Depolitizacija šolstva »Nevarno bi bilo ljudskošolski upravi dati neki poscbni položaj, ki bi jo oddvojil od občeupravnih oblastcv prve in druge stopnje in jo postavil izvcn žarišč javne uprave... Za ljudskošolsko upravo bi bilo to še posebno nevamo, ker pri nji nc gre za pridobitve materialne kulture, za socialni in gospodarski napredek, ampak za bodoči duhovni obraz naroda, za stopnjo njcgove olike in omike. ,Proč s šolo od politične uprave!' je geslo, ki je samo toliko razumljivo, kolikor je morda pclitična uprava nepriljubljena, sicer pa jc do kraja nepremišljeno, neutemeljeno in nesmotrno. Kam zabrede narod. ki jc šolo izločil iz državne uprave in ji položil posebcn tir izven vsakc skupnosti z ostalo državno organizacijo, nam kaže v najnovejši zgodovini znani primer na zapadu.« Ta citat srno posneli po poročilih o letošnjerrf zascdanju banskega svcta. Nam ni znano, proti kateremu projcktu novega šolskega zakona sc obrača gornja argumentacija, ker poznamo do sedaj samo načrt, ki ga je predložila javnosti v presojo Kmetijska zbornica za Slovcnijo. V tem načrtu nismo mogli zaslediti načcla, ki bi zahtevalo ločitcv šole od političnc uprave. Vemo pa, da to načelo še marsikje resnieno cksistira in se zato upravičeno nc morejo smatrati tozadevna izvajanja za anahronizem. Koliko so pa ta izvajanja sama na sebi stvarno vcljavna, bi morala pokazati šele izčrpna analiza tega načcla, ki sc v vsej svoji težini in daljncsežnosti pri nas še ni postavilo na dnevni red in o njcm razpravljalo. Res je, da se je to geslo postavilo v program progresivnih šol'nikov že v tistem času, ko smo živeli Slovenci šc pod nemško ofočo upravo tcr da je imelo že s tega vidika tchtncjšo eksistenčno pravico, kot je to primer danes, v dofoi samostojne narodnc države. Bodisi pa kakor koli in upošttvajc dejstvo, da se tudi proti temu načelu kakor proti vsakemu v življenju — dado navajati pozitivni in negativni razlogi, smo vendarle mnenja, da »znani primer na zapadu«, ki jc naveden kot najtehtnejša ilustracija, kam zabrede narod, ki je šolo izločil iz državne upravc, ne drži, ker je vzet iz pristranske žurnalistične orožarne. Temu primeru lahko vzporedimo primer druge zapadne države. ki ima izvedeno šolsko avtonomijo v Evropi v najdosledncjšcm slogu in v kateri se resnično ne more trditi, da bi bil narod zaradi njc kam zabredcl. Nasprotno celo! T«da — kakor rečeno — slovenska javnost še nima jasnih pojmov, v katerem oziru in obsegu bi šolska depolitizacija koristila odnosno škodovala bodočemu duhovnemu obrazu naroda, ki bi se odločil za njeno realizacijo. Zato se nam zdi potrebno, da bi sc moralo o tcm temcljito razpravljati v naši javnosti, prcden bi se o reorganizaciji našega šolstva izrekla končnoveljavna beseda in izdelal temu ustrezajoč načrt novega šolskega zakona. Za to so poklicani prav tako našt politiki kakor šolniki in le ob sodelovanju obojih sc nam bo pokazala jasna slika, tako zelo potrebna, da se izognemo nevarnim čerem, ki groze od ene ali druge strani oškodovati na.š bodoči šolski ustroj. Nc gledc na to, kako bo izpadla v naši javnosti ta akademija, se nam zdi potrebno, pokazati slovenski javnosti žc anticipatno vsaj dclno stališče, ki ga zastopa učiteljska organizacija v tem vprašanju. Iz različnih resolucij z naših zborov doni žc iz lcta v leto učitcljska zahteva po depolitizaciji šolskc upravc. Zakaj vcndar ta nenehni vehementni klic iz naših vrst? Slovenska javnost naj vpraša kogar koli izmed učiteljstva po vzroku in prejela bo v odgovor neskončen niz upravičenih tožba, začenši od bivše avstrijske upravc pa vsa leta po osvobojcnju do današnjih dni, proti politizirajoči šolski upravi. Ni ga stanu v državi, ki bi moral ob vrstečih sc režimskih izpremembah nositi tako težke posledicc kakor prav učiteljski. Čim več političnih izprememb, tem vcč žalostnega romanja učiteljstva po »službcni potrcbi« iz kraja v kraj in to db vseh lctnih časih, ob vsakem, šc tako tcžkem družinskcm stanju, brez ozira in usmiIjenja. F.nkrat so prizadeti »beli«, drugič pa »črni«; vsi pa postajaja ob času romanja »protidržavni«. Nihče izmcd vseh stanov ni dekžen toliko težkih posledic ob izprcmembah političnih režimov kljub temu, da imamo stalen šolski zakon ter se moramo učitelji stalno ravnati po vseh predpisih kakor vsi druai državljani. Ali si slo\'enska polvtična in nepolitična javnost moreta ustvariti, jasno sliko, kako vpliva tako podrcjeno državljansko stanje na dušo in. moralo učiteljskcga stanu in kakšne posledice izvirajo iz tcga deprimirajočega duševnega stanja na vsc učiteljsko dclo v šoli in izvcn njc? Šc zanimivejšc rczultatc bi pa podala objektivna prckskava o vplivu na l.judstvo, ki prisostvujc leto za lctom taki praksi. Kdor vse to pozna, sc nc bo čudil, če kliče ueitcljstvo vedno in vedno javno vcst na pomoč ter kaže prav na politizirajoča šolsko upravo z obtožujocim prstom.