05333 ) 9 /?/

£>3W23t- : -

Božje oko bd ; .

Mrzel zimski večer je. — Visoko
leži sneg po ulicah. Zmrzuje tako,
da celo ubogi ptiči pod milim nebom
komaj gibljejo otrple peruti.'

V goli ledenomrzli podstrešni so¬
bici leži ubožna bolna žena. Slamnata
postelj je siromašna, odeja stara, sla¬
ba. Ognja nobenega v peči. Dosti
trpi, ali voljno. Velika je potreba, ali
najbolj jo boli, da mora zmrzevati
in stradati mala Leniča. Pomagati ji
pa ne more.

Bolnica je jako pobožna. Zato
tudi ne obupa, ampak se trdno zanaša
na očeta nebeškega.

XI

1

Leniča se ljubko nasmiha in se
mirno igra s punico, ki je nje j edino
bogastvo. Rada jo ima kakor se¬
strico.

Napdsled pa reče:

„Mamica, lačni sve. Daj nama
vender kosec kruha.“

Uboga žena zajoka. Saj ve, da ni
nobene drobtine v omari. S čim bi
kupila kruha? Do malega vse, kar
je imela, zastavila je že. Boji se celo,
da jo trdosrčni gospodar iztira iz pod¬
strešne sobice, ker ga ne more pla¬
čati.

Leniča se ne smeje več. Odmoliv-
ši večerno molitvico, zaspi napdsled
od gladu in utrujenosti z ljubo punico
vred poleg matere.

Svetle zvezde pa, ki se bliskajo na
nebu, gledajo tudi skozi podstrešno
okence v siromašno stanico, kakor
bi hotele reči prijazno:

„Božje oko bdi!“

Drugi dan, ko sveti zlato solnce,
in je odprta velika zastavnica v mestu,

XI

dojde tja šibko dekletce, ki ima nekaj
zavitega v zastorčku.

Plaho se stiska Leniča med mno¬
gimi siromaki, kateri hočejo vsi kaj
zastaviti — nekateri, ker so malo-
pridni in leni, drugi pa, ker jih tare
nadloga in sila.

Zapregrajo stoji rosen mož. Jako
kratko in osorno odpravlja ljudi ter
jemlje njih stvari.

Hipoma se začuje tih boječ glasek :

„Ljubi gospod, ali bodem sedaj
na vrsti? 1 '

Resni mož se ozre po Leniči,
rekoč:

„Kaj pa hočeš, dete?“

„ Nek a j bi zastavila," šepne Leniča.

„()ho, da si kupiš slaščice, pogače,
cukerčkov?"

Leniča odkima.

n Kruha ubogi materi!" reče tiho,
in svetle solze ji porose modre oči.

„Tako? Kaj pa bi zastavila? Po¬
kaži !“ pravi mož prijazneje.

xx

3

Dekletce razvije pirnico in mu jo
pomoli jokaje.

Pretežko se loči od ljube pirnice,
jedine radosti svoje.

Saj drugih igrač nima.

Temni mož je ganjen, da se mu
porose oči. Prav tako tudi drugim.

Prijazno reče Leniči:

„Le imej punico, ljubo dete! Po¬
vej mi, kdo je tvoja mati in kje sta¬
nuje. Pojdi potem domdv in ji po¬
vej, da vama hočem pomagati.“

Dokaj ljudij gre z Lenico. Bolni
ženi dadč, kar imajo sami.

Tako se hipoma naseli blagoslov
v hišo!

Besni mož iz zastavnice tudi ostane
mož beseda.

Skrbi za Lenico in nje mater,
dokler ne okreva.

Bolje se jima je godilo, potrebe
je bilo konec.

To pa je prihajalo odtod, ker je
hotela Leniča zastaviti najljubšo stvar,

XI

*

jedino bogastvo svoje: pirnico, da

bi ne jokala uboga mati.

Leniča je dorasla in bila vsekdar
pridno dobro dekle — verujte mi!

Božje oko pa bdi nad vsemi ljud¬
mi, zlasti nad dobrimi otroki. Ne za¬
bite tega in dajajte vse radi za ljube
stariše! Posnemajte Lenico!

NARODNA IN UNIVERZITETNA

KNJI (17U (17UNICA

III

00000463092

xx

6

Pri J. Giontini-ji v Ljubljani se tudi

dobivajo:

Car i tesar. Zgodovinska pripov. . . 20 kr.
Cerkvica na skali. Pravljica . . . . 12 kr.

Čas je zlato. Povest.36 kr.

Darinka, mala Črnogorka. Povest. . 24 kr.

Doma in na tujem. Povest.20 kr.

Hubad, Pripovedke za mladino. I., II.,

Izanami mala Japonka.24 kr.

Izdajalca domovine. Povest ....  24 kr.
Knez Črni Jurij. Zgodov. povest. . . 20 kr.
Narodne pripovedke. I., II. a . . . 24 kr.
Pravljice in pripovedke za mladino 36 kr.
Mali vseznalec ali zbirka lahko iz¬
peljivih poskusov iz fizike etc. .. 30 kr.

O. in kr. dvorna tiskarna Karola Frochaske v Testno.