Jezik in slovstvo, letnik 68 (2023), št. 2 Vera Smole UDK 811.163.6'282'373.7(497.434) Univerza v Ljubljani DOI: 10.4312/jis.68.2.137-158 Filozofska fakulteta 1.01 Oddelek za slovenistiko POMEN LEKSEMA OKO KOT SESTA VINE FRAZEMOV V SLOVENSKEM VZHODNODOLENJSKEM GOVORU ŠENTRUPERTA 1 Tukajšnja obravnava narečnih frazemov s sestavino OKO ima naslednje namene: 1) z naborom fraze- mov s to sestavino v vzhodnodolenjskem govoru Šentruperta prispevati k slovenski (narečni) gradivski zbirki (somatičnih) frazemov in pojavnost v njem primerjati s tisto v knjižnem jeziku; 2) na osnovi tega gradiva izpeljati poskus sintetičnega pomenskega kategoriziranja leksema oko, oči z možnostjo aplika- cije na druge narečne govore in na slovenski knjižni jezik; 3) ugotoviti tipične značilnosti leksema oko, oči v frazemih s to sestavino v vzhodnodolenjskem govoru Šentruperta. Ključne besede: narečna frazeologija, somatični frazem, dolenjsko narečje, semantična kategoriza- cija, oko I Uvod 2 Leksem oko je že praslovanski (*ȍko, G *ȍčese, Ndu *ȍči) in izpeljan iz ide. korena *h 3 ok  - s pomenom ‘gledati’. Glagolske izpeljanke iz tega ide. korena pa v različnih jezikih izražajo tudi metaforične pomene v smislu ‘slutiti, gledati (v duhu), prerokovati; nadzorovati; zaznavati (ne samo vidno), dojemati’ ipd. (Snoj 1 Raziskovalni program št. P6-0215 (Slovenski jezik – bazične, kontrastivne in aplikativne raziskave) je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. 2 Članek je bil pod istim naslovom, a pomotoma brez gradiva objavljen v Novem Sadu leta 2007, v Zborniku Matice srpske za filologiju i lingvistiku, 50, str. [853]–862. Z opravičilom uredništva je prišel tudi predlog oziroma dovoljenje, da se članek objavi še enkrat. V tej objavi je nekoliko aktualiziran, gradivu pa dodana še pojavnost v Slovarju slovenskih frazemov Janeza Kebra, ki je v knjižni obliki izšel leta 2011, od 2015 pa je dostopen tudi na portalu Fran. Dopolnitev članka je nastala v okviru PS P6-0215 Slovenski jezik – bazične, kontrastivne in aplikativne raziskave. JIS_2_2023_FINAL.indd 137 JIS_2_2023_FINAL.indd 137 18. 09. 2023 14:19:29 18. 09. 2023 14:19:29 138 Vera Smole 2003: 468). O tem nam govori tudi simbolika očesa v različnih kulturah in verah, saj ima oko poleg sposobnosti sprejemanja svetlobe tudi sposobnost sprejemanja duhovne svetlobe: »Oko, organ vidne zaznave, je skoraj povsod in vedno simbol intelektualne narave« (Chevalier in Gheerbrant 1995: 405) in je simbol dvojnosti in združevanja, simbol biti (vira) in božjega spoznanja (resničnosti), budnosti in znanja, celotnega zunanjega zaznavanja in intuicije – edini čut, ki lahko zamenjuje vse druge. Obstaja pa tudi »hudobno, zlobno oko«, ki (v islamskem svetu) simbo- lizira polastitev koga ali česa z zavistjo ali zlobnim namenom, in naj bi bilo »krivo smrti polovice človeštva, saj prazni hiše in polni grobove« (povzeto po Chevalier in Gheerbrant 1995: 405–407). Slovar slovenskega knjižnega jezika (dalje SSKJ) III (1979: 356–358) 3 ima za lek- sem oko v pomenu ‘parni organ vida’ tri glavne pomene: 1. ‘čutilo za vid’ s pod- pomeni: a) ‘to čutilo glede na svojo sposobnost’, b) nav. eks., z glagolom ‘izraža dejavnost tega čutila, kot jo določa glagol’, c) ‘to čutilo glede na izražanje čustev, razpoloženja’, 4 2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s prilastkom ‘oseba, zlasti glede na sposobnost opazovanja’, npr. Marsikatero oko se je ustavilo na njej in 3. s prilastkom ‘očesu podoben del česa’, npr. oko pri trti. SSKJ navaja tudi veliko frazeoloških in nefrazeoloških besednih zvez, pogosto s kvalifikatorjema ekspr. (ekspresivno) in manj pogosto s pog. (pogovorno), vendar te zveze pomensko raz- laga kot celoto – pri frazemih torej navaja pomen frazema, ne pa pomena leksema oko, kakršnega v teh zvezah ima. V tem prispevku skušam narediti prav to: fraze- me in pregovore iz šentruperskega govora najprej razvrstiti po pomenskih katego- rijah leksema oko, oči, dodati slovarsko razlago, poleg tega pa še natančnejši opis frazema in okoliščine, v katerih se najpogosteje rabi, saj to dostikrat nezadostno ponazarja celo stavčni kontekst, dodan v priloženem gradivu. Potrditev in neka- tere rešitve 5 za tako pomensko razvrščanje smo našli npr. v velikem francoskem enojezičnem slovarju Grand Larousse de la langue française (en sept volumes), O-PSI (1976: 3738–3742). 6 3 V spletni različici SSKJ 2 na portalu Fran pomenskih razlik s prvo tiskano izdajo ni. 4 S tem podpomenom SSKJ v omejenem obsegu zajame sicer širok in po mojem mnenju prenesen, metaforičen, simboličen pomen leksema oko; vsekakor pa to ni več ‘čutilo za vid’, torej ne more biti podpomen 1. pomena, saj ne vsebuje kategorije ‘vid, videnje, gledanje’ oziroma osnovne funkcije očesa, tj. zaznavati svetlobo/temo in barve, s tem pa predmetni in pojavni svet v manjši ali večji oddaljenosti. Prav tako ne more pomeniti očesa kot (fizičnega) organa (predmeta), saj npr. jezne oči ≠ svetle oči, kajti jezen za razliko od svetel pomeni le občasno, spremenljivo lastnost oči. 5 Slovar upošteva pomene leksema oko v vseh kontekstih (ne samo v frazemih), zato se število in zapolnjenost pomenskih kategorij v njem in dobljenih iz našega gradiva precej razlikujeta. 6 Na tem mestu se prisrčno zahvaljujem kolegici mag. Alenki Gložančev, dolgoletni sodelavki iz leksikološke sekcije Inštituta za slovenski jezika Frana Ramovša ZRC SAZU: za prevode francoskih pomenov in nekaterih zgledov ter vse nasvete in sugestije v zvezi z razvrščanjem frazemov v posamezna pomenska polja. JIS_2_2023_FINAL.indd 138 JIS_2_2023_FINAL.indd 138 18. 09. 2023 14:19:29 18. 09. 2023 14:19:29 139 Pomen leksema oko kot sestavine frazemov v slovenskem vzhodnodolenjskem ... Frazemi s sestavino oko, oči 7 se uvrščajo v širšo skupino t. i. somatičnih frazemov, ki so v večini jezikov in v njihovih narečjih 8 zelo številni, saj so tudi poimenova- nja za dele telesa del jedrnega besedja. Največ frazemov (skupaj s 3 pregovori) s kakšno od sestavin smo (do sedaj) v šentruperskem govoru našli prav z leksemom oko – kar 70; to vsekakor potrjuje bogato semantiko tega leksema tudi v enem od narečnih govorov slovenskega jezika. 9 Iz analize frazemskega gradiva, navezujoč se na pomene iz SSKJ 2 , lahko izposta- vimo nekaj tipičnih značilnosti leksema oko, oči v šentruperskem govoru: 10 1) Čeprav je oko ‘parni organ vida’ oziroma ‘čutilo za vid’ in ‘del telesa’ tako pri ljudeh kot pri živalih, pa leksem oko v šentruperskih frazemih nastopa izključno kot človeški organ oziroma čutilo, torej kot del človeškega telesa. 2) V šentruperskem govoru se z izjemo treh primerov (10 imeti dobro oko, 33 na oko, 63 zamižati na eno oko) leksem oko v frazemih pojavlja vedno v množinski obliki oči. 3) Frazemi ne izražajo tretjega slovarskega pomena leksema oko, oči in le enkrat, v pregovoru (62), izražajo drugega, prvi pomen pa lahko razdelimo na dva osnov- na pomena s precej več podpomeni: 7 Edninsko in množinsko obliko navajam zato, ker se leksem oko kot ‘parni organ vida’ v frazemih pogosteje pojavlja v množinski obliki, ki je običajna za parne organe, kljub temu da je slovenščina jezik z dvojino. 8 Za slovenski knjižni jezik ne morem navesti številčnih dokazov, saj je primerjava s Slovarjem slovenskih frazemov (SSF) (Keber 2011) pokazala, da frazemi s sestavino oko, oči zagotovo niso zadovoljivo obdelani (vsebovanih je le 19) in da manjkajo celo frazemi, ki so v SSKJ navedeni (skupaj 36), podobno velja tudi za druge somatizme oziroma druge lekseme. Iz istega razloga frazemom vedno ne navajam knjižnih ustreznic, pač pa – zaradi lažjega razumevanja glasovno precej kompliciranega govora – samo glasovno poknjižene variante narečnih frazemov. 9 Šentruperski krajevni govor je govor vzhodnodolenjskega podnarečja dolenjskega narečja in ga govori približno 2000 prebivalcev iz prek 20 vasi in zaselkov, posejanih v eni od razširjenih kotlin doline rečice Mirne in po gričevju ob njenem pritoku potoka Bistrice; to je moj narečni govor. Njegovo glasoslovje, naglas in oblikoslovje so bili po letu 1990 večkrat predmet obravnav v strokovni literaturi, od leta 2007 pa v posamičnih segmentih tudi njegova frazeologija. Večina frazemov je bila zapisana v letu 2004, ko sem začela s sistematičnim zbiranjem frazemov najprej v svojem govoru. Glavna informatorka je bila moja mama Slavka Kovač (1940–2015). Osnova za zbiranje je bilo ponazarjalno (ekspresivno) gradivo iz SSKJ in Hrvatski frazeološki rječnik (2003) Antice Menac, Željke Fink-Arsovski, Radomirja Venturina; SSF – Slovarja slovenskih frazemov (2011) Janeza Kebra takrat še ni bilo. 10 Z drugega zornega kota je frazeme s sestavino roka v slovenskem knjižnem jeziku obdelala Erika Kržišnik (Kržišnik 1990); zanimalo jo je razmerje pomena sestavin frazema do celovitega pomena frazema. JIS_2_2023_FINAL.indd 139 JIS_2_2023_FINAL.indd 139 18. 09. 2023 14:19:29 18. 09. 2023 14:19:29 140 Vera Smole 1 Oko v osnovnem pomenu – parni organ za vid 1.1 oko kot del obraza oz. telesa 1.1.1 oko kot celota 1.1.2 oko po svojih specifičnih gibih 1.2 oko kot čutilo za vid (oko = vid) 1.3 oko glede na svojo dejavnost (oko = pogled) 2 Oko v prenesenem (simboličnem, metaforičnem) pomenu 2.1 oko glede na sposobnost odražanja dojemanja človekovega notranjega sveta 2.1.1 oko glede na sposobnost odražanja čustev, razpoloženja 2.1.2 oko glede na sposobnost odražanja lastnosti, značaja 2.1.3 oko glede na sposobnost odražanja dojemanja, razumevanja 2.1.4 oko glede na sposobnost odražanja neprijetnega občutka zaradi videza česa 2.2 oko glede na opravljanje zanj neobičajnih dejavnosti 2.2.1 oko glede na sposobnost opravljanja pozornosti, nadzora 2.2.2 oko glede na sposobnost izražanja bližine 2.2.3 oko glede na sposobnost izražanja budnosti, življenja 2.2.4 oko glede na sposobnost izražanja izpostavljenosti 2.2.5 oko glede na sposobnost priklica neke (neprisotne) pojavnosti [3 Oko kot oseba, ki opazuje, gleda (sinekdoha: menjava dela s celoto ali pars pro toto)] 11 [4 Stvar, podobna očesu (v šentruperskem govoru ni primerov)] Na ta način je izpeljan poskus indukcije posameznih pomenov leksema oko, oči v frazemih šentruperskega govora 12 na nekaj osnovnih pomenskih polj (pomenskih kategorij) in postavljeni skupni pomenski imenovalci za vsakega od teh polj; lahko bi rekli, da je izpeljan poskus sintetičnega semantičnega kategoriziranja. Preden ta polja nekoliko podrobneje opišem in vanje uvrstim vseh 69 frazemov (oziroma 66 frazemov in 3 pregovore), bi veljalo omeniti še prve rezultate analize s stališča po- menov frazemov kot celote. 13 Pomen leksema oko, oči se v šentruperskem govoru najpogosteje realizira na treh osnovnih stopnjah frazeološkega procesa: 14 11 V šentruperskem govoru se ta pomen kaže samo v pregovoru (62) Vsake oči imajo svojega malarja ‘vsakdo ima drugačna lepotna merila, drugačen okus’; oči so sinekdoha tipa zamenjava dela s celoto (pars pro toto): vsake oči = vsak človek, vsakdo (Vidovič Muha 2000: 135). 12 Prav gotovo pa v veliki meri to velja tudi za slovenski knjižni jezik. 13 Analiza ni izpeljana dokončno, kljub temu pa se nam zdi vredno opozoriti vsaj na osnovne ugotovitve. 14 Iz zgornjega razloga so za vsako od stopenj navedeni le osnovni zgledi. Pri tem moramo opozoriti še na to, da so natančni kriteriji za razvrščanje včasih težko določljivi oziroma da nekateri frazemi lahko zadoščajo delnim kriterijem dveh stopenj; posebej izrazito je to pri večpomenskih frazemih. JIS_2_2023_FINAL.indd 140 JIS_2_2023_FINAL.indd 140 18. 09. 2023 14:19:29 18. 09. 2023 14:19:29 141 Pomen leksema oko kot sestavine frazemov v slovenskem vzhodnodolenjskem ... 1) na stopnji konkretnega pomena; ta je možen sam po sebi (pomen vsote posa- meznih pomenov leksemov je enak pomenu besedne zveze, ko ta ni frazem), ima pa še dodatni pomen, nastal v frazeološkem procesu, npr. v frazemu (60) videti na svoje/lastne oči ‘biti priča čemu, biti zraven’; 2) na stopnji pridobljenega vzporednega figurativnega pomena, izhajajočega iz konkretnega, npr. v frazemu (44) odpreti oči komu ‘omogočiti, pomagati komu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je’; gre za figurativno rabo z močno naslonitvijo na prvotno konkretno izhodišče, pri tem pa je figurativni pomen v jeziku leksikaliziran že do te mere, da vzbudi asociacijo s prenesenim pomenom kot osnovnim; 3) na stopnji prenesenega pomena, temelječega na leksično neizraženi primerjavi (kod da bi, da bi), npr. v frazemu (4) bosti v oči ‘ne biti všeč komu kaj, ne pristajati komu kaj /ker je preveč opazno, kričeče/’. II Pomenske kategorije leksema oko, oči v frazemih s to sestavino v šentru- perskem govoru 1 Oko v osnovnem pomenu – parni organ za vid 15 1.1 Oko kot del obraza oziroma telesa 1.1.1 Oko kot celota Sem se uvrščajo štirje primerjalni frazemi in se nanašajo na videz oči: 1) na nji- hovo barvo 16 – (13) imeti oči kot maček ‘imeti svetle oči’ in (14) imeti oči kot oglje ‘imeti črne, zelo temne oči’, ter 2) na velikost – (15) imeti oči kot sova ‘imeti velike oči’ in (1) biti koga same oči v svojem 1. pomenu ‘imeti velike oči’ in posledično tudi v prenesenem 2. pomenu ‘biti zelo shujšan /in zato ustvarjati videz velikih oči/’. Pogojno bi sem uvrstili lahko tudi dva pregovora: 17 (61) Vrana vrani ni še niko- li izkljuvala oči ‘tisti, ki so (navadno v nepoštenih zadevah) enakega mišljenja, prepričanja, drug drugemu ne nasprotujejo, ne škodujejo’, rekli bi lahko: mu ne uničijo tako življenjsko pomembnega organa, kot so oči, ali še bolj naravnost: po- dobni se med sabo ne onemogočajo 18 in (56) Strah ima velike oči ‘če se kdo česa 15 Številke v oklepaju se nanašajo na zaporedno številko frazema v pridanem gradivu. Podčrtane so besede, pod katerimi bi se frazem nahajal v frazeološkem slovarju. 16 Obarvana je pravzaprav samo šarenica, torej sestavni del očesnega zrkla, vendar dojemamo njeno barvo kot barvo oči v celoti; zato sta primera uvrščena pod ta razdelek. 17 Pregovori so del širše frazeologije in jih zaradi popolnosti gradivske zbirke navajam in zato poskušam razvrstiti v pomenske kategorije. 18 Blizu temu pomenu bi bil tudi šentruperski pregovor: Iste sorte ptiči skup(aj) letajo. JIS_2_2023_FINAL.indd 141 JIS_2_2023_FINAL.indd 141 18. 09. 2023 14:19:29 18. 09. 2023 14:19:29 142 Vera Smole boji, se mu zdi to še nevarnejše, kot je v resnici’, kar pomeni, da strah občutek ne- varnosti/ogroženosti stopnjuje, velike oči pa so tu metafora za opazovano stvar 19 in pomeni ‘videti nekaj večje in nevarnejše, kot je to v resnici’ 20 . 1.1.2 Oko po svojih specifičnih gibih Oko je organ, ki ima sposobnost gibanja (npr. obračanja), skupaj s pomožnimi deli, tj. vekami, trepalnicami in solznimi žlezami, pa tudi sposobnost zapiranja/ odpiranja in solzenja. Edini frazem, ki izraža gibanje očesa oziroma njegovih delov (v tem primeru vek) in ne označuje prenesenega pomena tega dejanja, je okrnjeni primerjalni frazem (27) hitro] 21 kot bi z očmi trenil ‘zelo hitro’. Sem bi lahko uvrstili tudi frazem (35) najti (narediti) kaj [četudi bi imel] z zavezanimi (zaprtimi) očmi ‘z lahkoto najti (narediti) kaj /zaradi dobrega poznavanja, znanja tega/’, čeprav se v njem odraža tudi pomen 2.3. 1.2 Oko kot čutilo za vid (oko = vid) Oko je organ, čutilo za vid, kar pomeni, da je njegova osnovna funkcija zazna- vati svetlobo/temo in barve, s tem pa predmetni in pojavni svet v manjši ali večji oddaljenosti. Človek (žival) z očmi, ki to funkcijo dobro opravljajo, ima dober vid – ta pa je lahko bolje ali slabše razvit glede na posebne pogoje. Frazem (12) imeti mačje oči ‘dobro videti ponoči’ izraža posebno sposobnost človeka, lastno ponavadi mačkam. Frazemom (10) imeti dobro oko ‘hitro opaziti kaj’, (18) imeti oči spred in zad ‘vse videti, opaziti’, (20) imeti povsod oči ‘vse videti, opaziti’, pa tudi (55) s prostimi očmi ‘brez očal, pomagal’ lahko pripišemo po- men ‘imeti dober ali celo odličen vid /in to sposobnost izkoristiti/’, pri frazemu (19) imeti oči za kaj ‘hitro opaziti, najti kaj’ pa je ta sposobnost ožje določena, morda celo omejena (npr. imeti oči za gobe, ne pa npr. za regrat). Frazem (33) na oko ‘brez metra, pripomočkov; približno’ lahko izraža sposobnost nekoga, da oceni/odmeri kaj brez pripomočkov, lahko pa (hkrati) opozarja tudi na prib- ližnost ugotovljene količine. Prav tako frazem (38) ne imeti oči na riti ‘ne moči videti nazaj /tako se reče, če pri gibanju nazaj koga npr. pohodiš, porineš ipd./’ z navedbo nemožnega mesta za oči poudari nezmožnost opazovanja položaja in smeri, ki sta očem skrita. 19 Opazovana stvar bi bila lahko posebna pomenska kategorija, a imajo oči tak pomen samo v tem pregovoru in v nobenem od frazemov. 20 Dejansko pa se ob strahu razširijo tako zenice kot veke, kar vzbuja videz večjih oči (gl. 1.1.1 2). 21 Oglati oklepaj označuje leksično neizraženo sestavino, druge vrste oklepajev so razložene pred gradivom. JIS_2_2023_FINAL.indd 142 JIS_2_2023_FINAL.indd 142 18. 09. 2023 14:19:29 18. 09. 2023 14:19:29 143 Pomen leksema oko kot sestavine frazemov v slovenskem vzhodnodolenjskem ... 1.3 Oko glede na dejavnost (oko = pogled) Sposobnost videnja predmetnega in pojavnega sveta je odvisna tudi od njegove oddaljenosti. Frazem (5) dokjer (ti) oči nesejo ‘kolikor daleč se vidi, do kamor ti seže pogled’ običajno izraža veliko količino videnega, frazem (47) pasti z oči kdo komu star. ‘izgubiti koga z vida’ pa odhod neke osebe iz vidnega polja opazovalca oziroma njegovo veliko oddaljitev ali pa samo npr. izgubo v množici, ki je še v njegovem vidnem polju. Dolžina pogleda ima poleg prostorske tudi časovno dimenzijo; v dolžini trajanja pogleda se ponavadi izraža všečnost opazovanega oziroma zanimanje za to, kar vi- dimo v frazemih (36) napasti si oči ‘nagledati se česa, dolgo kaj všečnega gledati’ in (37) ne odmakniti/odtrgati oči od koga ‘dolgo in nepretrgoma gledati koga’. Isto izraža tudi nenadna intenzivnost pogleda v frazemu (46) pasti v oči komu kdo, kaj ‘pritegniti pozornost kdo, kaj, biti všeč komu kdo, kaj’, ali njegovo ponavljanje v frazemu (30) metati oči po puncah ‘opazovati, zanimati se za dekleta’. Z omejitvijo pogleda samo na eno oko ni nujno, da se zmanjša intenzivnost gle- danja za opazovalca, ampak se ta dejavnost lahko drugim prikrije: (49) postrani gledati, samo z enim oče(so)m ‘gledati, ogledovati si koga, kaj skrivaj, da drugi ne opazijo’. Oči so venomer prejemnik močnih zunanjih dražljajev, s katerimi se intenzivnost njihovega delovanja – pogleda lahko močno stopnjuje in vzpodbudi želje še po drugih dejavnostih, 22 npr. ob pogledu na (dobro ali lepo pripravljeno) hrano željo, da bi jedel. To izražata frazema (69) že z očmi požirati ‘poželjivo gledati kakšno hrano’ in (2) biti lačne koga samo oči ‘hoteti se komu jesti /ker vidi hrano, v resnici pa ne biti lačen/’, pri čemer je iz drugega frazema razvidno, da je pogled vzbudil le lažno občutje lakote. 2 Oko v prenesenem (simboličnem, metaforičnem) pomenu Razumljivo, da se skoraj v dveh tretjinah frazemov osnovna sestavina oko, oči pojavlja v prenesenem pomenu. Prav tako je pričakovano, da se bodo v njih odra- žali vsaj nekateri od pomenov, ki izhajajo iz simboličnih pomenov leksema oko v različnih verah in kulturah. Bolj presenetljivo pa je dejstvo, da so prav v teh pomenih čutilu za vid pripisujejo raznovrstne sposobnosti, za katere nimamo posebnega organa (-ih -ov) oziroma čutila, ker so ta določena samo za zaznavanje fizičnih dražljajev. Kljub temu pa tudi oko ni čutilo za zaznavanje nefizičnih dražljajev, ampak organ, v katerem se ti dražljaji odražajo – vendar ne toliko »lastniku« tega organa kot opazovalcu. To velja za frazeme, uvrščene v prvo podpolje; z njimi lahko potrdimo rek, da so oči 22 Sestavina oko oziroma mn. oblika oči se nahaja tudi v frazemu (48) poslušati z očmi in ušesi ‘zelo pozorno in z zanimanjem poslušati’, vendar se ne nanaša na dejavnost gledanja, pač pa samo stopnjuje dejavnost poslušanja, zato ni uvrščen nikamor. JIS_2_2023_FINAL.indd 143 JIS_2_2023_FINAL.indd 143 18. 09. 2023 14:19:29 18. 09. 2023 14:19:29 144 Vera Smole »ogledalo duše«, a z dodatkom, da so tudi »ogledalo razuma« v smislu najširšega dojemanja sveta in življenja. Obenem nas ti frazemi opozarjajo na pomen, ki ga imajo oči v poteku neverbalne komunikacije. Očem pa je v frazemih pripisanih še nekaj sposobnosti, ki pa so sicer pomensko bližje osnovni funkciji gledanja, vide- nja oziroma so njena nadgradnja; ti frazemi so zbrani v drugem podpolju. 2.1 Oko glede na sposobnost odražanja dojemanja človekovega notranjega sveta Tu se je umestno vprašati, zakaj imajo to sposobnost prav oči. Tudi bogata sim- bolika oči v različnih jezikih in kulturah ima verjetno vzrok čisto empiričen, in sicer v širjenju oziroma krčenju zenice, na kar poleg količine svetlobe vplivajo tudi čustva in razpoloženje: načeloma se pri pozitivnih čustvih in razpoloženjih ob enaki prisotnosti svetlobe zenica širi, pri negativnih pa krči. Če se drugih vrst govorice telesa, vključno z načinom pogleda, lahko naučimo, pa na širjenje in krčenje zenice zavestno ne moremo vplivati – z očmi torej ne moremo lagati (pov- zeto po Pease 1986: 112–113). 2.1.1 Oko glede na sposobnost odražanje čustev, razpoloženja Iz načina, kako kdo pogleda, kakšna sta položaj in dejavnost oči ter pomožnih struktur, je mogoče opazovalcu razbrati čustva in razpoloženja. Pri čustvih se v očeh lahko izraža jeza, npr. v frazemu (53) prešiniti z očmi koga ‘ostro, jezno pogledati’ in enako v okrnjenem frazemu (24) [biti jezen, da bi] izkrpati [-l] oči komu ‘zelo se jeziti na koga’, ali sovraštvo (51) [sovražiti koga, da bi] požreti [-rl] z očmi koga ‘ne marati, sovražiti koga’. Jeza ali celo gnev se izraža v frazemu (39) ne se prikazati pred oči komu ‘ne hoditi blizu komu’, ko nekdo drugi osebi prepove pojavljati se v njegovi prostorski bližini; če si tega ne upa oseba sama, je ponavadi kriv občutek strahu ali sramu. V očeh se zlahka prepoznata tudi za- čudenje in presenečenje, npr. (8) gledati z izbuljenimi očmi ‘začudeno gledati’, (23) izbuljiti oči ‘biti presenečen’, kakor tudi naklonjenost komu, npr. (54) pustiti oči na kom, čem ‘s (pre)velikim zanimanjem, pretirano gledati koga, kaj’, (59) upirati oči v koga ‘rad gledati koga’. V očeh se odražata tudi neprizadetost ozi- roma nezainteresiranost, npr. v frazemu (41) ne treniti z očmi ‘ostati popolnoma neprizadet, nezainteresiran’, pa tudi nezadovoljstvo (68) zavijati z očmi ‘krožiti z očmi v znak nezadovoljstva’. 2.1.2 Oko glede na sposobnost odražanja lastnosti, značaja Po videzu oči se da sklepati na nekatere značajske lastnosti, npr. 1) na radoved- nost, zainteresiranost, neprestano čuječnost v frazemih (1) 3. biti koga same oči 3. ‘biti zelo radoveden, z zanimanjem gledati, opazovati kaj’, (25) kar oči izbuljiti JIS_2_2023_FINAL.indd 144 JIS_2_2023_FINAL.indd 144 18. 09. 2023 14:19:29 18. 09. 2023 14:19:29 145 Pomen leksema oko kot sestavine frazemov v slovenskem vzhodnodolenjskem ... ‘zelo z zanimanjem gledati’ in (16) imeti oči kot zajec ‘biti na preži, vedno opa- zovati, biti na vse pozoren’ (oči imajo v tem frazemu lahko tudi pomen 2.2.1), pa tudi 2) na zlobo, škodoželjnost (11) imeti hude oči ‘biti hudoben, škodoželjen’. 23 Po načinu reagiranja se prepoznata poštenost in odkritost, npr. v frazemih (32) moči vsakemu pogledati v oči ‘biti pošten, imeti čisto vest, ne se imeti česa bati’ in (50) povedati komu iz oči v oči star.; ‘povedati naravnost, odkrito’, kakor tudi neodkritost, namerno zavajanje, npr. v frazemu (31) metati pesek v oči ‘zavajati, lagati, prikrivati resnico’. 2.1.3 Oko glede na sposobnost odražanja dojemanja, razumevanja (tj. sli- šnega in vidnega zaznavanja) V najširšem smislu se ta pomen odraža v frazemu (52) prebrati iz oči komu kaj ‘ugotoviti, kaj kdo misli, čuti /z opazovanjem njegovih oči/’. Zaprtost ali zakritost oči simbolično izražata nesposobnost videnja in posledično dojemanja, spoznanja; tako stanje pa je lahko povzročeno namerno, npr. v frazemu (65) zatiskati si oči ‘ne hoteti spoznati resnice’ (9) ali je pasivno, npr. imeti dilco pred očmi nov. ‘ne (hoteti/moči) opaziti, kar bi moral, oz. spregledati, da kdo koga vara, goljufa’; nedojemanje, nerazumevanje se lahko odpravi samo po sebi, npr. (45) odpreti se oči komu ‘spregledati, spoznati resnico’, ali pa mora kdo posredovati, npr. (44) odpreti oči komu ‘omogočiti, pomagati komu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je’. Podobno vlogo kot zaprtost ali zakritost ima tudi nekakšna odsotnost oči, izražena v frazemu (26) kje imeti oči kdo ‘ne opaziti, spregledati negativne lastnosti koga ali česa’. Frazem (6) pogledati resnici v oči ‘sprijazniti se z resni- co’ lahko uvrstimo tudi k 2.2.2, saj poleg sposobnosti dojemanja in razumevanja resnice to odraža simbolično tudi s prostorsko bližino, tj. z neposrednim stikom s personificirano resnico. 2.1.4 Oko glede na sposobnost odražanja neprijetnega občutka zaradi vide- za česa Oči so zelo občutljiv organ, bolečino pa jim poleg fizičnih dražljajev lahko povzro- čajo tudi estetski – to se izraža v frazemih (4) bosti v oči ‘ne biti všeč komu kaj, ne pristajati komu kaj /ker je preveč opazno, kričeče/’ in (57) trgati oči kaj komu ‘(neprijetno) kaj izstopati po videzu /zaradi močnih, pisanih barv/’. 23 V (dolenjskem) vaškem okolju so se bali zlasti žensk s hudim pogledom; niso jim hoteli pokazati npr. mladih prašičkov, ker ti potem naj ne bi rasli in se dobro redili. JIS_2_2023_FINAL.indd 145 JIS_2_2023_FINAL.indd 145 18. 09. 2023 14:19:29 18. 09. 2023 14:19:29 146 Vera Smole 2.2 Oko glede na opravljanje zanj neobičajnih dejavnosti 2.2.1 Oko glede na sposobnost opravljanja pozornosti, nadzora Metaforičen pomen je leksem oko, oči v sledečih frazemih dobil zaradi stop- njevanja oziroma pretvorbe svoje primarne dejavnosti gledanja in opazovanja v izražanje pozornosti in nadzora. Izražanje pozornosti, ki je pravzaprav osebi/ stvari naklonjen nadzor, vidimo v dveh po pomenu skoraj enakih primerjalnih frazemih, in sicer (29) merkati na kaj ko na svoje oči ‘zelo paziti kaj, koga’ in (28) merkati kaj, koga ko punčico v očeh ‘zelo paziti kaj, koga’, pri čemer je z drugim frazemom izražena še večja intenzivnost naklonjenosti. Naklonjenost je zaznati tudi pri drugem pomenu frazemov (22) imeti skozi na očeh kaj, koga 1. ‘opazovati, se zanimati, nadzirati koga’ in 2. ‘paziti na koga’; (40) ne spustiti izpred oči koga 1. ‘ves čas nadzorovati koga’; 2. ‘paziti na koga’, pri prvem po- menu pa gre za nevtralno ali celo negativno nadzorovanost. V obeh frazemih (22 in 40) je opazen tudi pomen leksema oko glede na sposobnost izražanja (prostor- ske) bližine (2.2.2), kar pa je že samo po sebi vključeno v pomen nadzorovanja. Zavestno omiljen, spregledan nadzor je viden v frazemu (63) zamižati na eno oko ‘namenoma kaj prezreti’. 2.2.2 Oko glede na sposobnost izražanja bližine (prostorske in časovne) Omenili smo že, da je sposobnost vida prostorsko omejena in tako je lahko lek- sem oko dobil pomen izražanja prostorske, v prenesenem pomenu pa tudi časovne bližine. V frazemu (34) na štiri oči ‘na samem, brez prič /brez prisotnosti ali posredovanja koga tretjega/’ je prostorska bližina z omejenostjo števila oči (= dve osebi) pridobila še pomen intimnosti, v frazemih (60) videti na svoje (lastne) oči ‘biti priča čemu, biti zraven’ in (67) zatisniti oči komu ‘biti zraven ob smrti koga /in mu zapreti oči/)’ je poleg prostorske bližine pomembna tudi časovna, medtem ko se v frazemu (7) gledati smrti v oči ‘biti tik pred smrtjo’ zaradi pojma smrt, čeprav perzonificiranega, ta omeji samo na časovno bližino. 2.2.3 Oko glede na sposobnost izražanja budnosti, življenja Spimo ponavadi z zaprtimi očmi, zato odprte oči simbolizirajo budnost, zaprte pa spanje – slednje v prenesenem pomenu tudi smrt. Nezmožnost zapreti/zatisniti oči, seveda v prenesenem pomenu, v frazemih (42) ne zatisniti očesa ‘ne (za)spa- ti’ in (58) tudi malo ne zapreti oči ‘nič (za)spati’ pomeni ostati buden, nehoteno zapiranje oči v frazemu (43) oči lezejo komu skup(aj) ‘postajati zelo zaspan’ pa zaspanost, potrebo po spanju. Smrt je v evfemističnem smislu večno spanje, vanj pa stopiš z zaprtimi/zatisnjenimi očmi, kot izražata frazema (64) zapreti (zatisni- ti) oči za zmeraj ‘umreti’ in (66) zatisniti oči star. ‘umreti’. JIS_2_2023_FINAL.indd 146 JIS_2_2023_FINAL.indd 146 18. 09. 2023 14:19:29 18. 09. 2023 14:19:29 147 Pomen leksema oko kot sestavine frazemov v slovenskem vzhodnodolenjskem ... 2.2.4 Oko glede na sposobnost izražanja izpostavljenosti Prostor, ki ga doseže mnogo pogledov oziroma je na kakršen koli način dobro viden, je izpostavljen. V veliko situacijah ima človek možnost, da tak prostor iz- bere, se izpostavi, ali pa se mu izogne in se tako bolj prikrije. To se lahko izrazi s frazemom (3) biti (ne biti) na očeh ‘biti (ne biti) v ospredju, dobro viden’. 2.2.5 Oko glede na sposobnost priklica neke (neprisotne) pojavnosti Kako pojavnost, zaznano z vidom (in drugimi čutili), si lahko v katerem koli času in prostoru prikličemo v spomin in imamo občutek, da jo spet gledamo, torej ima- mo pred očmi; in prav to izraža frazem (21) imeti pred očmi koga, kaj ‘dobro se spominjati koga, česa, dobro si predstavljati koga, kaj’. III Zaključek V bogatem naboru somatičnih frazemov (67 + 3 pregovori) s sestavino oko, oči v vzhodnodolenjskem šentruperskem govoru se je pokazalo presenetljivo veliko šte- vilo bolj ali manj sorodnih pomenov tega leksema, zato jih je kazalo sistemizirati. Z določitvijo osnovnih pomenskih polj s podpolji je morda uspel poskus sintetičnega semantičnega kategoriziranja leksema oko, oči, ki bistveno dopolnjuje za slovenski jezik do sedaj najtemeljitejšo pomensko razlago tega leksema v Slovarju slovenske- ga knjižnega jezika. Deloma pogojena z naravo gradiva, frazemi, je dopolnitev naj- večja v pomenskem polju, kjer ima leksem oko, oči prenesen (simboličen, metafo- ričen, figurativen) pomen: iz devetih pomenov v dveh podpoljih razberemo, koliko različnih sposobnosti se pravzaprav pripisuje organu, katerega osnovna funkcija je čutilo za vid, in kako pomembno vlogo ima tudi v poteku neverbalne komunikacije. Primerjava pojavnosti šentruperskih frazemov s sestavino oko s pojavnostjo v rele- vantnih slovaropisnih delih za frazeme, tj. SSF in SSKJ, je ponovno potrdila dejstvo, da je v SSKJ za to sestavino več frazeološkega gradiva, kot ga vsebuje SSF, in sicer je v SSKJ 2 prisotnih 36, v SSF pa 19 frazemov (in pregovorov) od 70 šentruperskih. To hkrati pove, da je slovenska frazeologija veliko bogatejša, kot jo izkazujeta ti deli knji- žnega jezika, saj ima šentruperski govor (vsaj še) 29 v njiju ne vsebovanih frazemov. Literatura Chevalier, Jean in Gheerbrant, Alain, 1995: Slovar simbolov. Ljubljana: Mladinska knjiga. Guilbert, Louis idr., 1976: Grand Larousse de la langue française en sept volumes. Tome cinquième, O-PSI. Pariz: Librairie Larousse. Kržišnik - Kolšek, Erika, 1990: Sestavina roka v frazeologemih slovenskega knjižnega jezi- ka. Pretnar, Tone in Počaj-Rus, Darinka (ur.): XXVI. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 141–154. JIS_2_2023_FINAL.indd 147 JIS_2_2023_FINAL.indd 147 18. 09. 2023 14:19:29 18. 09. 2023 14:19:29 148 Vera Smole Menac, Antica, Fink-Arsovski, Željka in Venturin, Radomir, 2003: Hrvatski frazeološki rječnik. Zagreb: Naklada Ljevak. Pease, Allan, 1986: Govorica telesa. Ljubljana: Mladinska knjiga. Smole, Vera, 2007: Pomen leksema oko kot sestavine frazemov v slovenskem vzhodnodo- lenjskem govoru Šentruperta. Zbornik Matice srpske za filologiju i lingvistiku 50. Novi Sad: Matica srpska. [853]–862. Snoj, Marko, 2003: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Modrijan. SSF = Keber, Janez, 2011: Slovar slovenskih frazemov. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika: www.fran.si. (Dostop 30. 5. 2023.) SSKJ 2 = Slovar slovenskega knjižnega jezika: druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja: www.fran.si. (Dostop 30. 5. 2023.) Vidovič Muha, Ada, 2000: Slovensko leksikalno pomenoslovje: govorica slovarja. Ljublja- na: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Gradivo: 24 1. Vzorec navajanja gradiva: (Številka frazema) Narečni frazem v poknjiženi 25 obliki 26 • vzhod.-dol. šentru- perski frazem 27 razlaga frazema narečni besedilni zgled – narečni besedilni zgled v fonetično poknjiženi obliki (knjižna ustreznica ali razlaga narečnega leksema je v oklepaju) 2. Okrajšave: Rabita se dve okrajšavi za časovna kvalifikatorja 28 star. = starejše in nov. = novej- še in ena za preg. = pregovor. 3. Oklepaji in druga znamenja: ( ) označuje med sabo zamenljive dele frazema < > označuje fakultativne dele frazema / / označuje dodatno razlago frazema / (stično) označuje fonetično ali morfološko varianto leksema 24 Besedilo je bilo pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola (http://zrcola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. 25 Poknjižena oblika pomeni, da je frazem tvorjen po pravilih knjižnega jezika (fonetičnih, morfoloških in skladenjskih), ni pa nujno, da se s knjižnim frazemom v teh lastnostih in v pomenu ujema. 26 V frazemu so podčrtane tiste besede, ki bi bile v frazeološkem slovarju geselske (iztočnice). 27 V pokončnem tisku so pregovori (nepravi frazemi). 28 Frazem je bil dodan prvotni zbirki. Večina frazemov je bila zapisana v letu 2004, ko sem začela s sistematičnim zbiranjem v svojem narečnem govoru. Glavna informatorka je bila moja mama Slavka Kovač (1940–2015). JIS_2_2023_FINAL.indd 148 JIS_2_2023_FINAL.indd 148 18. 09. 2023 14:19:29 18. 09. 2023 14:19:29 149 Pomen leksema oko kot sestavine frazemov v slovenskem vzhodnodolenjskem ... ~ označuje približen pomen ali sestavino frazema v SSF ali SSKJ 2 [] označuje nevsebnost knjižnega pomena frazema v šentruperskem govoru ali SSKJ 2 4. Vsebnost šentruperskega frazema v SSF in SSKJ: SSF–, SSKJ 2 – frazem ni vsebovan SSF~, SSKJ 2 ~ frazem vsebuje sestavino, ki je leksično drugačna, pomensko pa bolj ali manj prekrivna, neprekrivni pomen je označen s p-; sledi izpis frazema in pomena SSF+, SSKJ 2 + frazem je vsebovan in pomensko prekriven vsaj v enem pomenu (1) biti koga same oči • bt ki rga sà:me ač: 1. imeti velike oči, 2. biti zelo shujšan /in zato ustvarjati videz velikih oči/, 3. biti zelo radoveden, z zanimanjem gledati, opazovati kaj 1. T:ga sa pa sà:m e ač:. – Tega so pa same oči. 2. Ka nč na j:š, s sa te že sà:me ač:! – Kaj nič ne ješ, saj so te že same oči! 3. Puglèj ga, s sa ga sà:me ač:! – Poglej ga, saj so ga same oči! SSF–, SSKJ 2 ; 1. p-; 2. ekspr. ko so prišli iz taborišč, so jih bile same oči bili so zelo suhi, shujšani; 3. ekspr. pred izložbo so ga bile same oči zelo jo je gledal (2) biti lačne koga samo oči • bt ki rga samù ač: lá:čne hoteti se komu jesti /ker vidi hrano, v resnici pa ne biti lačen/ Sa ga blè samù ač : lá:čne. – So ga bile samo oči lačne. SSF–, SSKJ 2 ekspr. samo oči so lačne ko človek vidi jed, si je zaželi, čeprav ne čuti potrebe po njej (3) biti (ne biti) na očeh • bt (nè bt) na ačìẹx biti (ne biti) v ospredju, dobro viden Nučm b t na ačìẹx, se-m rà:j bol aʒà:t usdù. – Nočem biti na očeh, se bom raje bolj odzadaj ‘zadaj’ usedel. SSF–, SSKJ 2 ekspr. to je preveč na očeh vzbuja preveč pozornosti (4) bosti v oči •  ač: bst ne biti všeč komu kaj, ne pristajati komu kaj /ker je preveč opazno, kričeče/ Tà: fà:rba pa takù u ač : bá:de. – Ta farba ‘barva’ pa tako v oči bode. SSF bôsti v očí nevtr.; mn., navadno 3. os. ed. bode [1. motiti koga, vzbujati za- vist]; 2. biti zelo opazen, SSKJ 2 rumena barva bije, bode v oči neprijetno učinkuje (4a) 29 črno se delati pred očmi komu • čərn: se d:lat prad ačm: kirmu/km zaradi slabosti, bolezni videti pred očmi črne lise, ploskve Že c: dà:n s mi d:la čərn: prad ačm :, na v:m, ka bu t:. – Že cel dan se mi dela črno pred očmi, ne vem, kaj bo to (kaj to pomeni). SSF–, SSKJ črno se mi dela pred očmi zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da vidim pred očmi črne lise, ploskve 29 Frazem je bil dodan prvotnemu gradivu. JIS_2_2023_FINAL.indd 149 JIS_2_2023_FINAL.indd 149 18. 09. 2023 14:19:29 18. 09. 2023 14:19:29 150 Vera Smole (5) dokjer oči nesejo • dakjìẹr ač: njá:sje kolikor daleč se vidi Dakjìẹr ti ač: njá:sje, je sà:m p:le. – Dokjer ‘do kamor’ ti oči nesejo, je samo polje. SSF–, SSKJ 2 ekspr. kamor oči nesejo, sežejo, so sama polja vsenaokrog (6) pogledati 30 resnici v oči • rəsn:c  ač: glidat sprijazniti se z resnico Puglèj rəsn:c -ač:, pa-š v:du, de-j tak:. – Poglej resnici v oči, pa boš videl, da je [res] tako. SSF+, SSKJ 2 + (7) gledati smrti v oči • smrt  ač: glidat biti tik pred smrtjo Zdèj pa ž e smrt u ač : glìẹda. – Zdaj pa že gleda smrti v oči. SSF+, SSKJ 2 + (8) gledati z izbuljenimi očmi • z-zb:lənəm ačm: glidat začudeno gledati Ga-j glida č :st z-zb:lənəm ačm:. – Ga je gledal čisto z izbuljenimi, ven izsto- pajočimi očmi. SSF–, SSKJ 2 – (9) imeti dilco pred očmi • mt d:lca prad ačm: nov. ne (hoteti) opaziti, kar bi moral; spregledati, da kdo koga vara, goljufa D:c ma sk:s dr:ge, sá:ma pa d:lca prad ačm :. – Dedec ima skozi ‘ves čas’ druge [ženske], sama ‘žena’ pa [ima] dilco ‘desčico’ pred očmi. SSF–, SSKJ 2 – (10) imeti dobro oko • dubar :č mt hitro opaziti kaj Tà: ma pa du bar :č. – Ta ima pa dober oč ‘dobro oko’. SSF–, SSKJ 2 – (11) imeti hude oči • h:de ač: mt biti hudoben, škodoželjen Je m:la takù h:de ač:, de smo se je kar bà:l. – Je imela tako hude oči, da smo se je kar bali. SSF–, SSKJ 2 – (12) imeti mačje oči • mà:čje ač: mt dobro videti ponoči Nàš á:če je mù č :st mà:čje ač :. – Naš oče je imel čisto mačje oči. SSF–, SSKJ 2 – 30 Dovršna oblika je bila postavljena kasneje, zato frazem izstopa glede na abecedno ureditev. JIS_2_2023_FINAL.indd 150 JIS_2_2023_FINAL.indd 150 18. 09. 2023 14:19:29 18. 09. 2023 14:19:29 151 Pomen leksema oko kot sestavine frazemov v slovenskem vzhodnodolenjskem ... (13) imeti oči kot maček • mt ač: ku má:čk imeti svetle oči Ma tá:ke ač : ku má:čk. – Ima take oči ko maček. SSF–, SSKJ 2 – (14) imeti oči kot oglje • mt ač: ku ugu imeti črne, zelo temne oči Je m:la ač: ku ugu, dərgà:č pa č:st blò:nt. – Je imela oči ko oglje, drugače [pa je bila] čisto blond. SSF– [čŕn kot óglje zelo črn], SSKJ 2 – (15) imeti oči kot sova • mt ač: ku só:va imeti velike oči Ma ač: ku só:va. – Ima oči kot sova. SSF–, SSKJ 2 – (16) imeti oči kot zajec • mt ač: ku zà:jc biti na preži, vedno opazovati, biti na vse pozoren Naš š:f ma ač : ku zà:jc, us è v:t. – Naš šef ima oči kot zajec, vse vidi. SSF–, SSKJ 2 – (17) imeti oči na pecljih • mt ač: na pclx redko, poznajo, ne rabijo radovedno, pozorno gledati SSF+, SSKJ 2 + (18) imeti oči spred in zad • mt ač: spr:t in zà:t vse videti, opaziti Tà: ma pa mənd è spr:t in zà:t ač :! – Ta ima pa menda oči spred(aj) in zad(aj)! SSF–, SSKJ 2 – (19) imeti oči za kaj • mt ač: za kèj hitro opaziti, najti kaj Tà: pa mà: ač : za gube! – Ta pa ima oči za gobe! SSF–, SSKJ 2 ekspr. imeti oči za kaj sposobnost za opazovanje, proučevanje (20) imeti povsod oči • mt pasùọt ač: vse videti, opaziti É:n mà:je pasùọt ač:, mne pa t: na zan:ma; rà:j se zà:se br:gam. – Eni imajo povsod oči, mene pa to ne zanima; raje se zase brigam ‘skrbim’. SSF–, SSKJ 2 ekspr. povsod ima oči vse vidi, opazi (21) imeti pred očmi koga, kaj • mt prad ačm: kirga, kèj dobro se spominjati koga, česa; dobro si predstavljati koga, kaj Á:tta mam še zmàram prad ačm:. – Ateta imam še zmerom pred očmi. Še zdèj JIS_2_2023_FINAL.indd 151 JIS_2_2023_FINAL.indd 151 18. 09. 2023 14:19:29 18. 09. 2023 14:19:29 152 Vera Smole mam prad ačm :, kuk:-j x:še gur:la. – Še sedaj imam pred očmi, kako je hiša gorela. SSF–, SSKJ 2 ekspr. ta dogodek mi je neprestano, živo pred očmi mislim nanj (22) imeti skozi na očeh koga • na ačìẹx mt kèj, ki rga 1. opazovati, se zanimati za kaj, koga, nadzirati koga; 2. paziti na kaj, koga 1. Ga-j mu sk:s na ačìẹx. – Ga je imel skozi ‘ves čas, vseskozi’ na očeh. 2. Atrá:ka (ml:k) mraš m:t sk:s na ačìẹx. – Otroka (mleko) moraš imeti skozi na očeh. SSF–, SSKJ 2 ekspr. neprestano ga ima na očeh ga opazuje, nadzoruje (23) izbuljiti oči • ač: zb:lt biti presenečen Je zb:lu ač:, ku de səm mu na v:m kugá: puv:da. – Je izbuljil oči, kot da sem mu ne vem kaj [novega, strašnega ...] povedal. SSF–, SSKJ 2 ~ izbuljiti oči od strahu, začudenja; ekspr. ko je to slišal, videl, je kar oči izbuljil presenečeno se je začudil (24) izkrpati oči komu • skrpat ač: kirmu zelo se jeziti na koga Nà:rraj bi-j ač: skərpà:la, tù:k səm jzna nà:je! – Najraje bi ji izkrpala oči, tako sem jezna nanjo! SSF–, SSKJ 2 ~ ekspr. oči bi ji izkopala, izpraskala zelo sem jezna nanjo (25) kar oči izbuljiti • kar ač: zb:lt zelo z zanimanjem gledati Je kar ač: zb:lu, takù j  je gli da. – Je kar oči izbuljil, tako jo je gledal. SSF–, SSKJ 2 p- ekspr. ko je to slišal, videl, je kar oči izbuljil presenečeno se je začudil (26) kje imeti oči kdo • kji mt ač: gdù: ne opaziti, spregledati negativne lastnosti koga ali česa Le kji s-mu ač:, de-s gl:x tùọ bá:bo trà:pasta trufu! – Le kje si imel oči, da si glih ‘ravno’ to babo trapasto trofil ‘našel’! SSF–, SSKJ 2 ekspr. le kje imaš oči ali nič ne vidiš, čutiš, da tako delaš, ravnaš (27) kot bi z očmi trenil • ku-b z ačm: trjá:nu zelo hitro Je pəršù, ku-b z ačm : trjá:nu. – Je prišel, ko bi z očmi trenil. SSF~ kot bi trénil [z očmí] ekspr.; primera, 3. os. ed., s pogoj. bi zelo hitro, naglo, SSKJ 2 ~ kot bi trenil, je bilo vsega konec zelo hitro (28) merkati koga kot punčico v očeh • mirkat kèj, ki rga ku p:nčica  ačìẹx zelo paziti kaj, koga Ga mirka ku p:nčica  ačìẹx. – Ga merka ‘pazi’ ko punčico ‘zenico’ v očeh. SSF+, SSKJ 2 + JIS_2_2023_FINAL.indd 152 JIS_2_2023_FINAL.indd 152 18. 09. 2023 14:19:29 18. 09. 2023 14:19:29 153 Pomen leksema oko kot sestavine frazemov v slovenskem vzhodnodolenjskem ... (29) merkati na kaj ko na svoje oči • mirkat na kèj, ki rga ku na sujìẹ ač : zelo paziti kaj, koga Mirkej na t :, ku na sujìẹ ač :. – Merkaj na to, ko na svoje oči. SSF–, SSKJ 2 – (30) metati oči po puncah • ač: pu p:ncax mjá:tat opazovati, zanimati se za dekleta Je šù ač: pu p:ncax mjá:tat. – Je šel oči po puncah ‘dekletih’ metat. SSF~ vréči okó na kóga/kàj ekspr.; pren., tudi mn. oči želeti si, rad imeti koga, kaj, SSKJ 2 – (31) metati pesek v oči • p:sk  ač: mjá:tat zavajati, lagati, prikrivati resnico Na mjá:č mi p :ska -ač:. – Ne meči mi peska v oči. SSF+, SSKJ 2 + (32) moči vsakemu pogledati v oči • laxkù sà:kmu  ač: puglidat biti pošten, imeti čisto vest, ne se imeti česa bati Zankràt laxkù še sà:kmu -ač: puglìẹdam. – Zaenkrat lahko še vsakemu v oči pogledam. SSF–, SSKJ 2 – (33) na oko • na :č brez metra, pripomočkov Je kər na :č admi ru. – Je kar na uč ‘na oko’ odmeril. SSF–, [SSKJ 2 p- ekspr. na oko ni napačna po videzu, zunanjosti]; SSKJ 2 ~ pomeriti na oko po videzu oceniti velikost česa (34) na štiri oči • na štir ač: na samem, brez prič /brez prisotnosti ali posredovanja koga tretjega/ Sta se zmən:la na šti r ač:. – Sta se zmenila ‘dogovorila’ na štiri oči. SSF+, SSKJ 2 + (35) najti (narediti) kaj z zavezanimi (zaprtimi) očmi • ná:jdt (nardt) kej z zavizanəm (zaprtəm) ačm: z lahkoto najti (narediti) kaj /zaradi dobrega poznavanja, znanja tega/ Sas:dao :o bi pa z zavi zanəm/zap rtəm ačm : nà:jdla, t:kat səm bla tàm. – Sosedovo njivo bi pa z zavezanimi/zaprtimi očmi najdla ‘našla’, tolikokrat sem bila tam. SSF–, SSKJ 2 – (36) napasti si oči • ač: si napàst nagledati se česa Si se zdej napà:su ač :, laxkù gri ma? – Si se zdaj napasel oči, lahko greva? SSF–, SSKJ 2 ekspr. v zvezi z oči nagledati se: otroci so si napasli oči nad blešče- čimi izložbami JIS_2_2023_FINAL.indd 153 JIS_2_2023_FINAL.indd 153 18. 09. 2023 14:19:29 18. 09. 2023 14:19:29 154 Vera Smole (37) ne odmakniti (odtrgati) oči od koga • ne admá:kənt (attrgat) ač : at kirga nagledati se koga Na mura ač: admá:kənt (att rgat) ad nìẹ (nga). – Ne more odmakniti (odtrgati) oči od nje (njega). SSF–, SSKJ 2 ekspr. ni odmaknil pogleda z njega ni ga prenehal gledati; ekspr. ni mogel odtrgati oči, pogleda od nje neprestano jo je gledal (38) ne imeti oči na riti • ne mt na rì:t ač : ne moči videti nazaj (tako se reče, če pri gibanju nazaj koga npr. pohodiš, porineš ipd.) Umá:kən se, jst n:mam na rì:t ač :! – Umakni se, jaz nimam na riti oči! SSF–, SSKJ 2 – (39) ne se prikazati pred oči komu • ne se pərká:zat prad ač: kirmu ne hoditi blizu komu /kot grožnja/ Na pərká:š se mi prad ač:! = De te na v:dəm vèč! – Ne prikaži se mi pred oči! = Da te ne vidim več!; Se mu n:səm :pa prad ač: pərká:zat, t:k me-j blu srà:m. – Se mu nisem upal prikazati pred oči, toliko (tako zelo) me je bilo sram. SSF–, SSKJ 2 – (40) ne spustiti izpred oči koga • ne spestt sprad ač: kirga 1. ves čas nadzorovati koga, 2. paziti na koga M:xənga atrá:ka tut anmà:  na sm:š spestt sprad ač:, prc kej ušp:le. – Majhnega otroka tudi (eno)malo ne smeš spustiti izpred oči, prec(ej) kaj ušpilja ‘ušpiči’. SSF–, SSKJ 2 ekspr. ne izpusti ga iz oči neprestano ga gleda, nadzoruje (41) ne treniti z očmi • ne trjá:nt z ačm: ostati popolnoma neprizadet, nezainteresiran Še z ačm : näj trjá:nu, ku səm mu puv:da, d e mu-j sjá:stra umrla. – Še z očmi ni trenil, ko sem mu povedal, da mu je sestra umrla. SSF–, SSKJ 2 ekspr. obsojeni ni niti trenil, ko je slišal obsodbo ni pokazal nobene prizadetosti, vznemirjenosti; ekspr. podpisal je, ne da bi trenil (z očesom) brez obotavljanja, neprizadeto (42) ne zatisniti očesa • ne ačìẹsa zat :sənt ne zaspati, spati C:la n:č n:səm mgla ačìẹsa zat:sənt, t:k me-j skərb:, kugá: bùọ. – Celo noč nisem mogla zatisniti očesa, toliko ‘tako zelo’ me je skrbelo, kaj bo. SSF+, SSKJ 2 + (43) oči lezejo komu skupaj • ač: kirmu l:zje sk:pej postajati zelo zaspan Grìẹm spà:t, mi ž e ač: l:zje sk:pej. – Grem spat, mi že oči lezejo skupaj. SSF–, SSKJ 2 pog. oči mu že lezejo skupaj postaja zelo zaspan JIS_2_2023_FINAL.indd 154 JIS_2_2023_FINAL.indd 154 18. 09. 2023 14:19:29 18. 09. 2023 14:19:29 155 Pomen leksema oko kot sestavine frazemov v slovenskem vzhodnodolenjskem ... (44) odpreti oči komu • atprt ač: kirmu omogočiti, pomagati komu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je Še kàr m:səl, de- :n jirba – mu- mgu é:n ač: atprt. – Še kar misli, da bo jerbal ‘dedoval’ – mu bo moral en ‘nekdo’ oči odpreti. SSF+, SSKJ 2 + (45) odpreti se oči komu • ač: se atprt kirmu spregledati, spoznati resnico Sa se mu ač: atp rle, ku-j t : šl:š. – So se mu odprle oči, ko je to slišal. SSF–, SSKJ 2 – (46) pasti v oči komu kdo, kaj • u ač: pàst gd:, kèj ki rmu pritegniti pozornost, biti všeč M:-j prc u ač: pà. – Mi je precej pa(de)l v oči. SSF–, SSKJ 2 pog. to mi je takoj padlo v oči udarilo (47) pasti z oči kdo komu • z ač: pàst gd: kirmu star. izgubiti koga z vida Mi-j z ač : pà. – Mi je z oči pa(de)l. SSF–, SSKJ 2 ekspr. drug drugega smo izgubili iz oči se nismo videli (48) poslušati z očmi in ušesi • z ačm:/ačìẹm in z-ušìẹsəm pušl :št zelo pozorno in z zanimanjem poslušati Má:mo smo z ačm :/ačìẹm in z-ušìẹsəm pušlšá:l, ku-j kej parpudvà:la. – Mamo smo z očmi in ušesi poslušali, ko je kaj pripovedovala. SSF+, SSKJ 2 + (49) postrani gledati, samo z enim oče(so)m • pustrán glidat, samù z é:nəm :čəm gledati, ogledovati si koga, kaj skrivaj, da drugi ne opazijo J je č :st pustrán glida, samù z é:nəm :čəm. – Jo je čisto postrani gledal, samo z enim oče(so)m. SSF–, SSKJ 2 ekspr. ekspr. poslušal ga je, z enim očesom pa opazoval ljudi neopa- zno; hkrati, obenem (50) povedati komu iz oči v oči • z ač:  ač: puv:dat star. povedati naravnost, odkrito Səm mu puv:da z-ač: -ač:. – Sem mu povedal iz oči v oči. SSF+, SSKJ 2 + (51) požreti z očmi koga = utopiti v žlici vode koga • z ačm: pužàrt kirga ne marati, sovražiti koga Če-b mugu, ga-p z ačm : pužàru. – Če bi mogel bi ga z očmi požrl. SSF–, SSKJ 2 – JIS_2_2023_FINAL.indd 155 JIS_2_2023_FINAL.indd 155 18. 09. 2023 14:19:29 18. 09. 2023 14:19:29 156 Vera Smole (52) prebrati iz oči komu kaj • prabràt z ač: kirmu kèj ugotoviti, kaj kdo misli, čuti /z opazovanjem njegovih oči/ Səm mu z-ač: prabrà:l, de ma n:kej za br:gam. – Sem mu iz oči prebral, da ima nekaj za bregom. SSF–, SSKJ 2 – (53) prešiniti z očmi koga • z ačm: praš:nt kirga ostro, jezno pogledati Ga-j z ačm : praš:nu. – Ga je z očmi prešinil. SSF–, SSKJ 2 – (54) pustiti oči na kom, čem • ač: pstt na km 31 s (pre)velikim zanimanjem, zelo gledati koga, kaj Dèj, de na-š ač: na j :j p:stu! – Daj, da ne boš oči na njej pustil! SSF–, SSKJ 2 – (55) s prostimi očmi • s prá:stəm ačìẹm/ačm: brez očal, pomagal S prá:stəm ačìẹm na v :dəm v èč bràt. – S prostimi očmi ne vidim več brati. SSF–, SSKJ 2 8. ki opravlja svoje delo, dejavnost brez pripomočkov: risati s prosto roko; s prostim očesom nevidna žival (56) Strah ima velike oči. (preg.) Strà:x ma v l:ke ač:. če se kdo česa boji, se mu zdi to še nevarnejše, kot je v resnici SSF+, SSKJ 2 + (57) trgati oči kaj komu • ač: trgat ki rmu kèj star. (neprijetno) kaj izstopati po videzu /zaradi močnih, pisanih barv/ Ma tà:k gvànt, d e ti kar ač : trga. – Ima tak gvant ‘obleko’, da ti kar oči trga. SSF–, SSKJ 2 – (58) tudi malo ne zapreti oči • tut anmà: ne ačì: zaprt nič (za)spati Tut anmà: n:səm ačì: zaprla, c:la n:č. – Tudi malo nisem oči zaprla, celo noč. SSF–, SSKJ 2 – (59) upirati oči v koga • ač: upìẹrat u ki rga rad gledati koga Je takù upìẹra  ač: à:je. – Je tako upiral oči vanjo. SSF–, SSKJ 2 – (60) videti na svoje (lastne) oči • na sujìẹ (là:stne) ač: v:dt biti priča, zraven 31 Zaimek za živo se rabi tudi za neživo. JIS_2_2023_FINAL.indd 156 JIS_2_2023_FINAL.indd 156 18. 09. 2023 14:19:29 18. 09. 2023 14:19:29 157 Pomen leksema oko kot sestavine frazemov v slovenskem vzhodnodolenjskem ... Səm na sujìẹ (là:stne) ač: v:du, de-j krè. – Sem na svoje/lastne oči videl, da je kra(de)l. SSF–, SSKJ 2 ekspr. videl sem ga na (svoje) lastne oči, s svojimi lastnimi očmi sam, osebno (61) Vrana vrani ni še nikoli skljuvala oči. (= Iste sorte ptiči skup drže/letajo.) preg. • Urá:na rá:n nej š e ankl ač : skl:vala/skl vá:la. tisti, ki so, navadno v nepoštenih zadevah, enakega mišljenja, prepričanja, drug drugemu ne nasprotujejo, ne škodujejo Ka pa čš – urá:na rá:n nej še ankl ač: skl:vala/skl vá:la! – Kaj pa hočeš (= moreš) – vrana vrani ni še nikoli oči izkljuvala! SSF+, SSKJ 2 + (62) Vsake oči imajo svojega malarja (preg.) • sà:ke ač: mà:je sjga mà:larje. vsakdo ima drugačna lepotna merila, drugačen okus Še dá:bar, de mà:je sà:ke ač: sjga mà:larje. – Še dobro, da imajo vsake oči svojega malarja ‘slikarja’. SSF+, SSKJ 2 + (63) zamižati na eno oko • na-n :č zam:žt namenoma kaj prezreti Səm rà:j na-n :č zam :ž. – Sem raje na en oč ‘na eno oko’ zamižal. SSF+, SSKJ 2 + (64) zapreti (zatisniti) oči za zmeraj • za zmìẹrej ač: zaprt (zat:sənt) umreti Je za zmìẹrej ač : zapru (zat:snu). – Je za zmeraj oči zaprl (zatisnil). SSF–, SSKJ 2 – (65) zatiskati si oči • ač: si zat:skat gd: ne hoteti spoznati resnice Si zastùọj ač: zat :skaš, tak: jè, pa nč dərgà:č – jt buš mgu. – Si zastonj ‘za- man’ zatiskaš oči, tako je pa nič drugače – oditi boš mogel ‘moral’. SSF+, SSKJ 2 – (66) zatisniti oči • ač: zat:sənt star. umreti Lá:ni je ač : zat :snu. – Lani je oči zatisnil. SSF –, SSKJ 2 ekspr. zaprl, zatisnil je svoje trudne oči umrl je (67) zatisniti oči komu • ač: zat:sənt ki rmu biti zraven ob smrti koga /in mu zapreti oči/ Dsìẹt l:t je bi mlà:j, pa səm mu jst ač: zat :snu. – Deset let je bil mlaj(ši) [od mene], pa sem mu jaz oči zatisnil. SSF –, SSKJ 2 ekspr. ko je umiral, sem mu zatisnil oči pokril oči z vekami JIS_2_2023_FINAL.indd 157 JIS_2_2023_FINAL.indd 157 18. 09. 2023 14:19:29 18. 09. 2023 14:19:29 158 Vera Smole (68) zavijati z očmi • z ačm: zav:jt krožiti z očmi v znak nezadovoljstva T: kar zav:jj z-ačm :, but vsìẹ, de s-saj t:k dù:bu! – Ti kar zavijaj z očmi, [a] bodi vesel, da si vsaj toliko dobil! SSF–, SSKJ 2 – (69) že z očmi požirati • že z ačm: pužìẹrat poželjivo gledati kakšno hrano Puglèj, tà: pa že z ačm : pužìẹra! – Poglej, ta pa že z očmi požira! SSF –, SSKJ 2 ~p- požirati koga s pogledi poželjivo ogledovati The meaning of the lexeme eye as a component of phrases in the eastern lower Carniolan Dialect of Šentrupert The present study aims to achieve the following objectives regarding dialectal phrasemes containing the component OKO: 1) to contribute to the Slovenian (dialectal) corpus of phraseological material by collecting phrasemes with this component in the eastern lower Carniolan dialect of Šentrupert and compare their occurrence with that in standard language; 2) based on this material, to conduct an attempt at synthetic semantic categorization of the lexeme eye with the possibility of applying it to other dialectal variations and to the standard Slovenian language; 3) to identify typical characteristics of the lexeme eye in phrasemes with this component in the eastern lower Carniolan dialect of Šentru- pert. Keywords: dialectal phraseology, somatic phrasemes, Lower Carniolan dialect, semantic categoriza- tion, eye JIS_2_2023_FINAL.indd 158 JIS_2_2023_FINAL.indd 158 18. 09. 2023 14:19:29 18. 09. 2023 14:19:29