GEOGRAFSKI OBZORNIK DROBTINICE IZ GEOUCILNICE I g o r D r n o v š e k UDK 371.64/.69:55+528 DROBTINICE IZ GEOUCILNICE Igor Drnovšek, Dijaška 12 B, 5220 Tolmin, Slovenija Članek opisuje izdelavo nekaterih učnih pripomočkov za uč- ne teme, ki so tesno povezane z geologijo, geomorfologijo in kartografijo. UDC 371.64/.69:55+528 SMALL TEACHING MEANS IN GEOGRAPHY CLASSROOM Igor Drnovšek, Dijaška 12B, 5220 Tolmin, Slovenia The article deals with the make out of some teaching aids for topics, closely linked with geology, geomorphology and car- tography. » Ž i v a « g e o l o š k a k a r t a . Geološka karta je di jakom neprimerno bolj tuja kot geografska. Barv- na lestvica sicer seznanja z geološkimi obdobji, ozi- roma časom nastanka določenega ozemlja, toda ča- sovne razdal je zemeljske zgodovine so pač izkus- tveno nepredstavljive, skromno znanje geologije pa Slika 1: Izsek s stenske geološke karte na področju zahodne Slovenije. Podlaga na steni je kopija splošne Geološke karte Slovenije. Kamninski vzorci so postavljeni na plastične ploščice velikosti 8 krat 8 cm, te pa so s kovinskimi nosilci pritrjene na steno. (Foto: I. Drnovšek./ dijaku tudi ne zadošča, da bi si lahko izobl ikoval ustrezne predstave o kamninah, katerih vloga pri ob- l ikovanju pokraj ine je tako pomembna. Odsot- nost ostalih pokraj inskih prvin (relief, vodovje, pro- metno omrežje in podobno) pa še zmanjšuje upo- rabnost tovrstne karte na srednji stopnji. Navedena Slika 2: Prikazan je kraški tip reliefa. Je razstavljiv, tako da lahko z odmikom manjšega dela vidimo tudi podzemeljske kraške oblike. (Foto: I. Drnovšek.) 23 GEOGRAFSKI OBZORNIK Stika 3: Relief prikazuje oblike, ki so povezane z vulkanizmom. Izdelan je bil s fugirno maso Paliska, barvan z oljnimi barvami ter zaščiten z brezbarvnim premazom. (Foto: I. Drnovšek.) Slika 4: Bistvena prednost računalniške izdelave reliefov je v dejstvu, da omogoča poljuben izbor gledišča. Točnost prikaza je odvisna od števila podatkov, s katerimi računalnik razpolaga. Na izrisano osnovo lahko dijaki ročno ali prek računalnika vnašajo ostale pokrajinske prvine. Slednje je še posebej zanimivo, če razpolagamo z barvnim tiskalnikom. (Foto: I. Drnovšek.) 24 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 5: Relief Kozlovega roba je izdelan na osnovi topografske karte merila I : 5000. Prenosu izohips na prosojni papir je sledilo rezanje kartona ustrezne debeline, izravnavanje s fugirno maso in barvanje, fFoto: I. Drnovšek.) dejstva so nas vodila k projektu »oživitve« geološ- ke karte. Kot osnovo za izdelavo stenske geološke karte smo uporabili Geološko karto Slovenije, ki jo je izdelal Geo- loški zavod Slovenije. Za prenos karte oziroma nje- no povečavo na steni smo uporabili grafoskop. Na ustrezne lokacije smo prenesli vzorce kamnin, oprem- ljene z osnovnimi podatki (ime kamnine in nahajališ- če). Prvi vzorci, ki sem jih prinesel iz kabineta, so ime- li namen prepričati dijake za sodelovanje pri nabi- ranju vzorcev. V začetku je bil močno prisoten pred- sodek, da na tako »izbran« prostor sodijo le najime- nitnejši primerki. Dejansko je seveda vsak kamen na nek način značilen »predstavnik« določenega dela po- krajine. Vsekakor pa je pomembneje od »kakovosti« vzorca dejstvo, da so dijaki aktivno vključeni v nasta- janje učnega pripomočka. Dijaki so torej hkrati upo- rabniki in aktivni sooblikovalci karte, ki je še vedno v nastajanju in glede na velikost (merilo 1 : 88 .000) prostora za nove vzorce še ne bo kmalu zmanjkalo. Dijaki, ki so začeli z izdelavo karte, so se sooči- li z nekaterimi osnovnimi problemi, katerih reševa- nje predstavlja razvijanje osnovnih veščin, ki so po- trebne pri splošni rabi kart. Na primer: • določanje lokacij pri razporejanju vzorcev na geo- loški karti, kjer ni vrisana osnovna mreža naselij, • izračun merila, v katerem je karta izdelana. Karta se je pokazala kot koristen učni pripomo- ček pri nekaterih urah obče geografije, kjer smo: • ugotavljali razlike v trdoti kamnin in z njo pove- zane reliefne značilnosti, • spoznavali razlike med karbonatnimi in nekarbo- natnimi kamninami v povezavi s časom nastanka. Koristna je tudi pri pouku geografije Slovenije, kjer smo na podlagi razlik v geološki zgradbi lahko v posameznih primerih nazorno utemeljevali razlike v reliefu, vodovju, prsteh, naselitvi, (na primer primer- java Krasa in Vipavske doline). I zde lava re l ie fov . Odgovoril bom na dvoje vprašanj, ki so se mi pojavila pri načrtovanju ome- njene aktivnosti: • Kdaj izdelovati reliefe (glede na razporeditev uč- ne snovi)? • Kako pristopiti k delu? 25 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 6: Ce so možnosti za tovrstno terensko delo omejene, je izhodišče za dodajanje pokrajinskih prvin lahko fotografija. (Foto: I. Drnovšek.j V okviru obče geografije je spoznavanju relief- nih oblik namenjen določen sklop ur, kar je prilož- nost, da za posamezne oblike dijaki izdelajo relie- fe bodisi po karti, fotografiji ali, še bolje, po pred- hodnem spoznavanju oblik na terenu. Pri poučevanju geografije Slovenije srečamo vr- sto zanimivih reliefnih oblik (na primer Kraški rob, riasi, kraška polja, vintgarska soteska in podobno), če pa k razmišljanju povabimo še dijake, se bo mo- goče izbor tem za reliefni prikaz še razšir i l . Predlog za izdelavo reliefov v okviru spoznava- nja domače pokrajine je opisan v poglavju Tretja raz- sežnost. Probleme, ki se pojavljajo pri delu, lahko razde- limo na tehnične in vsebinske. Izbira materialov, ki jih lahko uporabimo pri iz- delavi reliefov, je zelo pestra (od gline, plastelina, do fugirnih mas, od kartona do pleksi stekla). Odlo- čimo se glede na ceno, namen in vsebino. Ce se od- ločimo za kartografsko natančen prikaz, ne bo šlo brez plošč, na katere prenesemo plastnice iz karte. Pri izbiri materiala bodimo pozorni predvsem na spe- cifično težo materiala (v goratem svetu Slovenije bo relief hitro pridobival kilograme!) ter njegovo notra- njo strukturo, ki nam lahko prepreči natančno obli- kovanje glede na izohipse (stiropor zaradi svoje gro- bozrnate sestave ni primeren). Ce uporabljamo plastična stekla, nadaljnja ob- delava največkrat ni potrebna, sicer pa bomo osno- vo prekrili s fugirno maso, ki nam daje na razpola- go dovolj časa za oblikovanje in po sušenju ne po- ka, če smo se pri pripravi držali navodil proizvajal- ca. Dokončno podobo reliefu daje barva, s katero prikažemo še ostale pokrajinske prvine. Najboljši uči- nek in trajnost smo dosegli z akrilnimi in oljnimi bar- vami. Če pa se lotimo izdelave preprostejših reliefov (na primer prikaz reliefnih oblik v pokrajini), bomo pri- hranili čas, ki smo ga porabili za natančen prenos izohips in v tem primeru lahko služi kot predloga na- zorna fotografija, skica, ki so jo dijaki predhodno izdelali na terenu, seveda pa se lahko dela lotimo kar v naravi. Priprava na delo lahko poteka v razredu ali na terenu. Če gre za modeliranje reliefnih oblik, sodi- jo k pripravi že vse ure, ki smo jih namenili spozna- vanju le-teh. Dobro pa je, da že v uvodu k obravna- vi teme opozorimo dijake na samostojno delo, ki bo sledilo. Izdelava modelov lahko poteka v učilnici, na te- renu ali kot samostojno delo doma. V prvih dveh pri- merih ne bo šlo brez blok ure, tudi zato, ker se mo- ra učilnico prej spremeniti v kiparski atelje, na kon- cu pa seveda sledi vračanje v prvotno stanje, če si želimo ohraniti naklonjenost čistilk. Predstavitev in vrednotenje ter ocenjevanje mo- delov je hkrati lahko ponovitev obravnavane enote. Mogoče je to lahko priložnost, ko si lahko nalogo ocenjevanja in vrednotenja z dijaki delimo. Vrednost tako izdelanih reliefov se mi kaže tudi v tem, da so nekateri že nekaj let na bližnji polici, kjer kot učilo popestrijo spoznavanje reliefnih oblik kasnejšim ge- neracijam. T ret ja razsežnos t . Z imenom projekta smo pou- darili, da želimo z različnimi sredstvi prikazati raz- gibanost zemeljskega površja. Izhajali smo iz geo- grafske karte, ki stvarnost prikazuje abstraktno (v smi- slu uporabe splošnih znakov in simbolov) in reduci- 26 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 7: Vaje, ki so navedene pri poglavju Tretja razsežnost, lahko opravljajo manjše skupine ob panojih. IFoto: I. Drnovšek.) rano (glede na izbrano merilo, predvsem pa glede na dvorazsežnostno predstavitev trirazsežnostnega prostora). Karta, i z katere smo izhajali (merilo 1 : 5000) , predstavlja v tem pogledu še posebej trd oreh, hkrati pa je njeno poznavanje neobhodno po- trebno za avtonomno gibanje v naravi. Zato smo kar- tografski prikaz izbranega dela zemeljskega površ- ja dopolnili z reliefnim modelom istega izseka ter z di- gitalnim modelom reliefa in fotografijo. Točnost di- gitalnega prikaza je seveda odvisna od točnosti po- datkov, ki jih računalniku posredujemo, oziroma od njihovega števila. Izhajali smo iz centimetrske mre- že, ki smo jo zarisali na topografski karti. Vsem pre- sečiščem izohips na mreži smo določili koordinate (x - širina, y - dolžina, z - višina) in s tem smo us- tvarili podatkovno bazo računalnika. Za izdelavo di- gitalnega reliefa smo uporabili program SURF. Posamezni pokrajinski izseki so zdaj prikazani na ločenih panojih, ki jih sestavljajo: • topografska karta, • relief, • digitalni model reliefa, • fotografija. Uporabnost panojev je mnogostranska. Z njimi lah- ko izvajamo vaje na različnih ravneh. Nekaj primerov: • na fotografiji označeno točko dijaki poiščejo na topografski karti ali obratno, • za relacijo, označeno na fotografiji (mimogrede: ri- sanje po fotografiji seveda sledi predhodni plastifi- kaciji), dijaki izračunajo zračno razdaljo ali razli- ko v nadmorski višini s pomočjo topografske karte, • s pomočjo fotografije izrišemo rastlinske pasove na računalniški risbi, ki jo dodatno lahko opremi- mo še z višinskimi točkami in ostalimi prvinami, ki so prikazane na topografski karti, • ob uporabi geološke karte lahko na računalniško risbo vnesemo razširjenost značilnih kamnin, ker pa se litološke meje mnogokrat povezujejo tudi z re- liefnimi, jih bomo morda zasledili tudi na fotogra- fiji ali pa, še bolje, kar na terenu. 27