V CIRKUSU Vstopnice 600 SIT! Sobota, 23. januaija, ob 18.00, Dom kulture Velenje Marjan Marinšek NA DNU ZEMEUSKE 0BLE Ponovitev 1. in 2. dela predavanja z di-apozitivi. Vstopnice 800 SIT! Otvoritev razstave v Galerija KC IN Velenje Rečica ob Savinji Kulturno društvo Ivan Cankar Plešivec Šestič "Slovenija odprta za umetnost" V novo leto bodo v Galeriji kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje stopili s tradicionalno razstavo del, ki so jih lani ustvarili umetniki iz vsega sveta v likovni delavnici na Sinjem vrhu. Po zelo domisel-ni in odmevni razstavi mladih velenjskih ilustratoijev v decembru bo to še ena od razstav, ki bo vredna vašega časa in ogleda. Odprli jo bodo jutri ob 18.h, na ogled pa bo do 3. februarja. Program ob otvoritvi bodo popestrili učenci velenjske glasbene šole, prisotni pa bodo tudi številni avtorji. "Z umetnostjo vse bolj oplemeniten Sin-ji vrh je konec junija ponovno postal pri-zorišče Mednarodne likovne delavnice "Slovenija odprta za umetnost". Po uspešni prvi petletki se je začelo šesto srečanje, zopet močno selekcioniranih udeležcncev. Delovno druženje ohranja začrtane smer-nice. Bogati se z marsikatero pridobitvijo, predvsem pa z novimi ustvarjalci in števil-nimi izraznimi možnostmi, ki jih nudi mod- erna, predvsem pa novodobna likovna umetnost...." je v bogat katalog, ki spreml-ja razstavo, zapisala umetnostna kritičarka Anamarija Stibilj. Več bo povedala na jutrišnji otvoritvi razstave, na kateri se bo predstavilo kar 27 udeležencev letošnje kolonije. Med njimi so trije častni gostje iz Slovenije (Jože Tisnikar, Zmago Jeraj in Zvest Appolonio) ter kar 8 umetnikov iz Slovenije. ■ bš Žlahtno praznovanje s Slovenskim oktetom Tbristično društvo Rečica ob Savinji si je po zelo plodnem letu, za zaključek leta in prijetno praznovanje božiča in novega leta omis-lilo še božični koncert ter silvestrovanje na prostem na trgu Rečice ob Savinji. Božični koncert so izvedli člani priznanega Slovenskega okteta v novi zasedbi v cerkvi Svetega Kanciana, kjer je bilo zelo praznično. Skoraj polna cerkev poslušalcev je odnesla najlepše vtise po zapetih slovesnih in božičnih pesmih, ki so se lepo zlivale ob velikih jaslic-ah, katere vsakoletno pripravi tamkajšnji župnik s svojimi verniki. ■ Jože Miklavc Srečanje harmonikarjev 10 KAS VAS MNENJA, KOMENTAR 7. januarja 1999 Posegi v gozdni rob v velenjskih primestnih gozdovih V Sloveniji se je v zadnjem stoletju gozdnatost povečala za skoraj 20%. Danes gozd pokriva kar 54% Slovenije. V zadnjih de-setletjih se je izboljšala tudi kakovost gozdov. Da pa bomo naše ohranjene gozdove lahko bolj cenili, je potrebno vedeti, da je naš planet samo v zadnjem sto-letju izgubil približno polovico gozdov. V neposredni bližini mesta Velenje so ohranjeni le ostanki nekdanjega gozda. Gozd se na-haja v posameznih otokih med urbanimi in kmetijskimi površi-nami in je večkrat presekan s ces-tami in daljnovodi. Aktualnih posegov v gozd (npr. zaradi grad-nje hiš) v samem mestu ni več, gozd se danes krči v novih naseljih v okolici Velenja, saj je skoraj povsod prisotna razpršena gradnja tipskih hiš v agrarni kra-jini (npr. Hrastovec). Primestni gozdovi opravljajo številne funkcije in so ključnega pomena za mesto in njegove prebivalce. Gozdni rob se ves čas sprem-inja. V zadnjih desetletjih potekata v Sloveniji hkrati dva procesa. Prvi je zaraščanje kmeti-jskih območij v gorskem svetu, v težje dostopnih in oddaljenih (pogosto obmejnih) krajih. Dru-gi proces pa je postopno krčenje gozda ob slovenskem cestnem križu in v okolici večjih mest. Oba procesa sta v današnjem času nezaželena in pogosto škodljiva. Gozd izgubljamo tam, kjer opravlja največ funkcij in je zato nenadomestljiv, zaraščanje opuščenih področij pa pomeni izgubljanje naše čudovite hri-bovske kulturne krajine, slabše življenjske pogoje za nekatere ogrožene rastlinske in živalske vrste, slabše možnosti za turizem ipd. V osemdesetih letih je bilo v širši okolici Velenja (GE Velen-je) izkrčenega 3 % gozda. Gozd je bil izkrčen predvsem na površi-nah, ki se pogrezajo zaradi izkopavanja premoga ter v kmetijske namene (večje število manjših krčitev). Drug človekov vpliv na primestni gozd je neprimerna ra-ba in različni posegi brez dovol-jenja v obstoječi gozdni rob. V okviru strokovne naloge Gozdovi v zelenem pasu mesta Velenje sem v avgustu 1998 pregledal celoten gozdni rob (101 km) primestnih gozdov na območju velikem okrog 2000 ha. V tem območju so človekovi vplivi na gozd večji in pogostejši kot dru-god. Gozdni rob sem določil tam, kjer se v tlorisu končajo krošnje robnih dreves. Objektov, ki niso pod krošnjami, nisem evidenti-ral. Poleg lesenih in zidanih ob-jektov sem popisal in vrisal v kar-to še odlagališča smeti ipd., parkirišča, košnjo ali drugo rabo v gozdu, počitniške prikolice, ograje, pašo v gozdu in neprimerne prometnice. V gozdnem robu je kar 154 lesenih objektov. Po mojem mnenju je precej teh objektov sprejemljivega izgleda (predvsem vrtne ute ob stanovanjskih hišah v naselju), nekaj pa jih v gozdni rob nikakor ne sodi. V vlogi vikenda sta dve kamp prikolici ob cesti Velenje - Celje pri gostišču Zajc. Zidanih objektov je 47 (v kratkem se bodo v gozdu začele gra-diti še tri nove hiše). Še bolj kot sa-mi objekti je sporno obnašanje nekaterih lastnikov stanovanjskih hiš ob robu gozda v novih naseljih," ki si "prilastijo" tudi del gozdne površine. Najprej počistijo robide, grmovje ipd., nato začno kositi po-drast in površino grabiti... Nekateri podrejo vsakih nekaj let nekaj dreves, zgradijo uto in proces krčen-ja gozdne površine pa se nadaljuje. Takšen od človeka vplivan gozdni rob ne opravlja več svojih funkcij. Ker se ustrezna inšpekcijska služba tega trdega oreha še ni lotila, lahko rečemo, da poteka proces "neza-konitega šiijenja posesti" neovirano, na srečo pa le tam, kjer to dopušča relief. Neprimerna raba gozda se po-javlja kar 52 - krat. Pogosto pomeni ta kategorija košnjo v robnem pasu gozda, ki bi se sicer pomladil ali pa bi bil tam naraven gozdni rob. Mar-sikje gozd uporabljajo kot skladišče različnega gradbenega materiala, včasih kot prijetno okolje za gugal-nico, za domače košarkarsko igrišče ali celo kamin (nevarnost požara!). Vrtičkarji imajo v senci gozda mize in klopi. Najbolj sporno je gotovo postopno spreminjanje gozda v neke vrste park, sadovnjak vrt ali vinograd (v tem primeru se zaradi sence najbrž zelo kmalu poseka še nekaj robnih dreves). Takšnih primerov šiijenja posesti v gozd je največ v predelu med Šmartnim in velenjskim stadionom. Vsakih nekaj let ljudje posekajo nekaj dreves in namesto njih posadijo okrasne rast-line ipd. V tem procesu večinoma hkrati z neprimerno rabo (ki je pon-avadi košnja) nastopajo tudi leseni objekti, ograje... Robna drevesa imajo gola debla brez spodnjih vej, kar kaže na krčitve v bližnji pretek-losti. Evidentiral sem le tiste primere, kjer drevesa še stojijo. Kjer pa so del gozda že izkrčili, je to v naravi večkrat težko prepoznavno, ker se je pogosto že oblikoval nov gozdni rob. Te primere je možno evidentirati s primerjavo različno starih aeroposnetkov. Ograj v gozdu ali ograditev dela gozdne površine je 29. Ograja onemogoči prost prehod javnosti (ki ga zagotavlja zakon o gozdovih) ter negativno vpliva na več funkcij gozda. Zagrajena površina gozda se v daljšem času, a zagotovo, spre-meni v negozdno površino. Smeti v gozdu je manj od pričakovanj, večinoma manjše količine odpadkov sem evidentiral na 33 mestih, veliko divje odlagališče je le v gozdu Ležen. Vejevja in odpadkov z vrtov nisem štel za odpadke. Odlaganje smeti v na-jbližji gozd je očitno bolj kot v primestnih gozdovih razširjeno na obrobju Šaleške doline, kjer pre-vladujejo kmetije in manjše vasi (Ravne, Zavodnje, Plešivec...) brez urejenega sistema odlaganja ko-munalnih odpadkov. Manj ođpad-kov morda pomeni višjo kulturno raven prebivalstva, zagotovo pa je posledica večletnega prizadevanja velenjskega Podjetja za urejanje prostora za ureditev odlaganja odpadkov. Velika pridobitev (tudi za gozd) je za javnost odprto (brez-plačno) velenjsko odlagališče ko-munalnih odpadkov in več tabel ob gozdnem robu, ki prepovedujejo odlaganje odpadkov. Na javnem od-lagališču je potrebno plačati le za sprejem večjih količin odpadkov obrtnikov in podjetij. Mogoče je to razlog, da nekatera podjetja in za-sebniki še vedno vozijo svoje odpad-ke (večje tovore) v gozdni predel Ležen. Na odcepu ceste v Ležen stoji sicer zapornica, ki pa je ves čas odprta, brez ključavnice in zato brez funkcije. Parkirišč v gozdu je 22, neprimernih cest, vlak in poti pa 6. Kot neprimerne sem evidentiral očitno prestrme ceste (ponavadi dovozi do hiš, ki so bile po videzu sodeč zgrajene brez vseh dovoljenj), prestrmo vlako, betonske stopnice na velenjski grad in zelo ozko as-faltirano pot brez ustreznega za-ključka v gozdu pri naselju Gorica, ki takšna tja ne sodi. V zelenem pasu mesta Velenje se v gozdu pase le na treh mestih. Povsem neprimerna je paša konj v gozdnem otoku v Hrastovcu, neprimerna pa je tudi paša ovac na kmetiji v gornjem Šaleku. Paša v gozdu je bolj razšiijena v nekaterih drugih predelih GG območja. Gozdna paša povzroča poškodbe na mladih drevesih in onemogoča naravno pomlajevanje, električni pastir v gozdu pa onemogoči nekatere funkcije gozda in gozdne-ga roba (živalstvo, rekreacijska funkcija...). V gozdu, kjer se pase, ni mogoče gojiti kvalitetnega lesa! Praktično vsi tovrstni posegi v gozdni rob so bili narejeni brez so-glasja gozdarfev. Skupno ne zavze-majo večje površine, za delovanje gozdnega ekosistema pa so različno moteči. Moj predlog za zaustavitev "tihe erozije gozdnega roba po človeku" je porušitev (medijska odmevnost) le posameznih najbolj motečih ob-jektov v gozdnem robu - ob sodelo-vanju urbanistične in gozdarske in-špekcije - in izdaja soglasij spre-jemljivim posegom. Nujna je ured-itev nekaterih manjših gozdnih pre-delov v ožjem pasu primestnih goz-dov (pri šoli Gorica, gozd z nek-danjo trim stezo), ki so močno obre-menjeni z vsakodnevno rekreacijo, sprehodi ipd. Urejene gozdove bo-do lahko ljudje uporabljali, jih zato bolj spoštovali, to pa bo morda v prihodnosti pomenilo tudi manj posegov v gozdni rob ter neprimerne rabe gozda. Sredstva za ureditev lahko prispeva občina. Na občinskem nivoju bo potreb-no trajno in enotno urediti tudi površine za vrtičkarje (dolgoročni najem enotnih parcel, prepovedati gradnjo vseh objektov ali pa dovoliti le gradnjo enotnih vrtnih ut, preg-nati je potrebno vrtičkaije z najbolj nemogočih mest - npr. izpod daljnovodov...). dalje prihodnjič ■ Zavod za gozdove OE Nazarje Damjan Jevšnik MNENJA IN ODMEVI Javni poziv vladi in političnim strankam Gibanje 23. december je že pred parlamentarnim sprejemom španskega kompromisa julija 1997 vložilo vse svoje napore, da bi o tem delu pridružitvenega spo-razuma, ki je za našo državo škodljiv, na referendumu odločilo slovensko ljudstvo. Naše pobude, vedno okrepljene s predpisanim številom (200) podpisov sloven-skih državljanov, je predsednik državnega zbora svojevoljno in protizakonito sedemkrat zavrnil. Spanski kompromis, ki do-voljuje tujcem odkup slovenskih nepremičnin, so podprle vse par-lamentarne stranke razen SNS in SDS. Podpora predsednika države je bila več kot očitna. Pridružitveni sporazum Slovenije z državami EZ so doslej ratificirale vse članice Evropske zveze in z začetkom feb-ruaija bo stopil v veljavo, s tem pa tudi njegov sestavni del, španski kompromis. Z njim bo naše imet-je dano na razpolago v odkup tu-jcem brez vsakršnih zakonskih omejitev. To bo prva in tudi zadn-ja razprodaja Slovenije. Vse kaže, da je vodstvo naše države pozabilo na našo zgodovino in odnos naših sosedov do nas, Slovencev, in na dejstvo, da vztra-jno izgubljamo svoje narodnostno ozemlje. Slovenci, točneje pri- morski Slovenci, smo se prvi v Evropi organizirano uprli fašizmu v tigrovskem in partizanskem bo-ju, sedaj pa smo edini zavezniki zmagovite koalicije, ki je izgubila del svojega etičnega ozemlja - za-hodni del Primorske in okolico Trs-ta, medtem ko je na primer Poljs-ka dobila nazaj celo etnično mešano Šlezijo. Italija obravnava pripadnike slovenske manjšine kot drugorazredne državljane, zato je sprejela zaščitno zakonodajo samo za francosko in nemško manjšino. Zaščito slovenske manjšine pa od-laga iz leta v leto in daje prazne obljube. Ko je šlo za pridruženo članst-vo v EZ, smo sprejeli ponižujoče pogoje, kot jih niso sprejele druge države, pridružene članice. S spre-jemom španskega kompromisa smo dali našim bivšim okupatoijem dejansko predkupno pravico do nakupa naših nepremičnin in naše zemlje, še preden bomo postali (če sploh bomo) polnopravni člani Evropske zveze. Naše Gibanje po-jmuje tako delovanje vlade in državnega zbora za popolno ka-pitulacijo. Vstop v Evropsko zvezo se ved-no bolj odmika. Od vseh obljub, kompromisov in sporazumov nam ostajajo samo naše dolžnosti. Vsakemu Slovencu je že povsem jasno, da so nas naši sosedi Italijani temeljito zlorabili in svoje članstvo v EZ izkoristili za uresničitev svo-jih apetitov do našega ozemlja. Zaradi tega glavni odbor Gibanja 23. december predlaga vladi in vsem političnim strankam. Takoj naj se zamrzne izvajanje zločinskega španskega kompro-misa. Razpiše naj se referendum o španskem kompromisu, saj usoda narodne imovine ne more in ne sme biti odvisna od nekaterih nar-odu odtujenih ljudi in osebnih in-teresov. Ugotovi naj se, kdo je kriv, da smo sprejeli italijanske ponižujoče pogoje. Z ugotovitvami naj se seznani DZ in vse slovenske državljane. ■ Predsednik Gibanja 23. december, Borut Korun Spetardirana ravnodušnost (Aluzija na evropski prostor.) Spomnimo se svetopisemskega izročila iz Stare zaveze, ko je Bog dal uničiti mesti Sodomo in Go-moro zaradi slabega, pohujšljivega življenja - krvoskrunstva (incesta), itn. Spomnimo se tudi propada Jeruzalema in postavimo te do-godke v naš sedanji čas, ko vsa zgo-raj omenjena sporočila zavračamo ali zanikamo in ne dovolimo do-brim svarilom. da nas oplajajo. Sposobni smo, da s slabimi dejan-ji pokopljemo tudi vsa dobra. Tako na primer zavračamo vse Marksove postavke, pa bi nekatere lahko bile zaradi svoje racional-nosti čuvaji ali vodila v materialno vse bolj pohujšljivi demokraciji, v kateri dominira napadalni, brezkompromisni megakomer-cializem. Zavračamo zato, ker smo se sprostili odgovornega bremena do-brega, ne zaviramo več slabega z dobrim in nas slabo vse hitreje za-skrbljuje. Vprašajhio se, zakaj nas (poleg vseh, vseh bolj pohujšljivih dogajanj) v teh (minulih) prazničnih in celo predprazničnih dneh motijo petarde. Zakaj ne razumemo mladih? Tudi mi smo bili nekoč mladi... Saj je (in ali je?) res in nor-malno, da smo tudi mi pripomogli k pohujšanju tega sveta v svojem času. Ko o tem razmislimo, je vsa-ka jeza odveč. Odveč je tudi dejst-vo, da se samo takrat oprijemamo dobrega, ko nas "Osebno" moti kaj slabega. Še nikoli v naši (2000-letni) civ-ilizaciji nismo dosegli, da bi na tehtnici obstoja prevagalo pred-vsem dobro. Vse, kar se nam danes dogaja, pa nam govori, da kmalu ne bomo več rabili tehtnice, če ne bomo vzgajali mladega ali novega človeka dobro. Tu ni potrebe za razmislek, in vprašanje, kakšna naj bi bila vzgo-ja, lahko postavi samo ravnodušen (nevzgojen) človek. ■ JBS. PERSPEKTIVA Mesto priložnosti Med pravo histerijo prednovoletnih zabav se je konec minulega meseca zgodil tudi malce drugačen žur. Saleški študentski klub je pripravil promocijo CD-ja Lignit, kije v podzemlje stavbe na Kersnikovi 4 v strogem središču Ljubljane privabila zavidljivo števib velenjske in tudi druge mladine, tri rock skupine s šakškim geografskim poreklom pa so dodobra pegrele ozračje Kluba K4. Dogodek ni vreden omembe zgolj zaradi legitimnosti, ki mu jo je s svojo prisotnostjo podelil sam vrhovnik velenjske kulture, ko se je namesto zvezdniški zasedbi bleščečega Školjčevega spre-jema raje pridružil lokalnim študentom. Pomembno je tudi de-jstvo, da je prapor velenjske kulture v belo prestolnico (spet) ponesla t.i. altemativna kultura, kijoprenekateri akterji lokalne politične scene radi vidijo zgolj kot škodljiv, dekadenten tujek sre-di drugače zdravega jedra našega mesta. Poleg Res Nulliusov, ki so znova pokazali, da brez dvoma sodijo med paradne konje slovenskega rocka (slabi promociji svojega dela navkljub),je bi-la množica mladih Velenjčanov s svojo sproščenostjo tista, kije za kratek večer na simbolni zemljevid Sbvenije postavila naše zas-pano mesto. Vširšem slovenskem prostoru naše mesto svoji relativni ve-likosti navkljub (peto največje mesto v državi) namreč skoraj ne obstaja - vsaj v kulturnem smislu ne. V zavesti povprečnega Slovenca vzbudi Velenje misel na Gorenje, nekateri pomislijo na skrajno desne politične folkloriste, izjemno redke pa asociacija ponese še do rudnika. In konec. Tisto zadnje, rudnik namreč, je tudi glavni razlog, da nas marsikdo namesto v Saleško dolino postavi v Zasavje. Tako smo Veknjčcmi v slovenskem merilu nekaj podobnega kot Slovenci v evropskem ali svetovnem - za nas so sicerže slišali, redkipa nas znajo pravilno locirati in nas ločiti od bivše Sovjetske zveze ali še pogosteje od Slovaške. Po osmih letih bivanja vLjubljani bi l^s težavo razgibalprste ene roke, če bi hotelnašteti uspešne Veknjčane, ki imajo omem-be vreden vpliv na širše dogajanje in sopresegli lokakn horizont. Že v študentskih vrstah smo kar nekako neopazni Če poskušamo I našo vlogo primerjati z - v mnogo pogledih sorodnim mestom -Novo Gorico, postane boljjasno, kaj hočem povedati. Goričane najdete namrečpovsod, od najnižjih nivojev, kotso npr. predsed-niki blokov v študentskem naselju in organizatorji študentskih žurov, pa vse do študentske vlade in parlamenta, kjer ne mine leto, da ne bi imeli karlepega števila svojih predstavnikov. Zgodba se seveda nadaljuje tudi v kasnejših ktih, ko od biznisa preko kul-ture do novinarstva skoraj na vseh področjih javnega življenja brez težav naktite naprimorski diakkt. Dapa se ne bi omejevali zgolj na Primorsko, razširimo pogled preko cek Slovenije in poglejmo primer nedavnih lokalnih volitev, ko so širom po drzavi triumfi-rale t.i. liste mladih. Tako po novem v marsikaterem občinskem svetu interese mladih branijo, ne boste verjeli, kar mladi sami. Mipa, razen redkih častnih izjem, rdativno anonimno preživi-mo študentska leta, sipotem poiščemo solidno službico in si ure-dimo mirno, zrelo življenje. Ce prikzemo do diplome tehnične smeri, lahko z malce sreče najdemo službo v domačem mestu, za družboslovce pa tu skoraj ni kruha. Najuspešnejši in bolj ambiciozni svojo priložnost skorajpraviloma poiščejo drugje. In tako pridemo do enega izmed problemov našega mesta, ki mu vidno primanjkuje inteligence, sajje v izjemno mladi stmkturi pre-bivalcev izobrazbena raven neproporcionalno nizka. Tista in-teligenca, kijo premoremo, pa je skoraj izključno tehnične nar-ave, karsicerza samofinančno sliko ni slabo, za širše stanje in klimo v mestu pa primankljaj družboslovno, humanistično, duhovno - ali kakorkoli že hočete - usmerjenih izobražencev pravgotovo ne more biti nekaj pozitivnega. Zato se mije bilo v takšen užitek drenjati na lokailnem žuru sredi slovertske prestolnice - pogled na množico mladih namreč pomaga premagati prejšnje pesimistične misli in vsaj malce razsvetli perspektivo. A za svetlejšo prihodnost bo moral pokg mladih samih kaj postoriti tudi kdo drug. Da bo Velenje res postalo mesto priložnosti, bo treba kaj več od zgolj lepo zvenečih predvolilnih besed. Mestu ne bi škodilo načrtno delo v smeri ust-varjanja pogojev za vračanje mladih intelektuaicev, ki po končanem študiju svoje mesto lažje kot doma prepogoisto najdejo v Mariboru, Ljubljani, ali pa v tujini. Za začetek ne bi škodil manjši fond mestnih stanovanj, ki bi jih preko razpisov delili mladim diplomirancem. Smemo zdaj, kojena bkalnih volitvah ponovno, tokrat še bolj prepričljivo (tudi z nezanemarljivo pod-poro naših glasov) zmagala leva, bolj urbaha politična usmeritev, vsaj upati, da bomo v Velenju svojopriložnost končno dobili tu-di mladi? ■ Aleš Črnič V novoletni čestitki ZVEZE SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE, objavljeni na 2. strani tednika Naš čas, 24. decembra, je pomotoma izpadelnaziv OBMOČNA ORGANIZACIJA ZSSS VELENJE. ___ 7. januarja 1999 ZANIMIVO MSiAS 11 HOROSKOP OVEN OD 21.3. DO 21.4. Ker bostc dobro razpoloženi in vcdri. le bodo tudi drugi dobro poćutili v vaii družbi. Ce boite organizirali kakino zabavo, oli pa boile nanjo le povabljeni, boite viekokor bleiteli. Partner bo ipet malce Ijuboiumen, a mu boite znali odgovoriti na via zoprna vpraionja. Na delovnem mei-tu vam deia licer ne bo zmanjkalo, a ga boite kar z lahkoto opravl-jali, loj ie ga boite lotili i prave itrani. finančno itanje bo solidno in nič več. BIK OD 22.4. DO 20.5. Ljudje bodo ipoitovali vai močan značaj, vam pa bo to lilno ugajalo. Da bi vsem pokazali, kako nezmotljivi in genialni ste, ne boste pri ivo-jih določitvah odstopili niti za ped, pa čeprav boste morda s tem noredili več škode kakor koriiti. Denor - nikar tako močno ne zatiikajte paiu, laj vam ie ne gre tako ilabo. Zivljenje je kratko, zato ga je tre-ba živeti. In pri tem priiluhniti tudi drugim. Portner li bo želel več življenja v vas. DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6. Zelo boste nemirni. Zeleli si boste več svobode, kot si jo trenutno labko vzamete, kar li iz različnih razlogov niti ne upate. Prilegel bi le vam viaj nekajdnevni dopuit. Ce je le mogoče, si ga privoičite, 0 stroikih pa raje ne razmiiljajte, saj imate dovolj denarja, da ie vedno lahko do-bro poskrbite za svoje zdravje. Preden boste v naslednjih dneh očitali partnerju, da je hladen, se vpraiajte, kaj ste naredili zato, da ne bi bil. Sete potem ipraiujte, sicer bodite raje tiho. RAK OD 22.6. DO 22.7. Pravila postavljate čisto po svoje in se pri fem ne ozirate na to, kaj čutijo drugi. Niti opazite ne, kako se morajo vsi okoli vas stalno prilagajati vaiim muhom. In če kdo od njih ni pripravljen storiti tako, kof si želite, že vi-hate nos in kuhate mulo. Dolgo vas ne bodo več prenaiali, zafo se raje malce vzemite v roke. Boite pa uipeini poilovno, iaj se bo vaia denarnica v nasled-njih mesecih precej okrepila. ludi po zaslugi vaie trme in poguma pri poslovnih tveganjih. LEV OD23.7. DO 23.8 Držite obljube, ki ste jih doli svojim sodelavcem. V nasprofnem primeru si bosfe nokopali več problemov kot ugodnosfi. Ljubezen: posluiajfe, kaj vam hoče povedati partner in ga nikar venomer ne prepričujete v svoj prav. Pomembnejie kot da se strinjate je, da se navadife drug druge-ga razumeti in spoifovati. lo ob vaii naravi ne bo lahko, a se da. Nobena sprememba ni lahka, 0 tokrat se vam res splača potruditi. Ce bosfe delo, ki bi go lahko opravili že danes, prelagali no jutri, se vam bo hifro maičevalo. Ko se ga bo nabralo preveč, boste nemirni in izčrpani, zato vam delo ne bo ilo nič koj dobro od rok. Kar ste pričeli prejinji feden, se bo reiilo hifreje, kof sfe pričakovali. Vse ne bo fako kot si želite, ie vedno pa bo dovolj kmalu, da boste zadovoljni. Naili boife nov konjiček, v katerem boite lahko pokazali vio ivojo uifvarjalnoit, ki vom je rei ne manjka. Partner bo pozoren in prijeten, zalo boite irečni tudi, če boste le v dvoje. TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10. Zo vas se začenja zelo plodno obdobje. Uipeini boile na mnogih po-dročjih, ie najbolj pa no poslovnem. Vse vam bo teklo tako gladko, da boste kmalu pogreiali težave in izzive. Potrudite se in vložite vse svo-je moči v dosego željenega cilja, ki m loko daleč, kol se vam zdi. Kar se liče čustvenega področja, boite ie vedno hladni; kaj ko bi enkrat za ipremembo posluiali srce in prenehali pretirano razmiiljoti. ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11. Tudi če bosle većino časa preživeli kar doma, kjer vam bo zelo lepo, se ne boste dolgočasili. Lahko se zgodi, da se boste lotili preurejanja slanovanja, loj vam bo iila razporedilev pohiitva in barve iten počoii preiedla. Zal le lahko v naslednjih dneh pripravile na nekaj prepirov z domačimi, ki bi sejim , če ne bi imeli tako dolgega jezika, z lohko-lo izognili. Pri finančnih zadevah ne tvegajte preveč. ludi počasi se daleč pride. STRELEC OD 23.11. DO 22.12. V naslednjem tednu se vam bo zgodilo veliko zanimivega. Zelo razgibano in dinamično življenje vas neopazno izćrpava, zafo ne bi bilo odveč, če bi se zamislili nad vaio pogasfo ufrujenostjo. Ce si boste vzeli dovolj čosa zo počitek in ie naprej pazili, kaj bosfe dali v usfa, bo kmalu bolje. Ce bosle znali poskrbeti za sprostilev in tako obračunali s slre-si, pa še bolje. Zalo je tudi prav, da se pogosfo odzovete vabilom na zabave, le z opojnimi snovmi ne prefiravajte. KOZOROG OD 23.12. DO 20.1. Veliko vaših misli se vrti okoli denarjo, kar vas bolj ali manj spravlja v slabo voljo. Bolje bo, da 0 lem ne govorite preveč, saj fudi v sedan-ji situaciji velja, da bo ćas poskrbel za vse. Sicer pa se stvari že vrtijo vam v prid, kar vas bo v fo še prepričalo. Na Ijubezenskem področju bo vse lepo, romantični in ncžni boste kof že dolgo ne, kar bo še najbolj veselilo vaiega partnerja, ki bo vse, kar mu boste nudili, vpijal kot žejna goba. Zdravje -povprečno, saj ie vedno prebolevate rahel prehlad. VODNAR OD 21.1. DO 19.2. Po dolgem času boste polni energije in vilalnosti. lo se vam bo videlo že na daleč. Sicer pa bosle znali korislno preživeli viako minuto. Ker se boste dobro počutili, boste dobro voljo tresli povsod okoli sebe, zato se zna zgoditi, da boste nekomu postali silno všeč. fo vam bo najprej pokazal diskretno, saj ve, da ste vezani. Kako daleč bosfe ili, je odvisno somo od vas - dejstvo pa je, da se že nekaj časa obnašole, kol da si želite vsaj bežno avanluro. RIBI OD 20. 2. DO 20.3. Ne razmišljajte ves čas le 0 delu, saj je jasno, da se mora vsakdo lu in lam fudi pozabavati in fako pozabifi na težave, ki jih je vedno dovolj. Voše si boste kar preveč gnali k srcu, zato boste še toliko bolj potreb-ni sprostitve. Včasib pomaga, će se nagradite sami, morda s kokšnim kosom garderobe, ki si ga že dolgo želife. Pri lem se ne ozirajle na polrebe drugih, saj ves čas skrbite le zanje - sedaj je čas, da se začnefe imefi radi. Jogurtova torta z limono variacne Potrebujemo (za 6 do 8 oseb): dve pečeni biskvitni podlagi, 80 dkg jogurta, 2 limoni, lOOg sladkoija, 2 dcl sladke smetane, 6 lističev želatine, 2o dkg limo-ninega želeja. Za okras kandi-rano in zmrznjeno sadje, malo sladkorja, 6 žele bonbonov. S peko papiijem obkrožite ka- lup za torto. Na dno dajte prvo plast biskvita. V vodi omehčajte želatino in odcedite. Potem jo raztopite nad paro. Jogurtu dodajte sladkor, nari-bano limonino skorjo in sok pol limone. Mešajte z elek-tričnim mešalnikom, da se do-bro spoji, med mešanjem pa dodajte še želatino. Stepite čvr-sto smetano in dodajte jogurt-no kremo. Zlijte v kalup, po-ravnajte z žlico, nato položite drugi biskvit. Rahlo pritisnite, potem pa za 5-6 ur postavite v hladilnik. Ko boste vzeli torto iz kalupa, jo prelijte z limoni-nim želejem. Okrasite torto. Kako zdraviti alergije na hrano (koprivnica) Prebavne motnje, odrevenelo-st, topa bolečina, kožni izpuščaji, ekcem, težave z dihanjem, neprestane okužbe sečnih ali vaginalnih organov so znaki alergije na hrano. Pokažejo se lahko tudi kot mehurji in izpuščaji, kot reak-cija na hrano ali kemikalije. Znak je tudi vzdražena rdeča koža, ponavadi kratkotrajna. Recept 1: Za pripravo napitka potrebujemo: Pekočo koprivo (zelišče) z dodatkom velike švedske grenčice Po eno zvrhano čajno žličko koprive poparite s 1/4 litra kropa. Pustite, da pokrito mi-ruje 10 minut, nato odcedite. Pijete najmanj 14 dni ali tri tedne po tri skodelice čaja na dan. Pri težjih alergijah lahko popijete tudi do 1,5 litra ko-privnega čaja na dan s po eno jedilno žlico Svedske grenčice zjutraj in zvečer v čaju. Recept 2: Gladišnik (cvetoči vrh) Dve čajni žlički zelišča prelije-te z 2 decilitroma hladne vode, zavrete in pustite, da počasi vre še 5 minut. Nato precedite. Pijete trikrat na dan po eno skodelico čaja. Recept 3: Sladki koren (koreni-na) Tinktura: 100 g korenin na-makamo 14 dni v 1/2 litra do-brega domačega žganja (45% alkohola). Dobro zaprta stek-lenica naj bo na toplem. Večkrat jo pretresite, potem pa precedite. Uporabljajte jo razredčeno za čiščenje ali izpiranje. Ni pa za ljudi z visokim krvnim priti-skom in za tiste, ki uživajo zdravila z dioksidom. Recept 4: Suličasti trpotec (list) Tinktura: 100 gramov listov na-makate 14 dni v 1/2 litra do-brega žganja ali v 1/2 litra 45% alkohola. Dobro zaprto stek-lenico imejte na toplem in jo večkrat pretresite. Precedite ter uživajte 2-3 krat na dan po 20 v kozarcu vode razredčenih kapljic tinkture. Z novim letom so znane tudi prve modne smernice, ki bodo zazna-movale leto 1999. Na modnih pi-stah v Parizu, Milanu, Londonu in New Yorku so jih predstavili že pred dobrim mesecem. Se sprašujete, če bo moda tokrat na-redila velik preobrat in po dolgem času prinesla kaj radikalno no-vega? Ne. Še vedno bo skrivnost dobro oblečene ženske a!i mla-denke v urejenosti, lastnem stilu oblačenja in drobnih dodatkih, ki bodo delovali kot začimbe. Nekaj pa je sigurno. Mini izginja. Sploh ultra mini. Preplavil ga bo maksi. Ne lc midi, pravi maksi -do tal. To velja tako za pomla-danske plašče kot krila, obleke... Če se ne boste mogle posloviti od mini dolžin, naj te segajo čisto do kolen. Ta so še vedno lahko di-skretno razkrita. Barve? Prevladovala bo roza. Pink v vseh odtenkih, najbolj zaželjeni pa bodo živahni. Tudi turkizno mo- dra bo med modnejšimi barvami, izpodrinila bo sivo, ki se nekako ni prijela v jesenko-zimski sezoni, pa čeprav je bila najmodnejša. Ostajajo seveda tudi naravni toni rjave, zelene, kovinske tkanine in barve, a bo vsega tega manj kot prejšnje sezone. Črna? Kot že nekaj časa bo še vedno "in". Sploh za svečane priložnosti, pa tudi za vsakdanjo ulično modo.... ■■■■■■■ 12Sil SiAS 7. januarja 1999 Član uprave Gorenja Drago Bahun (desno) Zdenku Hriberšku, vodji vzdrževanja v podjetju (na sredini): "Upam, da ste v prostih dneh postorili vse, da bo začetek proizvodnje tak kot je treba, da bo možen še kakšen nov rekord, da bo imel tudi Vojko kaj dela." Ta, Vojko Zupanc je v Gorenju zadolžen za stike z javnostmi in mora biti že po službeni dolžnosti seznanjen z vsem, kar se v podjetju dogaja. Nedavno tega se je preizkusil tudi kot kandidat za župana v občini Žalec. Dedek Mraz in Jože Mraz, direktor Podjetja za urejanje prostora PUP Velenje, sta si na moč podobna. Te posrečene novoletne šale so se domislili direktorjevi (Jožetovi) sodelavci. Dedka in Jožeta Mraza je v isti osebi upodobil Jože Napotnik. Dedek Mraz še zdaj pozdravlja Velenjčane na Koroški 37, le pravega Jožeta Mraza ni več ob njem. Je rekel, da je prevelik mraz, da bi tam lahko vztrajal dolgo. Pavle Šifer, arhitekt in znan Šalečan, ki se ob koncih tednov rad umakne v Bele Vode, nikoli ne da miru. Kot veiik gurman zna marsikaj pripraviti tudi sam. Za krvavice pozna poseben recept, ki pa ga niti pod razno ne bo izdal, pravi. Kot govori tale fotografija, pa tokrat Pavle kot velik estet, z videzom krvavice ni prav nič zadovoljen. "Bolj ko jo sučem, manjje podobna tisti, ki sem sijo zamislil...". Pečena je potem navkljub obliki teknila. REZANJE SOSTANJA M>(c iOV' Mimo so prazniki, nazdravljanja, brezskrbnost in obložene mize. Trgovine so izropane, denarnice prazne, marsikomu bo-do čeki kot spomin na minulo silvestrovanje bremenili tekoči račun vse do letnih do-pustov. Kaj nas čaka v tem predzadnjem letu drugega tisočletja? Sodeč po prvi letošnji nedelji obilo spolitiziranosti in potegavšein, kot je ta s TET 3, ki bo odvisna od referen-dumske odločitve. Nič novega torej, država še naprej skrbi, da lahko televizijai delajo dol-gočasne informativne oddaje, v katerfh se po-javljajo eni in isti strokovnjaki, pa naj teče beseda o davku na dodano vrednost, padan-ju števiia Sloveneev, Trdinovem vrhu, avto-cestnem križu ali gradnji termoelektrarne. Vedno isti obrazi in protagonisti, vedno iste fraze in poze, vedno ista ideološka delitev. Pogosto se sprašujem, kako je v samo malo manj kot desetih letili naša država postala prepojena s politizerstvom, ki temelji samo na veri v "našo" stran, medtem ko mimo teče življenje, ki je polno čisto vsakdanjih stvari in skrbi, ki so veliko pomembnejše kot napi-hnjeni politični baloni. Kje ste pričakali zadnje sekunde min-ulega leta? Jaz sem ga pod meglenim nebom, v soju ognjemeta, povezanem hrupu poka-jočih petard ob zanosnih besedah župana. Ja! To ni bilo v Šoštanju, ampak v Velenju. Vsaj malo je dišalo po svetovljanstvu, čeprav mi je znanec proti jutru prvega dne zatrdil, da on z Bosanei že ne bi čakal novega leta. Tako je to, vidite. Velenje je mesto Bosancev, Šoštanj pa sodeč po silvestrski noči, mesto duhov. je na začetku prejšpjega leta kaza-lo, da bo mesto živo, saj je naš župan občinskemu svetu predlagal prenovo Trga bratov Mravljakov, ki bi lanski proračun bremenila za skoraj petdeset milijonov to-larjev. Svet je potem županov predlog zavrnil in namenil 42 miiijonov tolarjev za preno-vo kulturnega doma. Pričakovali bi, da bo dom zasijal v bleščeči novi podobi vsaj ob tradicionalnem božičnem koncertu, pa ni! Dom je pust in žalosten bolj kot kdajkoli prej! Pred volitvami je bil sicer nekajkrat obiskan, a je bojj zgovorno dejstvo, da v Šoštanju ni več kina. Mene ne boste prepričaJi, da pri nas ni fflmske publike. Sam sem v prednovolet-nem času tvegal depresivnost ob ogledu Spielbergovega vojaka Ryana. Seveda sem moral tudi za to v Velenje in resnično vam povem, da je bilo v dvorani še vsaj dvajset obiskovaleev, ki so prišli iz šoštanjskega konca. Nekateri so to kazali z dovolj neumestnimi in preglasnimi komentarji, a jim ne gre zameriti. Saj veste, ijudje niso pogosto v kinu, ker ga v njihovi bližini pač ni! Cerkve pa so bile v božičnem času zopet premajhne. Letos nisem opravil tradi-conalnega obiska polnočnic v svoji rojstni, saj sem bil pri polnočnici v šoštajnjski mest-ni cerkvi. Svečano vzdušje pa je tudi tukaj skalilo neko posebno obnašanje ljudi, ki sem ga bil vajen že od prej in ki ga v farni cerkvi v Skornem zaradi njene forme ne morete doživeti. Verniki in drugi obisko-valci polnočne maše se večinoma nagnete-jo pod zvonikom. Vsi tiščijo naprej, koraka pa ne stori nihče in tako je kljub temu, da je v cerkvi dovolj prostora, gneča v ozadju cerkvene ladje neznosna. Človeka nehote prešine misel, da se tod drenjajo predvsem tisti, ki nosijo v srcu greh in se z njim ne up-ajo topiti pod svetlobo oltarja. A najbrž ne gre za to. Po moje gre za neko karakterno potezo ljudi, ki večinoma želijo biti vedno zraven, a se po drugi strani svoje želje po "biti zraven" sramujejo in se skrivajo v sen-ci in vbistvu eden drugega kontrolirajo, da ne bi kdo naredil koraka naprej. Nič še ne vemo, kaj nam nosi leto, ki je pred nami. Začeli smo ga tako kot vedno. Z dobrimi željaml, bolj in manj iskrenimi voščili, darili in obflubami. A mnogo stvari se bo zanesljivo obrnilo drugače kot si želimo. Vseeno pa o tem nočemo razmišljati in se s težavami spopadamo nepripravljeni takrat, ko pač pridejo. Začelo se je leto, v katerem bo zaradi nove davčne politike po marsikateri napovedi za mnoge finančna katastrofa. Mnogi pa upajo, da se njim to ne bo zgodilo. Skrivajo se v senci in gnetejo v oza4)u. Zanian. Vsi smo v isti cerkvi, pri isti maši in pod isto "komando". A kot že rečeno, zakaj bi o tem razmišljali že zdaj, saj je do junija še celega pol leta! ■ Perorez FRKANJE Ohlajevanje V Gorenju so izdelali že nad 18 milijonov hladilnikov. Kmalu se bo znašel kdo in rekel, da je zato ta družba kriva za dokaj hladne odnose v Sloveniji. In da se ne more uveljaviti prava slovenska pomlad. Denar Dobršen del zahodne Evrope je dobil novo valuto, eu-ro. Mi bi lahko kot pridružena članica dobili vsaj eurotolar. Ce ta valuta že ne bi bila močnejša, bi bila vsaj daljša. V sedlu Premagali smo Avstrijo in mednarodni mejni. prehod bo vendarle na Pavličevem sedlu. Zgornjesavinjčani upajo, da so s tem sedlom prišli na turistične-ga konja. Oblaki V marsikaterem podjetju so poslovnim partnetjem ob novem letu delili dežnike. Morda lahko kdo iz tega tudi sklepa, da se nad njimi zbirajo temni oblaki. Pogrevanje Izgradnja novega toplovoda v Gornjem Gradu je že pogrela mnoge ljudi. Najbolj tiste, ki čakajo, kdaj se bodo lahko res ogrevali na tak način. Prva je družina Vse kaže, da je Slovencem družina več od države. Božič smo proslavili izredno slovesno, naslednjega dne, Dneva samostojnosti, smo se komaj spomnili. ester iznicil afe Da je lepše brez petard kot z njitni, se je poznalo že v prvih dneh januaija, ko je bilo neznosnemu decembrskcmu in še posebej silvestrskemu pokanju, narejen konec. Lastniki petard in drugih pirotehničnih sredstev so pokurili, kar so nabavili, tr-govci pa so si meli roke, ko so preštevali dobiček. Redki, zelo zelo redki, pa so se odločili, da bodo petarde na Policijski postaji zamenjali za čokolado. Komaj 452 kosov je bilo uničenih tam, celih 200 manj kot leto pred tem. V primerjavi s tistimi, ki so pokale, prava pravcata malenkost, ki niti omembe ni vredna. Le štirje od tistih, ki so s poki "razveseljevali", se bo-do srečali s sodniki za prekrške. Tudi prava malenkost proti vsem, ki so si dali duška. Za letošnji december, ki bo tako ali tako "nor", bi se bilo dobro spomniti kaj drugega. Morda preko poslancev začeti akcijo, ki bo zaustavila sprenevedanje države, ki na eni strani zaradi dobičkov takšno nasilje podpi-ra, na drugi strani pa se preko akcij, recimo policije, torej svo-jega aparata, dela da vse skupaj preprečuje. Lažje in lepše bi bilo, če bi prodajo enostavno prepovedala, pa čeprav bodo eni rekli, da se jim s tem kratijo pravice. do Velenje Velenjske ulice, ziasti pločniki in pešpoti so bfle v zadnjih de-cembrskih dneh pravo drsališče. Na velenjskem podjetju za ure-janje prostora zatijujejo, da so opravili vse kar imajo dogov-orjeno s pogodbo, za kaj več pa bi bifo potrebno tudi več denar-ja. Najodgovornejši v občini pa radi rečejo, da nismo tako bo-gati, da bi pozimi vzpostavljali poletne razmere. Nihče pa ob tem ne pomisli, da nismo tako bogati, da bi zaradi slabo očiščenega mesta imeli toliko Ijudi na bolniški. Tt stroški sicer ne gredo iz občinske ampak državne blagajne. Koncc koncev pa smo vsi eno, enkrat občani, drugič državljani. Vse gre iz nasih žepov. In če bi nas kdo kaj vprašal, raje plačujemo za čiščenje esta kot za bolniske! 1 iu pid£iiiii r 26. december je za Slovence velik dan. Obeležujemo dan samostojnosti v spomin na 26. december leta 1990, ko smo se Slovenci na referendumu skoraj soglasno odločili za samosto-jno pot. Resnica pa je takšna, da po javnomnenjsk£h anketah kar polovica Slovencev ne ve, kaj praznujemo 26. decembra. Mno-gi se ustavljajo pred bankami in trgovinami in zrejo z začuden-jemvzaprta vrata. Tistih, ki bi bili pripravljeni ob tako pomem-bnem dnevu izobesiti državno zastavo pa vsaj v našem okolju skorajda ni. So odloki le za nekatere? Mnogi krajani v občini Šmartno ob Paki so prepričani, da sprejeti odloki veljajo le za nekatere. Prav zaniinivi so bili ko-mentaiji glede tega na prireditvi v počastitev dneva samosto-jnosti. Pred začetkom koncerta se je namreč župan kar pošteno namučil, da je prekrižal račune svojemu psu Niku, ki se je od-ločil, da bo tako kot njegov gospodar prisluhnil pevcem in pevkam. Petarde so ga menda tako prestrašile, da ni hotel zapustiti dvorane. Zagotovo pa tega ne bi bilo treba, če bi gospodar poskrbel za Nika tako, kot to predvideva odlok, ki ga je pod-pisal sam. Morda bi biio dobro, če bi si ga tisti, kt ravnajo s svo-jimi štirinožci podobno kot omenjeni, še enkrat prebrali. Oglasi na vratih Vhodna vrata so gotovo eno od najvidnejših mest ob vstopu v trgovino. Očitno so tako ocenili tudi tisti občani v Smartnem ob Paki, ki na vrata trafike in trgovine Dolina limajo lističe o prodaji najrazličnejših predmetov, na izložbenem oknu ek-spoziture banke pa je celo obvestilo o prodaji prašiča za zakol. Ali je to prav, lahko oceni vsak sam. Zagotovo pa je vse prej kot lepo. Za te namene so oglasne deske. Mrk zelenih možićkov Nekaj čudnega se dogaja na semafoijih v obeh glavnih križiščih na Foitovi ulici v Velenju. Za obe križišči je značilno, da sta zelo prometni in da pešci niso ravno v zavidljivem po-ložaju, kadar jih prečkajo. Že vse od oktobra, od tara nekje, ko se je zaČel predvolilni boj za lokalne volitve, so na njih "ukinili" zelene možice. Tako pešci sploh ne vedo, kdaj Iahko prečkajo cesto, brez da doživijo kakšno bližnje srečanje z avtomobilom, ki bo morda pripeljal čisto po predpisih. Pomaga jim Ie, da gleda-jo na veliki semafor in upajo, da bo svojevrstna malomarnost končana. Volitve so že zdavnaj. 7. januarja 1999 •/'fi NIČNI UTRIP KAS VAS 13 Koroškošaleški jamarski kluh in kulturno društvo Avgust Hriharsta tudi letos v božićnem času in dan Sv. treh kraljev pripravila žive jaslice v Hudi luknji. Prired-itev jc pritegnila številnc obiskovalce od blizu in od daleč in dokazala, da imajo občani izvirne prireditvc ra-di. ■ (foto Sandi Zakošek) Zive jaslice v Hudi luknji. ŽE VEČ KOT 150. Slovencev nam je zaupalo skrb za svojo prihodnost. Z najkakovostneišim življenjskim zavarovanjem bomo znan poskrbeti tudi za Vašo. Tako boste z varnimi koraki stopili na pot do svojega zaklada. BREZPLAČNA TELEFONSKA šTEVILKA 080-19-20 ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d: ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI Mozirje - Soštanj Bozicno romanje k Svetemu PRIHODNOST PO IZBIRI Rečica ob Vakoletno množično obisko-vanje cerkvice Sv. Križa nad Be-limi vodami nad Šoštanjem oziroma Mozirjem je letos, 25. decembra, na božični večer, preseglo pričakovanja. Veliko vernikov, planincev in domačin-ov je tokrat z baklami osvetlje-valo poti z dveh smeri, iz doline Ljubije ter iz Belih vod. Več kot tisoč ljudi se ni moglo stisniti v cerkvi, kjer je slovesno mašo bral dekan Šaleške dekanije Jože Pribožič. Zato so ljudje os-tali ob cerkvi, čakali na brez-plačen čaj, paberkovali ter si lajšali večerni mraz s "flaška-mi" izpod tople bunde. Vzpon Božični čas je Robiju Rotovniku s Stantetove v Veienju še posebej pri srcu, saj se mu je ravno v tem času rodila hči Ana. Tudi zato z ženo Darjo zelo skrbno postavljata božično drevesce pod katerim postavi Robi mogočne jaslice. Letos jih je obogatil še s čisto pravim mlinčkom, ki ga je vrtel potoček. Izrezljal ga je sam iz lesa starih zabojev. Celi družini, pa tudi mnogim sorodnikom, znancem in prijateljev je tako na svojstven način obogatil božični čas. ■ sz Med udeleženci prazničnega pohoda ni manjkalo otrok in miadine. na ta skoraj tisoč metrov visok plitvem snegu, doživetje božiča vrh je bil pravo doživetje, nazaj pa kot le redkokatero. v dolino prava drsalnica na ■ Jože Miklavc Blagoslovili konje Šmartno ob Paki Blagoslov konj na Štefanovo je v marsikaterem okolju že pred Ieti popestrilo dogajanja v prcdno-voletnem času. V občini Šmartno ob Paki pa so na pobudo rejcev teh plemenitih živali, mcd katerimi sta bila šc posebej prizadevna Drago Meh in Zvone Magrič, s tem običajem prvič zaznamovali pred-novoletni čas. Na prostoru pri cerkvi v sre-dišču kraja so v priložnostno pripravljenih stojiščih rejci priveza-li 10 konj, omenjena pobudnika starodavnega običaja pa sta se na kraj blagoslova pripeljala z vprego. Blagoslovitveni obred, ki je pritegnil precejšnje število kra-janov, je opravil šmarški župnik Ivan Napret. Zbrane je nato nagovoril tamkajšnji župan Ivan Rakun, člani domačega moškega zbora pa so poskrbeli za popestritev programa. Kot smo slišali, včasih v občini skorajda ni bilo malo večje kmeti-je brez konj, ki so jih njihovi gospodarji vpregli za dela na polju. Konje so zamenjali traktorji, kon-jerejo pa sedaj ponekod oživljajo iz povsem drugih razlogov. V občini je menda sedaj šest rejcev, ki imajo vsaj eno ple-menito žival. Po opravljenem blagoslovitvenem obredu je lastnikom konj najbrž še kako teknil golaž v gostišču Don Juan v Rečici ob Paki, ki jim ga je na-menila občina Šmartno ob Paki kot pokroviteljica prireditve. ■ tp Prva blagoslovitev konjje pritegnila veliko Ijudi, organizatorji pa so obljubili, da ni bila zadnja. Po mnogih slovenskih domovih in cerkvah v zadnjih letih kar tekmujejo, kdo bo postavil lepše božične jasli, "jaslice". Znjimi, kot pravijo Ijudje, prinesejo v dom ali v cerkev prijetno toplino, domačnost in izvirnost tega največjega krščanskega praznika. Jaslice, ki smo sijih ogledali v cerkvi sv. Kanciana na Rečici ob Savinji so prav gotovo posebnost tako po velikosti kot po vsebini. Na slikije delček pokrajine pri Betlehemu v sveti deželij s hlevom in "jaslimi". ■ (tekst in foto: Jože Miklavc) Štefan v Šentjanžu Člani zgornje-savinjskega kon-jerejskega društva se tudi letos niso odrekli lepega običaja. Tudi tokrat so se zbrali ob cerkvi v Šent-janžu, skoraj 50 konj in konjskih vpreg se je na sv. Stefana dan zbralo na tem lepem kra-ju in vsi skupaj so bili po maši deležni blagoslova z lepimi obeti in najlepšimi željami. Za zdravje, srečo in krepitev zgornjesavinjske konjenice U JP 14 MS i AS TV SPORED 7. januarja 1999 CETRTEK, 7. januarja SLOVENIJA 1 09.30 Pod klobukom 10.15 Olroška oddaja 11.10 Naravoslovna oddaja 12.00 Zgodbe iz školjke 12.30 Kredo, dokum. film 12.55 Marketing 13.00 Poročila, vreme, šport 14.05 Lipetove sanje, nemški film 15.30 Osmidan 16.00 Mostovi 16.30 Po Sloveniji 17.00 Tedi, oddaja za mularijo 17.30 Glejte, kako rastejo 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Izobraževalna oddaja 18.30 Humanistika 19.00 Marketing 19.15 Risanka 19.30 TVdnevnik 20.00 Marketing 20.05 Tednik 20.55 Marketing 21.00 TVpoper 21.40 Homo turisticus 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Pisave 23.20 Somrak stoletja SLOVENIJA 2 10.00 Matineja zamudniki, 13/22 10.25 Angel, varuh moj, 10/22 11.15 Koncert Tomaža Domiclja 12.25 Sean 0'Casey: prihranjeni funt, komedija 13.05 Svet poroča 14.45 DonKihot, 16/39 15.10 Skrivni vrt, amer. film 16.50 Lukas, 7/13 17.20 So leta minila, 4/7 17.55 SPvalp.smuč. SL(M), 1. tek, prenos 19.0 Kolo sreče, fv igrica 19.30 Videoring 20.00 Ekstremne avanture, franc. dokum. oddaja 20.40 SPvalp. smuč. SL(M), 2.tek, prenos 21.30 Športni portret 22.00 Spolno življenje Beljgijcev, belgijski film 23.20 Alica, evropski kulturni magazin 06.0 09.00 10.00 11.00 12.00 13.0 14.00 15.00 16.00 17.00 17.50 18.20 19.15 20.00 21.00 21.30 22.30 23.0 00.0 01.00 Dobro jutro, Slovenija Marimar, nan. Za Eleno, nad. Kassandra, nan. Matlock, nan. Stražar, nan. Nikita, nan. Angel v belem, nan. Dinastija Colby, nan. Za Eleno, nad. Marimar, nan. Kassandra, nan. 24 ur Brez zapor z Jonasom Prijatelji, nan. Policijska akademija, humori. nad. Med prijatelji, nan. Stražar, nan. Kobra 11, nan. 24 ur, ponovitev kanall 27 09.00 NAJ SP0T DNEVA 09.05 NAJ SP0T, glasbena oddaja 10.35 VABIMO K OGLEDU 10.40 TVIZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PR0GRAM 1930 OBVESTILA 20.00 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.05 SVETITRIJE KRALJI, dokumentarni zapis 20.35 IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV; oddaja TV MOJ VIDEO, SELNICA OB DRAVI 1.05 KAK0 BITIZDRAVIN ZMAGOVATI; S.E.M.-51. oddaja 21.35 TVIZLOŽBA 21.40 VIDEOSTRANI PETEK, 8. januarja SLOVENIJA 1 09.30 Glejte, kako rastejo ! 08.00 09.40 Tedi, oddaja za mularijo j 08.30 08.55 10.20 Izobraževalna oddaja 10.40 Humanistika i 09.25 11.10 Ivan Cankar: Pohujšanje v j 09.50 dolini Šentflorjanski, ! 11.15 posnetek predstave SLG ; 12.00 Celje 12.50 13.00 Poročila, vreme, šport 13.00 14.10 4x4, oddaja o Ijudeh in i 13.50 živalih i 14.00 14.35 Po domače i 14.20 15.30 15.30 Pisave i 16.00 Slovenski utrinki i 17.00 16.30 Po Sloveniji i 17.30 17.00 Oddaja za otroke i 18.00 18.00 Obzornik, vreme, šport i 18.10 18.40 19.15 19.30 18.10 Dober večer i 19.15 Risanka ; 19.30 TV dnevnik i 20.15 20.00 Zrcalo tedna i 21.15 20.15 Petka i 21.50 22.00 Odmevi, vreme, šport i 22.30 23.00 22.50 Seinfeld, 1/22 j 23.20 Polnočni klub i SLOVENIJA 2 10.00 Zamudniki, 14/22 10.30 Lukas, 7/13 11.30 So leta minila, 4/7 11.30 Lepa Sara, portoroški film 13.15 Čeveljček in vrtnica: zgodba o Pepelki, amer. film 15.30 Spoznavajmo, 1/8, amer. dokum. serija 16.25 SP v alp. smuč. SL (Ž), 1 .tek, prenos 17.35 Črni in beli, 1/6 18.00 Davis, ravnatelj, 7/13 19.00 SPvalp. smuč. SL(Ž), 2.tek, prenos 20.00 Moški in ženske, 1/6 21.05 Irma Vep, franc. film 22.40 Nash Bridges, 9/18 06.00 09.00 10.00 11.00 12.00 13.00 14.00 15.00 16.00 17.00 17.50 18.20 19.15 20.00 22.00 00.00 00.0 01.30 ■V/" Dobro jutro, Slovenija Marimar, nan. Za Eleno, nad. Kassandra, nan. Matlock, nan. Stražar, nan. Policijska akademija, nan. Angel v belem, nan. Dinastija Colby, nad. Za Eleno, nad. Marimar, nan. Kassandra, nan. 24 ur Film2: Wall street, amer. film Vsi predsednikovi možje, amer. film Nevarne igrice, erotični film Nevarne igrice, erotični film 24 ur, ponovitev kanall 27 09.00 D0BR0 JUTR0 10.15 SVETI TRIJE KRALJI, dokumentarni zapis 10.45 IZPR0DUKCIJE ZDRUŽENJA LTV; oddaja TV MOJ VIDEO, SELNICA OB DRAVI 11.15 VABIMO K OGLEDU 11.45 KAKO BITIZDRAVIN ZMAGOVATI; S.E.M. -51. oddaja 12.15 TVIZLOŽBA 12.20 VIDEOSTRANI 17.55 NAJ SPOT DNEVA 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TVIZLOŽBA 19.35 OBVESTILA 20.00 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.05 LEGENDA 0 VOLČJI PLANINI, ameriški film 21.35 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.35 TVIZLOŽBA 22.40 VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 9. januarja SLOVENIJA 1 Zgodbe iz školjke Nesrečniki, 15/26 An ban pet podgan: presenečenje Otroška oddaja Petka Glasbeno poletje v Bohinju Tednik Dobrodošli doma Poročila, vreme, šport Homo turistikus Duhovni utrip Polnočni klub Zamujena pomlad, danski film Cofko cof, 6/13 Lingo, tv igrica Obzornik, vreme, šport Na vrtu Velike romance 20. stoletja Risanka TV dnevnik, vreme, šport TV genij Pajčevina Modrina med vrtnicami, 1/4 Poročila, vreme, šport In življenje teče dalje, 1/8 SLOVENIJA 2 08.55 Nostalgija z Beatniki 09.55 SP v alp. smuč. VSL (Ž), 1 .tek, prenos 10.55 SPvalp. smuč. VSL (M), 1 .tek, prenos 12.00 Dogodivščine iz živalskega vrta, 1/13 12.55 SP v alp. smuč. VSL (Ž), 2.tek, prenos 13.40 SP v smučarskih skokih, prenos iz Engelberga 14.30 Nash Bridges, 9/18 15.55 Pamploma: rokomet San Antonio:Celje Pivovarna Laško, prenos 17.30 SP v alp. smuč. super VSL iz Schladminga, posnetek 17.55 Novo mesto: DP v košarki, Krka:Pivovarna Laško, prenos 19.30 Videoring 20.00 Rapa Nui, amer. film 21.45 Oueen, balet 22.00 Sobotna noč (koncert ! * Celine Oion) • 07.00 Reboot, ris. serija 07.30 Jetsonovi, risana serija 08.00 Kremenčkovi, risana serija 08.30 Iz knjige vrlin, risana serija 09.00 Maska, risana serija 09.30 Batman, risana serija 10.00 Muppet tv, nan. 10.30 Povver ranger, nan. 11.00 Morska deklica, nan. 11.30 Beli očnjak, nan. 12.00 Mlada čarovnica, nan. 12.30 Malopridnež, amer. akcijska komedija 14.30 Brez zapor z Jonasom 15.30 Konan, nan. 16.30 Xena 17.30 Šampijoni čarovnij, dokum. oddaja 18.20 Herkul, nan. 19.15 24 ur 20.00 Pandorina skrinjica, 1/2 22.00 Komandosi, nan. 23.00 Tisoč junakov, amer. film 01.0 Playboy special 02.00 24 ur, ponovitev kanall 27 09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev 10.05 LEGENDA 0 VOLČJI PLANINI, ameriški film 11.35 VABIMO K OGLEDU 11.40 TVIZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TVIZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 20.00 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.05 755. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 20.25 ORFEJČKOVA PARADA - PTUJŽ98, l.del 22.55 755. VTV MAGAZIN, ponovitev 23.15 TVIZLOŽBA 23.20 NAJ SPOT DNEVA 23.25 VIDEOSTRANI DO 24.00 NEDEUA, 10. januarja SLOVENIJA 1 08.00 Mumini, 5/14 08.25 Tabaluga, 6/14 08.50 Srebrnogrivi konjič, 19/39 09.10 Telerime 09.15 Zares divje živali 09.35 Risanka 09.55 Nedeljska maša 11.00 Gospodarji živali, 1/13 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Pomagajmosi 13.00 Poročila, vreme, šport 13.20 Maribor 1998 - mednarod- no pevsko tekmovanje 13.50 TVgenij 14.50 Pajčevina 15.20 TVpoper 16.00 Vse o sreč(k)i 16.40 Dopolnilni program 17.00 Podomače 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Alpe, Donava, Jadran 18.40 Modrina med vrtnicami, 1/4 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 ZOOM 21.35 Očetje in sinovi 22.30 Poročila, vreme, šport 22.55 Avstralska opera 01.40 Vse o sreč(k)i SLOVENIJA 2 09.55 SPvalp. smuč. VSL (M), 1 .tek, prenos 11.00 Rolada, ponovitev 11.15 David Cooperfield, ang. , film 12.25 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 12.55 SP v alp. smuč. VSL (M), 2.tek, prenos 13.45 SP v smučarskih skokih, prenos iz Engelberga 17.55 Ljubljana: rokomet, liga prvakinj Krim Electa Neutro RobertsiKometal, prenos 19.30 Videoring 20.00 Fran Žižek: Ipavci, 1/5 21.20 Vatikan, moč papežev, 1/5 22.15 Šport v nedeljo 23.0 MurphyBrown, 19/25 23.25 Poroka iz kljubovanja, amer. film 07.0 Mali bogataš, ris. serija 07.30 Jetsonovi, ris. serija 08.0 Kremenčkovi, risana serija 08.30 Flipper, mlad. film 10.30 Frankie, nan. 11.3 Kalifornijske sanje, nan. 12.00 Zlatolaski, nan. 12.30 Izganjalka vampirjev, nan. 13.30 Punce s pomola, nan. 14.00 Vprašajte Harriet, nan. 14.30 Angeli na delu, nan. 15.30 Lepa prinčeska, nan. 16.2 Scarlett, nan. 18.20 Sedma nebesa, nan. 19.15 24 ur 20.00 Pandorina skrinjica, 2/2 22.00 Športnascena 23.15 Zakriti strahovi, amer. film 01.00 24 ur anall 27 46 52 PONOVITVE ODDAJ TEOENSKEGA SPOREDA: 09.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev 10.00 754. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 10.20 ŠPORTNITOREK, športna informativna oddaja 10.40 IZ PONEDELJKOVE ODDAJEDOBROJUTRO 11.40 755. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 12.00 EPP/ VABIMO K OGLEDU 12.05 IZ SREDINE ODDAJE DOBROJUTRO 13.05 ORFEJČKOVA PARADA, 1. H DEL 14.-35 VIDEOSTRANI 17.00 LEGENDA 0 VOLČJI PLANINI, ameriški film 18.30 NAJ SPOT, glasbena oddaja 20.00 KAKO BITIZDRAVIN ZMAGOVATI; S.E.M. - 51. del dokumentarne oddaje 20.30 VIDEOSTRANI PONEDEUEK, 11. januarja SLOVENIJA 1 09.30 Oddaja za otroke 10.20 Dobervečer 11.10 Navrtu 11.35 Velike romance 20. stoletja 12.00 Alpe, Donava, Jadran 12.35 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila, vreme, šport 13.10 Ljudje in zemlja 13.40 Očetje in sinovi 14.30 ZOOM 16.00 Dober dan, Koroška 16.30 PoSloveniji 17.00 Radovedni Taček 17.20 Zares divje živali 17.40 Volkovi, čarovnice, velikani, 2/13 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Recept za zdravo življenje 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.0 Otoški policaj, 5/6 21.00 Dosje 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Dosje 00.30 Bila sva tujca, amer. film čb SLOVENIJA 2 10.00 Sobotna noč, ponovitev 12.00 Črni in beli, 1/6 12.25 Davis, ravnatelj, 7/13 12.50 Moški in ženske, 1/6 13.50 Vatikan, moč papežev, 1/5 15.45 Bila sva tujca, amer. film čb 17.25 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 18.00 Ženska mojega življenja, ' 11/12 19.00 Jasno in glasno, kontakfna oddaja 20.00 Oddaja o gospodarstvu 21.00 Trend, oddaja o modi in . B j kulturi 21.30 Studio city 23.00 Brane Rončel izza odra 06.0 09.00 10.00 11.00 12.00 12.45 14.00 15.00 16.00 17.00 17.50 18.20 19.15 20.00 21.00 22.00 23.00 00.0 01.0 Dobro jutro, Slovenija Marimar, nan. Za Eleno, nad. Kassandra, nan. Matlock, nan. Športna scena Sedma nebesa, nan. Angeli v belem, nan. Dinastija Colby, nan. Za Eleno, nan. Marimar, nan. Kassandra, nan. 24 ur 1,2, 3-kdo dobi? Urgenca, nan. Želite, milord, nan. Stražar, nan. Kobra 11, nan. 24 ur, ponovitev kanall 27 09.00 DOBRO JUTRO, 10.15 755. VTV MAGAZIN, ponovitev 09.50 10.35 VABIMO K OGLEDU 09.55 10.40 TVIZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 11.20 18.55 NAJ SPOT DNEVA 12.00 19.00 REGIONALNE NOVICE 18.55 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.00 19.25 TVIZLOŽBA 19.25 19.30 OBVESTILA 19.30 20.00 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.00 20.05 PAVLE ŠIMAC V BOLIVI- 20.05 JSKEM PRAGOZDU; pogovor v sfudiu TV PRIMORKE 20.25 20.50 REGIONALNE NOVICE 20.55 IŽ ODDAJE DOBRO JUTRO 20.45 21.55 KRKA: PIVOVARNA - 20.50 LAŠKO; posnetek tekme 23.20 TVIZLOŽBA 21.10 23.25 VIDEOSTRANI do 24.00 21.15 TOREK, 12. januarja SLOVENIJA 1 09.30 Radovedni Taček 09.50 Pustolovščine, 17/24 10.20Recept za zdravo življenje 11.10 Vse o sreč(k)i 11.50 Dopolnilni program 12.10 Otoški policaj, 6/6 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Dosje 16.00 Prisluhnimo tišini 16.30 Po Sloveniji 17.00 Otroška oddaja 17.20 Dobri duh iz Avstralije 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Dokumentarije 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.0 Učitelj, 11/18 21.00 Pogovor s predsednikom republike 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Dnevi, tedni, meseci, nizoz. drama 23.40 Luis Fernand Celine, franc. dokum. oddaja SLOVENIJA 2 10.00 10.25 11.20 12.15 12.45 14.15 16.15 18.00 19.00 20.00 21.35 22.00 22.15 Zamudniki, 15/22 Ženska mojega življenja, 11/12 Oddaja o gospodarstvu Trend, oddaja o modi Studio city Jasno in glasno Irma Vep, franc. film Gospa svetovalka, 4/8 POMP kviz Polzela: košarka pokal Saporta Savinjski hopsi:Telekom, prenos Športni portret Ko bom mrtev in bel, jugoslovanski film Svet poroča 06.0 09.00 10.00 11.00 12.00 13.00 14.00 15.00 16.00 17.00 17.50 18.20 19.15 20.0 21.40 22.30 23.0 00.00 Dobro jutro, Slovenija Marimar, nan. Za Eleno, nad. Kassandra, nad. Matlock, nan. Stražar, nan. 1,2,3-kdo dobi? Angel v belem, nan. Dinastija Colby, nad. Za Eleno, nad. Marimar, nan. Kassandra, nad. 24 ur Resnične zgodbe: Podrte sanje, amer. film Razstresena Ally, nan. Med prijatelji, nan. Stražar, nan. Kobra 11, nan. 01.00 24 ur, ponovitev iall 27 09.00 09.05 NAJ SPOT DNEVA PAVLE ŠIMAC V BOLIVI-JSKEM PRAGOZDU; pogovor v studiu TV PRIMORKE VABIMO K OGLEDU KRKA: PIVOVARNA LAŠKO; posnetek tekme TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM TVIZLOŽBA OBVESTILA EPP/ VABIMO K OGLEDU 756. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja NAJ SPOT DNEVA 256. VTV MAGAZIN, ponovitev TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 SREDA, 13. januarja SLOVENIJA 1 09.30 Otroška oddaja 09.55 Dobri duh iz Avstralije, 1/13 10.20 Dokumentarije 11.10 Pogovor s predsednikom republike 12.05 Učitelj, 11/18 13.00 Poročiia, vreme, šport 14.20 Luis Ferdinand Celine, franc. dokum. oddaja 15.10 Dnevi, tedni, meseci, nizoz. drama 16.00 Obzorja duha 16.30 Po Sloveniji 17.00 Male sive celice, kviz 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Službeni vhod, 1/10 19.15 Risanka 19.30 Dnevnilk, vreme, šport 20.00 Francoski poljub, amer. film 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.56 Osmidan 23.25 Koncert simfonikov RTV Slovenija SLOVENIJA 2 10.00 Zamudniki, 16/22 10.25 Gospa svetovalka, 4/8 15.25 POMPkviz 16.20 Kako se je začela vojna na mojem otoku, hrvaški film 18.00 Angel, varuh moj, 11/22 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Avtoleta 21.00 SP v biatlonu (M+Ž), posnetek iz Ruhpoldinga 21.45 Odbojka, pokal CEV Pomgrad, posnetek iz Murske Sobote 06.00 09.00 10.00 12.00 13.00 14.00 15.00 16.00 17.0 17.50 18.20 19.15 20.00 21.40 22.30 23.0 00.00 01.00 Dobro jjutro, Slovenija Marimar, nan. Za Eleno, nan. Matlocik, nan. Stražar, nan. Raztresena Ally, nan. Angel v belem, nan. Dinastija Colby, nan. Za Eleno, nad. Marimar, nan. Kassandra, nan. 24 ur Moriiska vdova, amer. film Nikita, nan. Med prrijatelji, nan. Stražar, nan. Kobra 11, nan. 24 ur, ponovitev kanall 27 09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 10.15 756. VTV MAGAZIN, ponoviitev 10.35 VABIMIO K OGLEDU 10.40 ŠPORTNITOREK, športna inform.ativna oddaja 11.00 TV IZLOŽBA 12,00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.35 TVIZLOŽBA 19.40 OBVESTILA 20.00 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.05 VIDEO TOR giasbena oddaja 20.50 REGIONALNE NOVICE 20.55 IZ ODOAJE DOBRO JUTRO 21.55 TVIZLOŽBA 22.00 VIDEOSTRANI DO 24.00 "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega Izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polietna naročnlna 3.420, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovomi urednik), Miiena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik; telefon (063) 855-450, telefax (063) 851-990. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 898 17 50, telefax (063) 851-990. Oblikovanje in graf. priprava: STUCHO MREZA - Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen meci proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št 3, za katere se plačuje 5% prometni davek. 7. januarja 1999 MODRO ® m KRONIKA KAS VAS 15 POLI KA POSTAJA VELENJE Nesreča na prehodu za pešce V četrtek, 24. decembra, ob 6.50, je 37-letna Irena P. iz Velenja vozila osebni avto iz smeri Šaleške ceste proti križišču z Vodnikovo. Na zaznamovanem prehodu za pešce je trčila v 46-letno Ševalo M. iz Velenja, ki je prečkala vozišče z njene leve strani. V nesreči se je peška hudo poškodovala. Trčil v drevo Zadnji dan v letu 1998, 31. decembra, ob 21. uri, se je huda prometna nesreča pripetila na regionalni cesti zunaj naselja Lokovica. 21-letni Damjan P. iz Gavc je vozil osebni avtomobil iz smeri Velenja proti Šmartnemu ob Paki. Zunaj naselja Lokovica je zapeljal na bankino, nekaj časa vozil po nasipu, nato pa trčil v drevo ob cesti. V nesreči je sopotnik 18-letni Tomaž H. iz Gavc utrpel hude, drugi sopotnik 19-letni Miran K., prav tako iz Gavc, pa lahke telesne poškodbe. Temna stran silvestrovanja Na območju Policijske postaje Velenje so dežurni na silve-strovo zabeležili 5 poškodb na objektih, v večini primerov je šlo za razbito steklo ter poškodb na vozilih, predvsem strehah, ki so v večini primerov nastale kot posledice uporabe pirotehničnih sredstev. V Šoštanju, na prostem, pa se je na silvestrovo namesto stiskov rok vnel pretep, v katerem so bile udeležene tri osebe, ena od njih je bila v njem hudo poškodovana. Požar zakrivila pirotehnika? Na silvestrovo, pet minut pred polnočjo, je zagorela garaža na Stantetovi cesti v Velenju, last Radivoja R. V garaži je zgorel os-ebni avto fiat tipo ter pralni stroj. Kot kaže, je požar zanetil pirotehnični predmet, ki je priletel v garažo. Ogenj, ki so ga pogasili gasilci, je povzročil za okoli 2.500.000 tolarjev gmotne škode. Istega dne popoldnc, ob 17.30, je zagorelo v prizidku gospo-darskega poslopja v Plešivcu. Požar je nastal v prostoru za diml-jenje mesa, najbrž zaradi pregretja lesenih tramov. Požar so pogasili gasilci. V torek, 5. januarja, malo po 2. uri zjutraj, pa je zagorel lesen vikend v Gaberkah, velikosti 4x5 metrov, last Antona T.. V požaru, pogasili so ga gasilci, je nastalo za okoli 300.000 tolar-jev gmotne škode. Policisti vzrok za nastanek požara še ugo-tavljajo. S palico nad stanovalca V nedeljo, 3. januarja, nekaj po polnoči, sta 19-letni Iztok P. in 18-letni Peter F., oba iz Šoštanja, vlomila v stanovanje 60-letne-ga Antona S. na Trgu bratov Mravljakov v Šoštanju. Antona sta začela pretepati, pri tem pa uporabila tudi daljšo de-belejšo palico. Od njega sta zahtevala denar. Pri tem početju so ju zalotili policisti, ki so oba nasilneža prijeli. Antona so z reševal-nim vozilom odpeljali v bolnišnico Celje, kjer so ugotovili, da je hudo poškodovan. Iztoku in Petru so odvzeli prostost in ju v ponedeljek, 4. januarja, skupaj s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku. Veseli december imeli tudi dolgo-prstneži V sredo, 23. decembra, okoli 1. ure je v lokalu Čuk v Velenju ostala brez nahrbt^Ka, denarrtice in dokumentov Nina J. Za trenutek je vse skupaj pustila na klopi, bilo pa je dovolj, da je priložnost izkoristil nepridiprav. Istega dne je v garderobi kulturnega doma v Velenju neznanec iz ženske torbice vzel denarnico last Branke K. in jo oškodoval za 60.000 tolarjev. V petek, 25. decembra, v zgodnjih jutranjih urah, je neznanec na silo odprl vrata trgovine Dolina na' Cankarjevi v Šoštanju. Odnesel je nekaj cigaret, alkoholnih pijač, vžigalnikov in čoko-ladic in trgovino oškodoval za blizu 50.000 tolarjev. Prav tako 25. decembra, med 5. in 5.45, pa je neznanec v lokalu May Wayc v Velenju odnesel črno usnjeno jakno z denarnico ter mobilnim telefonom. Gregorja D. je oškodoval za 40.000 tolar-jev. Naslednji jutro, v soboto. 26. decembra, okoli 5.50, je 22-letni Boris V. iz Šoštanja v trgovini TUŠ v Velenju razbil steklo na vhodnih vratih in si v trgovini pripravil večjo količino cigaret in pijač. Ko je zapuščal trgovino, ga je prijel varnostnik, policisti pa so pred trgovino prijeli 51-Ietnega Mitja Š. iz Velenja, ki je opa-zoval okolico. Trgovina je oškodovana za 45.000 tolarjev. POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC Odnesel moško torbico V četrtek, 31. decembra, med 10.45 in 11.45, je neznanec v pros-torih podjetja Spiro d.o.o. v Pečnikovi ulici v Žalcu vzel moško torbico z denarjem in mobilni telefon. Odon S. je oškodovan za okoli 120.000 tolarjev. Vlom v klet in šolo Med 19. in 28. decembrom je neznanec na Čopovi ulici v Žalcu vlomil v klet Petra Ž. ter odnesel snow board, smučarske in boarderske čevlje. Lastnik je oškodovan za celih 90.000 tolarjev. Med 24. in 28. decembrom pa je neznanec vlomil v osnovno šolo Prebold. Odnesel je 16 žog za različne igre, vrednih okoli 100.000 tolarjev. Napad na bankomat V prazničnih dneh je nekdo na Savinjski cesti v Žalcu na bankomat SKB banke Žalec vrgel petardo ali celo več petard. Z nepremišljenim dejanjem je banki povzročil za okoli 500.000 tolarjev škode. zavarovalnica tilia d.d. novo mesto vam nudi vse vrste zavarovanj v Pnedstavništvu Celje Savinova 3 tel.490-09-70 Poslovalnici Velenje Trg mladosti 6 tel. 864-388 Vabimo vas, da se nam pridružite kot honorarni zastopnik. Ifse informacije na tei št. 490-09-70 NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE PREVENT d.d. objavljene v tedniku Naš čas, 17.12.1998. 1. nagrado: nakup lastnih proizvodovv vrednosti 15.000 to-larjev prejme Sašo Vinkovič, Cesta VI / 5, Velenje 2. nagrado: nakup lastnih proizvodovv vrednosti 10.000 to-larjev prejme Marija Vovk, Cesta na Griču 8, Velenje 3. nagrado: nakup lastnih proizvodov v vrednosti 5.000 to-larjev prejme Nik Kajtna, p.p. 360, Celje Informacije o nagradah in nagrade prejmete na telefons-ki številki 0602 / 56 - 079 pri g. Emil Jurjevec ČESTITAMO ! Celjsko lani: več kaznivih dejanj, manj nesreč in prekrškov Kriminal vse agresivnejši V Sloveniji obravnava policija letno več kot 50.000 kaznivih dejanj. Na Upravi za notranje zadeve Celje, ki teritorialno pokriva območje od Logarske doline do Rogatca in od Tepanja do Radeč, so jih lani evidentirali okoli 4.900, kar pomeni približno desetino slovenske kriminalitete. To je območje, na katerem v osmih upravnih enotah živi blizu četrt milijona ljudi. Kazniva dejanja so v primerjavi z letom poprej v rahlem po-rastu, vendar bolj kot to, skrbi njihova struktura. Tako v Sloveniji kot na območju celjske uprave, se poiicisti in kriminalisti soočajo z bolj agresivnimi oblikami kriminala in večjo organiziranostjo storilcev. Opravka imajo tudi s profesionalci in s povezanimi združbami storilcev. Pri odkrivanju storilcev je uspešnost policije na celjskem rel-ativno visoka, saj se gibljc preko 71 odstotkov. Raziskali so sko-raj vsa hujša kazniva dejanja in tista, ki so imela med ljudmi še posebej velik odmev. Lani so policisti na območju Uprave za notranje zadeve Celje obravnavali več kot 5.000 prometnih nesreč, približno 1.000 manj kot leta 1997. V njih je 36 oseb umrlo (22 manj kot leta 1997), blizu 240 jih je bilo v njih hudo poškodovanih, 950 pa lažje. Tudi na področju prekrškov so v lanskem letu zabeležili za okoli 7 odstotkov manj kršitev, kljub temu pa so jih še vedno obrav-navali več kot 5.700. ■ mkp V prometni nezgodi (24. decembra, pri PP Velenje) so bila na srečo poškodovana le vozila. Naj bo črna kronika v letošnjem letu kar se da svetla! (foto: Jože Miklavc) POSTANITE vmo "»»'••'o**' Spremenite suojo postavo IN PRF7 CELULITA sPrmm^e ™™ žiuljenja s preparati, fei' MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 28. decembra 1998 do 3. januarja 1999 Ljl LcOfc ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKA G. □ ZB.12. DZ9.12. B3D.12. □ 3 1 .1 2. Kokusai IsoCell NormaLme osuajajo suet. Dobi'te jih u lekarnah. Ob usakem naročilu uam podarimo še čaj za zmanjšeuanje telesne teže. iPi8filliy|51H twi«» ll«¥! M4'ii& m. 033/ 814-133 9 Ut 2 oašUn zaufjanjcM JZegaška £>lalina X \ s t: A 1 liL A 1 U L u V II L l \ J ll Pravi naslDv za uspešno reklamo nikoli sami]_07 8= 16 NAS VAS Predsednik Športne zveze Veienje Jože Kavtičnik: 7. januarja 1999 Več kot 8000 sodelujočih Mnogi ocenjujejo, da je bilo lansko leto zadnje uspešno, napovedi za letošnje pa so bolj črnoglede kot spodbudne. Jože Kavtičnik, predsednik Športne zveze Velenje se glede na razmere in rezultate na po-dročju športa v mestni občini Velenje in obetih za letos za-pisanemu mnenju ne pridružuje v celoti. Na naša vprašanja je takole odgovoril. %Je bilo leto 1998 na področju športa v mestni občini Velenje uspešno? Jože Kavtičnik: "Če bi ocen-jeval stanje z ocenami od 1 do 5, bi lahko rekel plus 4. Dobro smo delali pri športni zvezi, v klubih in društvih in uspehi niso izostali. Vsem športnim zane-senjakom, ki so pomagali orga-nizirati in izvajati športne pro-grame v letu 1998, bi se rad za-hvalil. Želim si, da bi tako nadal-jevali tudi letos. Veliko ljudi se je ukvarjalo s športom, saj je v dejavnostih 29 klubov in društev pri zvezi sodelovalo več kot 8000 rekreativcev in športnikov." % Ali pri zvezi bolj spodbujate vrhunske panoge ali se bolj za-vzemate za rekreacijo oziroma mnoiičnost? Jože Kavtičnik: "Spodbu-jamo oboje. Že nekaj let pa v Velenju še posebej spodbujamo šport mladih. Klubom in društvom, ki delujejo v okviru zveze, nakazujemo sredstva za njihovo dejavnost. Seveda si želimo, da ti dosežejo čim boljše rezultate, da postanejo obetavni športniki. Zaradi tega imamo tudi sklad za pospeševanjc vrhunskega športa, s katerim mladim pomagamo, da pridejo v sam vrh. Ko ga na osnovi rezultatov dosežejo, mi nismo zmožni več plačati stroškov in takrat damo prostor pokrovitel-jem, donatorjem. Menim, da je naša usmeritev zelo dobra, saj sodimo v sam slovenski vrh. Imamo 59 kategoriziranih športnikov, kar nas uvršča na šesto mesto v državi. Naša šols-ka športna društva so med na-jboljšimi v državi. V tem trenutku že imamo dva državna NK Esotech Smartno Drago Kostanjšek novi trener S koncem jesenskega dela pr-venstva je potekla pogodba uspešnemu trenerju šmarskega drugoligaša Janku Benčini. Vodstvo kluba z njim pogodbe ni podaljšalo, zato se je dogovorilo z Dragom Kostanjškom in pogodbo pod-pisalo z njim, moštvo pa bo prevzel na začetku priprav na pomladanski del prvenstva. tehten razmislek pred "vrnitvijo" v Šmartno ob Paki V polfinalu z Olimpijo V Ljubljani so izvedli žreb polfinalnih parov v tekmovanju za slovenski pokal. Nasprotnik nogometašev šmarskega Esotecha bo Ijubljanska SCT Olimpija, drugi par pa je Maribor Teatanic - Mu-ra. Šmarčani bodo prvo tekmo odigrali 7. aprila v Ljubljani, povratno pa teden dni kasneje na svojem igrišču v Šmartnem ob Paki. ■ Janko Goričnik Športnik - športnica decembra GLASOVALCI - NE PREZRITE! Z današnjim kuponom začenjamo izbirati športnika ali šport-nico meseca decembra. Vendar bosta za izbiro na voljo le dva kupona, torej današnji in še kupon v naslednji številki. Razlog je v tem, da bodo Športna zveza Velenje ter uredništvi Našega časa in Radia Velenje 22. januaija razglasili najboljše šport-nike za leto 1998. Na tej prireditvi bomo razglasili tudi na-jboljšo športnico ali športnika v letu 1998 na podlagi našega in vašega celoletnega glasovanja. Zato se ne obirajte in izkoristite ti dve možnosti. Izpolnite kupon za svojega kandidata ali kandidatko in ga pošljite ali prinesite v uredništvo do torka zjutraj. Sodelujete lahko seveda z neomejenim številom kuponov, ki morajo biti pravi. Naš naslov: Naš čas, Foitova 10, Velenje. j Športnica - športnik decembra I Glasujem za športnico(ka).............................................. Naslov glasovalca. I Jože Kavtičnik:" Spodbu-jamo tako vrhunski kot rekreativni šport, veliko pozornosti pa namenjamo športu mladih." prvaka (v košarki in atletiki), vsa tckmovanja še niso za-ključena." # Spodbujcite le športno dejavnost mladih? Kaj pa za ostale občane? Jože Kavtičnik: "Ostale spodbujamo na ta način, da po-magamo pri organizaciji tek-movanj, za rekreativno de-javnost starejših občanov tudi namenjamo nekaj denarja, plačujemo izobraževanja tren-erjev. Plačujemo in vzdržujemo objekte, ki so jim na voljo. Klu-bi, ki igrajo v prvih ligah, mora-jo sami poiskati pokrovitelje, donatorje. Zadovoljen sem, da jim v Velenju to uspeva." %Kaj lahko porečete o razmerah na področju vrhunskega špor- ta? Jože Kavtičnik: "Pri tem moram izpostaviti rokometni klub Gorenje, ki se je lani uvrstil med 8 najboljših ekip v Evropi, NK Rudar, ki je postal pokalni prvak Slovenije, uveljavil se je tudi v Evropi, pa atletski klub z vrhunskimi rezultati posameznikov, kar nekaj jih je članov državnih ekip, plavalce, pri tenisu Katarino Srebotnik in še bi lahko našteval. Je vrsta do-brih posameznikov, ekip in mis-lim, da so to rezultati dobrega dela pri mlajših selekcijah, do-brega dela trenerjev in klubskih funkcionarjev." %Kqjpa napodročju rekreacije? Jože Kavtičnik: "V Velenju imamo veliko dobrih objektov, na katerih vsak dan vidimo starejše Ijudi, neaktivne šport-nike, ki se ukvarjajo s tenisom, tekom, smučanjem. Imamo Rdečo in Belo dvorano, v ka-terih se odvija rekreacija, tudi v šolskih telovadnicah je živahno. Pohvalil bi rad delo planincev. Športno društvo Škale je sploh aktivno na področju rekreaci-je.Okrnjene možnosti imajo z zaprtjem letnega bazena sedaj plavalci.Upam, da bomo letos izbor H V M i sportnikov Športna zveza Velenje in urcdništvi Našcga časa ter Radia Vclcnje bodo prihodnji mesec, 22. januarja, na športno -zabavni prireditvi v Bcli dvorani razglasili najboljše športnike za leto 1998. Prav zato so klubi že v začetku tega meseca do-bili razpis za najboljše športnike v občini, na podlagi katerega bodo predlagali svoje kandidate za najboljšega športnika, šport-nico, ekipo, športnika invalida in seveda za priznanja športne zveze. Svoje predloge "morajo" poslati na zvezo do danes, četrteka, 7. januarja. Na tej prireditvi bo tudi uredništvo Našega časa razglasilo najboljšo športnico ali najboljšega športnika v letu 1998 po izboru bralcev Našega časa. Sportnica novembra je: že pristopili k pridobivanju potrebnih dokumentov in se začeli v svetu mestne občine Ve-lenje pogovarjati o prepotrebni naložbi." # V klubih in društvih naj-pogosteje toiijo zaradiprema-lo denarja za dejavnost. Koliko denarja je namenjenega šport-ni zvezi in kako ga porabite? Jože Kavtičnik: "Za šport je v mestni občini Velenje namen-jenih približno 90 milijonov, od tega za samo dejavnost nekaj čez 33 milijonov tolaijev. Včasih ljudje govorimo, da ga je pre-malo. Res ga je nekoliko pre-malo za samo dejavnost, ven-dar smo tudi s tem denarjem veliko in še bomo veliko naredili, sploh če bo prihajal pravočasno do uporabnikov. Lani je prihajal z zamudo. Vesel sem podatka, da je do konca le-ta bil zvezi nakazan ves predvi-den denar, kar je prvič po letu 1994. 33 milijonov SIT jc torej namenjenih izvajanju pro-gramov, preostali denar pa je za vzdrževanje športnih objek-tov. Zato imajo vsi klubi in društva določeno število ur v Rdeči dvorani, na skakalnici, na atletskem stadionu in na vseh preostalih športnih objektih za-stonj. Poleg finančnih imamo še nekaj težav z letnim bazenom, potrcbno bo popraviti in uredi- ti še določene objekte v KS, težave pa se pojavijo tudi zara-di pomanjkanja ustreznega strokovnega kadra." % Začeli smo leto 1999. Kaj si od njega obetate pri športni zvezi Velenje? Jože Kavtičnik: "Klubi in društva izdelajo plane, mi pri zvezi jih spremljamo in jim po-magamo pri njihovem ures-ničevanju. Poleg tega imamo v programu še nekaj omembe vrednih večjih prireditev. Vključili se bomo v splet prired-itev ob 40- letnici mestne občine Velenje najbrž z več kot 40 prireditvami, kot je to dejal žup-an občine Srečko Meh, decem-bra bo tu največja prireditev -evropsko prvenstvo v krosu. Atletski klub Velenje bo orga-nizator slednje, mi pa mu bo-mo stali ob strani in pomagali. V avgustu pripravljamo otroško olimpiado, na kateri bodo sode-lovali otroci iz najmanj 20 držav. Jih bo pa še veiiko, od tenisa, rokometa, nogometa, smučar-skih skokov. Bo veliko športa in veliko užitkov. Obeti so dobri, so taki, da od nas zahtevajo veliko truda, znanja in pričakujem, da bodo -tako kot je bilo do sedaj - tudi uspehi na nivoju. " ■ tp Bernard Vajdič Pržavrti prvak v slalomn Na Rogli sta bili tekmi za FIS točke v slalomu, ki sta v konkuren-ci mlajših in starejših mladincev šteli tudi za sloven:sko državno pr-venstvo. V tekmi za evropske točke so bili na prvih treh mestih tri-je slalomisti z imenom Mitja - Kunc, Valenčič in Dragšič, odličen čctr-ti pa je bil Bernard Vajdič iz Velenja, ki je s tem osvojil tudi naslov državnega prvaka med mlajšimi mladinci. Sicer Bernard Vajdič uspešno tekmuje na raznih tekmah po Evropi, z 5 - člansko mlado slovensko reprezentanco pa je pridno treniral tu-di smuk na zahtevnih progah v Avstriji. Na enem od treningov se je za avstrijsko televizijo po progi spustil tudi s kamero, Avstrijci pa so posnetek predvajali pred tekmo za svetovni pokai v smuku v Val Gardeni. "Krasen užitekje smučati na taki progi. Z 10 - kilogramsko kamero v roki sicer nisem mogel preveč "spustiti," je bilo pa prima na treningih. Člani C reprezentance smo namreč opravili izredno dober smukaški trening, kar nam je prišlo zelo prav, saj do takrat smuka prak-tično nismo vadili," je povedal Bernard Vajdič. Atletika Zmagi Buča in Bahtirija Okrog novega leta je bilo dobesedno po vsem svbetu mnogo sil-vestrskih in novoletnih tekov, na dveh pa sta bila zelo uspešna tudi člana velenjskega atletskega kluba. Boštjan Buč je zmagal na 7 kilometrov dolgem teku v mestu Kainach pri Gradcu, Bekim Bahtiri pa je slavil na 6 - kilometrskem teku v Varaždinu. Alpsko smučanje Nova zmaga Tanje Tomažič Zadnje dni decembra je bila 2. tekma dečkov in deklic vzhodne regije v veleslalomu, vidne uvrstitve pa so dosegli tudi predstavniki SK Velenje. Pri mlajših deklicah je še drugič zmagala Tanja Tomažič, 2. je bila Tina Zager, 4. Ines Vrabič, 9. Špela Osterc in 18. Anja Višček; pri mlajših dečkih je bil Matija Plazl 7., pri starejših deklicah Ana Drev 2., pri starejših pa Marko Prkič 15. Cicibani in cicibanke so 30. decembra nastopili na novoletnem veleslalomu na Ravnah na Koroškem in se odlično odrezali. Poglejmo uvrstitve - cicibanke (letnik 92/93): 1. Jasna mazej; ci-cibani (92/93): 4. Sergej Gajič, 5. Domen Mazej; cicibanke (90/91): 3. Maruša Skornišek, 5. Nika Lajlar, 6. Kaja Glinšek, 8. Nastja Lesnik; cicibani (90/91): 2. Vid Osterc, 3. Tomaž Sovič, 9. Žan Silovšek, 10. Matic Ogrizek, 11. Luka Klobučar; cicibanke (88/89): 2. Alenka Vašl; cicibani (88/89): 11. nejc Lenart. 18. Andraž Voršič, 21. Mitja Pečovnik, 22. Vasja Mihajlovič. 23. Mi-ha Pešak, 32. Rok Potočnik. Katarina Srebotnik V glasovanju za športnika ali športnico novembra je prepričlji-vo zmagala odlična teniška igralka Katarina Srebotnik. Pred-stavili jo bomo v eni naslednjih številk, seveda pa ne kaže poz-abiti, da je po številnih naslovih evropske in svetovne prvakinje v posamični in ekipni konkurenci v mlajših kategorijah ter števil-nih drugih zmagah na odmevnih turniijih po vsem svetu, je lani stopila na najzahtevnejšo pot v svoji športni karieri. To je uvel-javitev v svetu teniških profesionalk. V lanskem letu je nastopala na turniijih na skoraj vseh celinah in nabirala prepotrebne točke za svetovno računalniško lestvico združen-ja teniških pro-fesionalk. Iz-jemno uspešna je bila v igri dvo-jic, saj je osvojila vrsto turnirjev in je v tej kategori-ji že okrog 60. mesta na sve-tovni lestvici, več o Katarini in njenem prodoru v svetovni vrh pa, kot že rečeno, v eni n a s 1 e d n j i h številk Našega časa. 7. januarja 1999 ThI msiAS 17 Namizni tenis Presegli vsa pričakovanja Namiznoteniški igralci velenjske ekipe ERA - Tempo so največje presenečenje jesenskega dela prvenstva v 1. slovenski namiznoteniš-ki ligi. Mladi Velenjčani (Jure in Uroš Slatinšek, Tadej in Damijan Vodušek ter Luka Sever) so marsikateremu papirnatemu favoritu pomešali štrene. Ekipa ERE - Tempo bo pomladanski del prvenstva dočakala na 5. mestu razpredelnice 1. slovenske namiznoteniške lige. V drugem letu nastopanja v najelitnejši slovenski ligi so mladi Velenjčani presegli vsa pričakovanja in so za vse namiznoteniške strokovnjake in tudi ljubitelje tega športa najprijetnejše presenečenje lige. Uspeh je še toliko večji, če vemo, da so vsi igralci prve ekipe izšli iz velenjske namiznoteniške šole in da so vsi tudi uspešni študentje in dijaki. Trener prve ekipe Stanislav Slatinšek je z osvojenimi desetimi točkami v prvem delu pr-venstva seveda zelo zadovoljen, prepričan pa je, da je ekipa sposob-na še za večje dosežke. Delo z ekipo so v zadnjem delu prvenstva neko-liko ovirale poškodbe, po začetku študijskega leta pa seveda tudi študijske obveznosti treh članov prve ekipe. Slatinšek upa, da bodo do začetka drugega dela prvenstva uspeli pozdraviti vse poškodovane igralce, saj bodo le s popolno ekipo lahko izpolnili zadani tekmoval-ni cilj, to je uvrstitev v zgornji del prvenstvene lestvice \. slovenske namiznoteniške lige. V klubu pa pospešeno potekajo tudi organi-zacijske priprave za izvedbo 2. mednarodnega odprtega prvenstva Velenja v namiznem tenisu, ki bo 23. januarja v Rdeči dvorani. ■ dk Že 10. novoietno srečanje ekip Maii Ajaks in Kluba 81 Tokrat neodločeno Šmartno ob Paki, 31. decembra 1998 - Na rokometnem igrišču pri osnovni šoli v Šmartnem ob Paki sta se zadnji dan minulega leta v tek-mi v malem nogometu pomerili ekipi Malega Ajaksa (sestavljajo jo predvsem aktivni igralci nogometnega kluba Esotech Smartno) ter vet-erani ekipe Kluba 81. To je bilo že njihova 10., torej jubilejno novo-letno srečanje. Tokrat so se razšli z neodločenim rezultatom 3:3. V vseh srečanjih skupaj pa so bili šestkrat uspešni veterani, štirikrat pa so ti klonili proti mlajšemu nasprotniku. ■ tp Obe ekipi s sodnikom Otom Smidom in fizioterapevtom Ivanom Prelogom ?0 HRIEIHIN DOUMH Zahtevne naloge pred velenjskimi planinci Z vstopom v novo leto so tudi pred velenjskimi planinci nova doživetja, ki ob srečanju z naravo, gorskim svetom, s koraki po največkrat komaj za-znavnih poteh, odmaknjenih daleč od dolinskega vsakdan-jika, krepijo telo in plemeniti-jo našo osebnost. So pa pred planinci tudi naloge in to posamezne dokaj zahtevne, saj slavi PD Velenje letos kar tri pomembne jubileje. Mineva namreč 50 let od ustanovitve, 45 let že stoji na Paškem Koz-jaku pod Spikom planinski dom in 25 let je preteklo od tiste jeseni, ko sta Stane Jam-nikar in Franček Ojsteršek skupaj s sodelavci dokončala planinsko pot okrog Saleške doline. Nekaj več je o minulem delu in programu za letošnje leto povedal predsednik PD Velenje Jože Melanšek. "Ce se za trenutek pomudim v letu, ki je za nami, moram reči, da smo lahko kar zadovoljni. Uspeli smo naredili večji del tistega, Rokometni kiub Gorenje V petek in soboto Jarnovičev memorial Rokometni klub Gorenje bo tudi letos izvedel "Jaraovičev memorial" in z njim sklenil ob 40 - letnici delovanja kluba. Na turnirju bodo v soboto in nedeljo nastopile ekipe Gorenje, Prevent, Andor Jadran in slovenska mladinska reprezentan- ca. Petek: 17.00: Prevent - Mladinska reprezentanca Sloveni-je, 18.30: otvoritev turniija, 19.00: Gorenje - Andor Jadran; sob-ota: 17.00: tekma za 3. mesto, 19.00: tekma za prvo mesto, 20.30: proglasitev najboljših. V soboto od 13.30 dalje se bodo pred-stavile še generacije, ki jih bodo vodili Stefan Kac, Zoran Kom-pan in Robi Lesjak. Sahovske novice Odlična Lendero in Zupan Šaleško šahovsko društvo Velenjc je v soboto, 19.decembra, or-ganiziralo regijsko prvenstvo za osnovnošolce. Udeležilo se ga je 31 igralcev iz celjske regije. Prvenstvo je bilo hkrati tudi kvali-fikacijsko za bližajoče se državno prvenstvo. V skupini do 12 let sta se odlično odrezala člana ŠŠD Velenje Peter Lendero, ki je prema-gal vse svoje nasprotnike in Mitja Zupan, ki je izgubil le proti Petru. S tem sta si priborila pravico nastopa na državnem prven-stvu. Zmagi za Matka in Čulka Na novoletnem turnirju, ki ga je v nedeljo, 20. decembra or-ganiral ŠK Šoštanj, se je zbralo 44 tekmovalcev iz Šaleške doline in okolice. Odigrali so 9 krogov po švicarskem sistemu s tempom 2x15 minut. Zmagal jc Milan Matko (ŠŠD Velenje), ki je zbral 7.5 točke, drugi je bil Dušan Brinovec (ŠK Žalec, 7) in tretji Ivan Ko-vač (ŠK Šoštanj, 7). Šoštanjski šahovski klub je izvedel še klubski novoletni hitropotezni turnir. Nastopilo je deset šahistov, od prvega do tret-jega mesta pa so se razvrstili Srečko Čulk (7,5 točke), Luka Šum-nik (6) in Sandi Ferenc (5,5). Skupni zmagovalec Milan Matko Na zadnjem turnirju za prehodni pokala ŠŠD za leto 1998 se je zbralo 22 šahistov, zmagal pa je Radiša Rajkovič. V skupnem seštevku vseh 20 turnirjev je prvo mesto osvojil Mi-lan Matko, ki je zbral 240 točk, drugi je bil Radiša Rajkovič 227, tretji Milan Goršek 213, četrti Ivan Dražnik 128 in pcti Andrej No-vak 103. ■ Andrej Novak kar smo si na začetku zapisali v naš delovni program. Tudi na področju izletništva, ki je naša poglavitna dejavnost, smo bili uspešni tako v društvu kot po sekcijah. Tudi kakšnih resnejših poškodb nismo zabeležili. V tem letu pa nas čaka kar nekaj precej zahtevnih nalog. Pred nami je vsakoletni planinski ples. Letošnji bo že 23. po vrsti. Priprave na to veliko zabavno prireditev so že nekaj časa v polnem teku. Že sedaj lahko povem, da bo zares veselo, saj nam je uspelo dobiti enega izmed naših najboljših narod- nozabavnih ansamblov. Kot sem že na začetku omenil, bo letos naše društvo staro 50 let. Ker je to lep jubilej, ga želimo počastiti kolikor mogoče svečano. Osrednja slovesnost bo v začetku aprila. Takrat bo-mo izdali tudi jubilejni bilten oziroma zbornik, v katerem bo predstavljeno življenje in delo društva od ustanovitve do danes. V maju nas čaka tradi-cionalni trim pohod iz Šaleka na Paški Kozjak. Tudi ta prired-itev zahteva precej časa in tru-da. V tem jubilejnem letu imamo v programu tudi dokaj zahteven vzpon na Grossvenediger. V jeseni pa pripravljamo pri planinskem domu na Paškem Kozjaku slovesnost ob 45. letnici planinskega doma in 25. letni-ci Šaleške planinske poti. Obe slovesnosti bomo združili s 3. tradicionalnim srečanjem plan-incev in borcev Šaleške doline in okolice. Naša želja je, da se obe prireditvi, spomladanska in jesenska, vključita v sestavni del praznovanj ob 40. letnici mesta Velenja. Trudili se bo-mo tudi, da izpeljemo vse naloge, katere smo zapisali v naš delovni program. Življenje v društvu bomo poskušali popestriti z vrsto novih bolj vabljivih izletov. Kot vsa leta nazaj se bomo tudi letos spopadali s finančnimi težava-mi. Bojim se, da bo letos ta borba še posebej trda. Že iz naštetega je razvidno, da je pred nami leto, ki bo od nas zahtevalo veliko dela, časa in iz-najdljivosti. Vendar moram reči, da sam z optimizmom gledam na vse, kar je pred na-mi, saj sem trdno prepričan, da bomo tako kot vedno s skupn-imi močmi kos vsem nalogam." Za konec še na hitro pogle-jmo, kam vse se bomo lahko podali ta mesec z društvom ali posameznimi sekcijami. Prvi izlet, in sicer novoletni pohod Šalek - Radojč, je že za nami. Pripravili in uspešno izpeljali so ga planinci Premogovnika. Izleta se je kljub kislemu vre-menu v dolini udeležilo kakšnih 25 planincev. Spomin-ski pohod Rogla - Osankarica bo to soboto, 9. januaija. Pri-javite se lahko pri matičnem PD Velenje. Samostojni izlet pa organizira tudi sekcija Ko-munalno podjetje. Zdravju naproti se imenuje vsakoletni zimski pohod na Goro Oljko. Letošnjega, ki bo 16. januaija, se lahko organizirano udeležite skupaj s planinci Premogovni-ka in planinci iz Šentilja. In ne pozabimo na soboto, 23. janu-arja, ko bo v beli dvorani že tradicionalni 23. planinski ples in to pravi ples do zore. Pove-jmo še to, da bodo imeli ta mesec svoj občni zbor planinci sekcije Dobrač Konovo. ■ M. H. Smučarski skoki Rolando dober v celinskem pokalu Član SSK velenje Rolando Kaligaro uspešno nastopa za B slovensko reprezentanco na tekmah celinskega pokala. Še pred novim letom je bil odličen na tekmi v švicarskem St. Moritzu. S 5. mestom je bil najboljši med slovenskimi skakalci, zmagovalne stopničke pa je zapravil z drugim skokom, saj je bil po prvi seri-ji celo na drugem mestu. Dan za tem je Rolando nastopil na državnem prvenstvu na 120 - metrski skakalnici v Planici, ki je štelo še za prejšnjo tek-movalno sezono. Spet je bil s 6. mestom odličen v prvi seriji, s slabšim drugim skokom pa je na koncu osvojil še vedno zelo do-bro 10. mesto; Marko Zorko je bil 25. Takoj po novem letu je bila tekma za celinski pokal v švic-arskem Engelbergu. Tokrat se je Rolandu Kaligaru ponesrečil prvi skok, z odličnim drugim pa je osvojil 21. mesto. Čas bi bil torej, da sestavi dva odlična skoka na eni tekmi. Naslednja tekma celinskega pokala bo konec tega tedna v Avstriji. V dneh pred novi letom je bilo precej tekem tudi doma. Na pokalu MIP za mladince v Žireh je bil Marko Perše za domačin-om Bogatajem odličen drugi; na meddruštveni tekmi v Kisovcu je pri dečkih do 12 let zmagal Žiga Urlep, Igor Žižek je bil 4., Nejc Kokolj 8. in Robert Hrgota 9., pri članih je zmagal Uroš Kočnik. Na meddruštveni tekmi v Šentrupertu nad Laškim sta bila pri dečkih Žiga Urlep in Igor Žižek drugi in tretji, pri dečkih do 14 letje zmagal Luka Smagaj, pri mlajših mladincih je bil Igor Šmigovc drugi, pri mladincih in članih pa sta zmagala Uroš Kočnik in Viki Čepelnik. ■ Jože Ograjenšek Namizni tenis Medobčinsko prvenstvo osnovnih šol Konec decembra je bilo v Rdeči dvorani v izvedbi NTK ERA - Tempo medobčinsko prvenstvo osnovnih šol v namiznem tenisu. Udeležilo se ga je 84 učenk in učencev šestih osnovnih šol iz Šoš-tanja in Velenja (OŠ Karla Destovnika - Kajuha, Gorica, Šalek, An-tona Aškerca, Gustava Šiliha ter Livade), ki so tekmovali v dveh starostnih kategorijah. Med učenkami od 1. do 6. razreda je zma-gala Tamara Jerič pred Majo Sluga, tretji pa sta bili Ivana Zera in Špela Koren; med učenci je v tej kategoriji zmagal Miha Kljajič pred Dariom Lovričem, Mitjem Balažicem in Gregom Fajdigo. Med učenkami sedmih in osmih razredov je bila najboljša Ilona Jerič pred Majo Švajgelj, Leo Smonkar in Jasmino Halilovič, med učenci pa je slavil Erik Gmajnar pred Željkom Ačimovičem ter Mariom Ni-kičem in Juretom Dobelškom. Tekmovanja se je udeležile tudi pet ekip (za vsako ekipo sta nastopala po en učenec in učenka) štrih osnovnih šol, med katerimi je bila najboljša ekipa osnovne šole Kar-la Destovnika - Kajuha iz Šoštanja pred ekipo osnovne šole Šalek, Antona Aškarca, Livade I ter Livade II. Najboljši tekmovalci so se uvrstili na medregijsko tekmovanje osnovnih šol v namiznem tenisu, ki bo ta mesec v velenjski Rdeči dvorani. ■ dk Najmlajšim priznanja veliko pomenijo Konjeniski sport Na Venišah ustanovili klub V turističnem in konjeniškem središču na Venišah pri Nazar-jah so prejšnji teden ustanovili Konjeniški klub Veniše. Sprejeli so ustanovitveni sklep in statut, za predsednika kluba pa izvolili Fran-ca Burgerja, ki je predstavil predlog letnega delovnega in fi-nančnega načrta, spregovoril pa je tudi o nameravani izgradnji pokrite jahalnice. ■ Darja Fišer nikoli sami 07,8 N 18 NAS i:AS OBVEŠČEVALEC 7. januarja 1999 KINO VELENJE v hotelu PAKA Četrtek 7.1. ob 18h in 20.30N Petek 8.1.ob 20.30h NORINA MARY (komedija) Režija: brata Farelly Vloge: Ben Stiller, Cameron Diaz Dolžina: 110 minut Eden najuspešnejših filmov v zadnjem času, ponovno tudi v Velenju, na vašo zahtevo! Mary je magnet za pet moških, ki jo, vsak na svoj način, lovijo v svojo mrežo, kakor morejo in znajo. In seveda pri tem ne izbirajo sredstev. Petek 8.1. ob 18h Sobota 9.1. ob 18h in 20.30h Nedelja 10.1. ob 18h in 20.30h Ponedeljek 11.1. ob 18h in 20.30h PEPELKINA LJUBEZENS-KA ZGODBA (romanca) Režija: Andy Tennant Vloge: Drew Barrymore, Anjelica Huston Dolžina: 125 minut Tokratna Pepelka ima rada knjige, iz rokava stresa citate Thomasa Morea, je po fantovsko gibčna in izjemno lepa in z lahkoto osvoji princa potem, ko ga z jabolki sklati s konja. Ni nikakršna žrtev kajti uspešno kljubuje svoji spletkarski mačehi in hkrati spoštuije voljo svojega pokojnega očeta. S svojo samosvojostjo in inteligenco je pogosto ona tista, ki princu pomaga iz zagat. Tudi steklene čeveljčke obuje, vendar ne tako kot v pravljici. Namesto dobre vile pa ji je v pomoč kar slavni Leonardo Da Vinci. Torek 12.1. ob 18h in 20.30h Sreda 13.1. ob 18h in 20.30h četrtek 14.1. ob 18h in 20.30h Z0RR0 - ZAKRINKANI MAŠČEVALEC (pustolovsko romantična komedija) Režlja: Martin Campbell Vloge: Antonio Banderas, Anthony Hopkins Dolžina: 110 minut Zanosna, romantična pustolovščina o Ijubezni in časti, o tragediji in zmagoslavju. Odvija se v obdobju, ko se je Mehika borila za neodvis-nost in je zgodba o bahaškem, navihanem izobčencu, ki se iz navadnega tatiča, prelevi v elegant-nega junaka. Je tudi navihana zgodba o Ijubezni in je predvsem film za vse okuse. V soboto 9.1. in v nedeljo 10.1. ob 16h AUASKA avanturistični film Vloge: Thora Birch, Vincent Karthaiser Dolžina: 110 minut Simpatična, napeta zgodba o bratu in sestri, ki s pomočjo divjega belega medveda, iščeta ponesrečenega očeta, nekje na Aljaski. Od Oskarja za Oscarja v januarju in februarju ob 19h! Kino Velenje in revija Oskar vam predstavljata najboljše filme v preteklem letu po izboru revije Oskar. Kot drugega si oglejte dramo VROČE NOČI, tretjega na iestvici enajstih najboljših. VR0ČEN0ČI (drama) Torek 12.1. in sreda 13.1. ob 19h Režija: Paul Thomas Anderson Vloge: Mark VVhalberg, Burt Reynolds Dolžina: 155 minut Vroče noči ni pornografski film temveč film o pornografiji. Pravzaprav o industriji pornografije. Mladeniča z res velikim, no saj veste čim, je odkril ugleden režiser, ki je verjel, da se da pornografske filme posneti kot umetniški akt. Na koncu je bilo umetnosti seveda prav malo, zato pa toliko več drog in diskotek. Cena vstopnic: za redne predstave 600 SIT, za predpremire 700 SIT, za otroške matineje 400 SIT. Rezervacije vstopnic: 898 2493 od ponedeljka do petka od 8. do 14.ure 8982 491 eno uro pred prvo predstavo in dalje. DEZURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličlte SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medlcinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za inlor-macije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 7. januar - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Lazar, nočni dr. 0. Renko in dr. Urbanc Petek, 8. januar - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Stravnik, nočni dr. Budnjo in dr. Friškovec Sobota, 9. januar in nedelja, 10. januar - dnevni dr. Pirtovšek in dr. Puvalič Ponedeljek, 11. januar - dopoldan dr. Puvalič in dr. Puvalič, popoldan dr. Žuber, nočni dr. Vrabič Torek, 12. januar - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. 0. Renko, nočni dr. Gusič in dr. Grošelj Sreda, 13. januar - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Puvalič, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo: 9. in 10. januar- dr. Zora Koharovič-Pavlovič, Zdravstveni dom Velenje dežurna zobna ambulanta, Vodnikova 1, Velenje (od 8. do 12. ure). Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Od 8. decembra do 15. januarja -Simon Miklavžin, dr. vet. med., mobitel 041/633-677. ilJiKJH JjlA POSLOVNO' POSREĐNIŠTVO ODKUP DELNICIN SPREJEM BORZNIH NAROČIL Poslovalnica Velenje Foitova 2, tel.: 063/855-088 PIHALNIORKESTER PREMOGOVNIKA VELENJE OPERETNIH, OPERNIHIN BALETNIH DEI E Leharja, 6. Verdija, 1 OHenbacha, Ch. Gounoda, f?I. Cajkovskega, St. Hrističa dirigent: Ivan Marin VELENJE, VELIKA DVORANA GLASBENE ŠOLE sobota, 9. januarja, ob 19.30 Predprodaja vstopnic vsak dan od 10. do 12. ure in uro pred koncertom v Glasbeni šoli Velenje, . f^ij tel.: 063/898-12-00.; I I GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje 29, roj. 1909; Marija Zupanc, Celje, Čopova c. št. 15, roj. 1919; Marija Divjak, Polzela št. 214, roj. 1925; Ernest Hauptman, Marno št. 16, roj. 1920. Upravna enota Žalec ■ Smrti: I Frančiška Jevnišek, Hramše št. 28. roj. 1918; Angela Krump, Mali vrh št. 10, roj. 1907; Alojzija Luzar, Velenje, Šalekšt. 81, roj. 1960; Ana Orešnik, Polzela št. 71, roj. 1924; Irena Herman, Velenje, Stari trg št. 26, roj. 1953; Helena Zgojznik, Šoštanj, Tekavčeva c. št. 2, roj. 1914; Janja Branka Kočeva, Velenje, Aškerčeva c. št. 27, roj. 1937; Marija Atelšek, Prihova št. ■ Smrti: ■ Marija Kodba, stara 64 let, Žalec, Ul. bratov Letonja 1; Franc Železnik, star 72 let, Kasaze 98/a; Ana Terpin, stara 70 let, Dolenja vas 113; Ana Ogradi, stara 85 let, Gornji grad, Attemsov trg 33. mali OGLASI APARATI IN STROJI PRODAM RAČUNLANIK 386 za 15.000,00 SIT. Telefon 854-403. STROJ ZA VARJENJE PVC folij, z veliko orodji za ovitke, mape in drugo, ugodno prodam. (primerno za začetnike). Telefon 885-067. KOMBINIRAN HLADILNIK PRODAM. Telefon 863-915 po 20 uri. KUPIM KUPIM 50 kg jabolk mošančk. Telefon 893-051. LOKALI PRODAMO ALI 0DDAM0 več poslovnih prostorov v Poslovnem centru Doma učencev - pritličje, 1. nadstrop-je, 2. nadstropje. Prostori so delno opremljeni z zagotovljeni-mi telefonskimi številkami, telefonsko centralo in takoj vseljivi. Informacije TREND d.o.o., Efenkova 61, telefon 851-610. LOKAL, cca 100 m2, za mirno obrt, na Gorici v Velenju oddam. Telefon 855-464 ali 062-682-687, možna kompenzacija. NA GORICIODDAMO manjši poslovni prostor, cca 35 m2. Telefon 856-169. POSESTI V KAVČAH PRI VELENJU, prodam zemljo. Telefon 062-631- 117 ali 041-633-557. NOVO STANOVANJSKO HIŠO na lepi lokaciji pri Šoštanju, prodam. s: 497 66 80/ 497 66 81 CETRTEK, 7. januarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 Bančni nasvet; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 8. januarja: 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročtla; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00Turistična ponudba Zreč in Rogle; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 9. januarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročtla; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Cestitke; 14.30 Poročita; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kviz DIM; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDEUA, 10. jonuarfa: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila: 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDEUEK, 11. januarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 irt 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ time; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 12. januarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Obrtniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in Ijudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SREDA, 13. januarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 Gostova tur-istična ponudba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesemtedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. Telefon 853-189. POZNANSTVA SAMOTA V DVOJE JE PREMAGLJI- VA. Premagajva jo skupaj. Če si star od 60 do 65 let, nisi alkoholik, z lastnim avtom, se mi oglasi pod šifro, "Nikoli prepozno." RAZNO KUPIM STAJICO KUPIM po nizki ceni ali si jo sposodim. Telefon 881-708. RAZNO PRODAM KVALITETNO BELO VINO, novih sort, ugodno prodam. Telefon 063-755-418. VINO, izabelo, prodam po 200 SIT. Telefon 886-261. ZDRAVO, NEŽVEPLANO VINO iz neškropljenega grozdja, prodam po 200 SIT. Telefon 861-492. DVE TELEČJI KOŽI, prodam. Telefon 850-588. ZELO DOBER CVIČEK, prodam. Telefon 0608-79-258. NOV ZIDAN, kombiniran štedilnik, trda goriva + plin + elektrika in 30 litrski bojler, prodam. Telefon 0602-58-354. KVALITETNO KRMO, prodam. Telefon 863-376. SVINJSKO ČISTO MAST, prodam. Telefon 888-719. STANOVANJA OPREMLJENO STANOVANJE v stanovanjski hiši, oddam. Telefon 865-086. GARSONJERO ODDAM V NAJEM Naslov v uredništvu. V VELENJU KUPIM manjše eno ali dvosobno stanovanje. Telefon 851-832 dopoldne. VOZILA FIAT 750 PRODAM. Telefon 854-161. (Rdeč). FIAT126 P, letnik 1991, registriran do maja 1999. Cena po dogovoru. Telefon 862-504. 126 R letnik 88, na novo registriran, prodam. TELEFON 882-985. MENJAM AVTO PRIKOLICO dolžine 170 cm, za večjo. (Minimalno 2 m). Telefon 858-134. ZAPOSLITVE PIZZERIJA SKALA POTREBUJE dve natakarici za strežbo gostov. Telefon 861-729. IŠČEMO VARUŠKO za 11 mesečno deklico na našem domu v dopoldanskem času od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. Šifra "Varuška". ČE IMATE AVTOMOBIL in voljo do terenskega dela, pokličite po telefonu 881-793. ponujam vam dobro plačano delo. ZIVALI JAGNJE TEŽKO 25 kg, prodam. Telefon 882-146. PRAŠIČA ZA ZAKOL, celega ali polovico, prodam. Telefon 854-872. BIKA 270 kg, prodaim. Telefon 881-838. TELETA SIMENTALCA, prodam. Telefon 893-210. PRAŠIČE ZAZAKOL od100 do 150 kg, prodam. Telefon 709-049. PRAŠIČA ZA ZAKOL 170 kg, krmljen z domačo krmo, pradam v celoti ali polovico. Telefon 852-155. PRAŠIČA130 kg. pirodam ali menjam za premog. Telefon 709-061. BIKCE SIMENTALCE od 100 do 200 kg, kupim. Telefon 885-155. PUJSKE, težke 25 kg, za zakol ali nadaljno rejo, proda.m. Telefon 881-764. BIKA SIMENTALCA, 160 kg, prodam. Telefon 857-189. PRAŠIĆA, krmljenega z domačo krmo, prodamo. Cema ugodna. Telefon 885-550. ZAJCE ZA NADALJINJO REJO prodam. Telefon 886-268. ZLATE PRINAŠALCE, mladiče, čistokrvne, brez rodovnika, prodam. Telefon 855-312. PRAŠIČA ZA ZAKOL, težkega 130 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon 893-255. POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO TEL.: 063 / 720 - 003,720 - 660,720 - 662 7. januarja 1999 OBVESCEVALEC KAS iAS 19 V SLOVO milanu susterju 21.8.1962 - 21.12.1998 Ne, saj ni res, da te več ni, le Tvoj korakje zastal, Tvoj glas onemel, zame pa očka boš vedno živel. sin Dayvi z mamico ZAHVALA Ob izgubi drage žene, mamice, hčerke in sestre lojzke luzar 21. 6.1960 - 28.12.1998 se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki so jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: moi Boris, hčerka Špela, sin Miha in ostali sorodniki Ob boleči in prezgodnji izgubi ljubljene žene, mame, sestre, babice, prababice, tašče silve javornik roj. Kosar 31.12.1928 - 20.12.1998 Še slišati je drobne ptičke pet, zastalo tvoje je srce, ni dalo ti naprej živet, ni dalo z njimi Ti vpomlad zapet. Utihnil je Tvoj mili glas, ostal bo v nas, dokler se nam še šteje čas! izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, vsem, ki nam v času žalosti stojijo ob strani, izrekajo sožalje, gospe Jožici, ki je pomagala v težkih trenutkih in vsem tistim, ki so poklonili cvetje in sveče ter jo pospremili ob njenem slovesu. Še posebno zahvalo namenjamo pevkam, njenim prijateljicam, ki so z besedo in pesmijo počastile njeno slovo. Žalujoči: soporog Jakob, hčere in sinova z druiinami ter sestra Pavla ZAHVALA Ob smrti naše drage tete ele krump 16. 5.1907 - 21.12.1998 iz Malega vrha, Šmartno ob Paki Iskreno se zahvaljujem družini Centrih za dolgoletno nego, njihovim sosedom in znancem, ki so darovali cvetje in sveče in jo pospremili na zadnji poti. Prisrčna hvala gospodu dr. Stuparju za zdravljenje, gospe Zdenki Kolenc za poslovilne besede in gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo. Žalujoča nečakinja Sonja z mozem Norbertom Ob boleči izgubi drage sestre, tete in botre marice brdnik 12. 3.1931 - 7.12.1998 iz Rečice ob Paki se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraženo sožalje in vsem tistim, ki ste karkoli darovali za našo Marico ter jo spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala osebju Bolnišnice Topolšica, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, gospe Zdenki za poslovilne besede. Posebna zahvala velja tudi Anici in Tinčku Hrusteljevima za nesebično pomoč. Žalujoči sestre in vsi njeni Vsaka pot gre mimo kakšne mrtve rože. In gre mimo kakšne mrtve ptice. In gre mimo kakšne mrtve bilke ali bitja. In vsaka taka pot je kot spoznanje, da gresta vzpon in padec z roko v roki kot z življenjem smrt. Po T. Pavčku IN MEMORIAM ireniherman Sodelavci osnovne šole Antona Aškerca Velenje Velenje, 4. januarja 1999 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame, prabice in tete marue atelšek iz Prihove 6.10.1909 - 31.12.1998 se zahvaljujemo vsem, ki ste ji darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem za izrečeno sožalje in vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot. Iskrena hvala govornikoma, pevcem, gasilcem in gospodu župniku za opravljen obred. Hčerki Mara in Vera ter sinova Ivan in Franci z druiinami ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta mihaela ra vljena iz Gaberk Skrb, delo in trpljenje Tvoje je bilo življenje, niti zbogom nisi rekel, tudi roke ne podal, smrt Te vzela je prezgodaj, a v naših srcih boš ostal. se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje ter nam izrekali sožalja. Posebna zahvala PGD Gaberke, kolektivu Premogovnika Velenje, zdravstvenemu osebju Internega oddelka Bolnišnice Slovenj Gradec, govornikom gospodu Ivu Gorograncu, gospodu Rafku Blatniku, gospodu Slavku Ramšaku ter predstavniku Premogovnika Velenje in društva upokojencev. Hvala sosedom in sorodnikom za nesebično pomoč, pevcem za zapete žalostinke, gospodu duhovniku za opravljen obred ter pogrebni službi Tišina za opravljene pogrebne storitve. Žalujoči: iena Poldka, hčerka Stanka z Marjanom, hčerka Darinka s Srečkom, sin Mišo z Nado ter vnuki Lidija, Tornai, Aleksandra, Rok in Grega tern- a 'Srj Najdaljšo Tt^Jthjb^klcnila koncc lanskcf